1. No category

Spletno glasilo januar 2016
SPLETNO GLASILO
MDPM CELJE
Številka 99
MEDOBČINSKO PRIJATELJEV MLADINE CELJE
VSEBINA
BRALNA ZNAČKA
OTROŠKI PARLAMENT
EVROPA V ŠOLI
ZIMSKE DELAVNICE
BILO JE . . .
Glasilo 1
januar 2016
Spletno glasilo januar 2016
BRALNA ZNAČKA
IZ SPLETNEGA GLASILA »OSTRŽEK«
UMETNIKI SEZONE
ANTON AŠKERC – 16. OBLETNICA ROJSTVA
slovenski pesnik, duhovnik in arhivist (9. januar 1856, Globoko pri Rimskih Toplicah - 10. junij 1912, Ljubljana)
Življenje
Rodil se kot prvi sin v kmečki družini v Globokem pri Rimskih Toplicah.
Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno
šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3.
letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv.
Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanju, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu .
V Podsredi, kjer je služboval kot kaplan (1881‒83), se zagledal v učiteljico Ano Pečovnik. Njej je posvetil balado Anka. Ob ljubezni se je zavedel
svojega stanu, Aškerc ‒ duhovnik se je moral ljubezni do ženske odpovedati. Aškerc ‒ pesnik pa je po ljubezni vse bolj hrepenel. Odločil se je
odpovedati osebni sreči, ne pa pesniškemu poklicu.
Glasilo 2
Spletno glasilo januar 2016
Leta 1884 je začel s službovanjem v župniji Šmarje pri Jelšah, kraj je bil pod velikim vplivom germanizacije in Aškerc je s svojim delovanjem
uveljavil kot bojevnik za slovenstvo. Zagovarjal je slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev. Ostro so ga napadali Nemci v glasilu
Deutsche Wacht. Skupaj z vodilnimi štajerskimi politiki se je zavzemal za omejitev germanizacije.
Leta 1898 se je sprl z mariborskim škofom in odločil se je za predčasno upokojitev. Zanimal se je za sodobno znanost, zlasti za evolucijsko
teorijo in njegova verska skepsa se je poglabljala, kar pa je bilo sporno za duhovnika. Nato je služboval kot mestni arhivar na ljubljanskem
magistratu. Rad je potoval po vzhodnih deželah, doživetja je popisoval v potopisih. Od leta 1900 do leta 1902 je bil urednik Ljubljanskega zvona.
Pod njegovim vodstvom je bil natisnjen Prešernov album, 1902 so izšle Prešernove Poezije z Aškerčevim uvodom. Uredil in izdal je tudi Poezije
Dragotina Ketteja. Umrl je v Ljubljani, v 56. letu starost.
Delo
Balade in romance, 1890 - Izlet v Carigrad, 1893 - Lirske in epske poezije, 1896 - Nove poezije, 1900 - Dva izleta na Rusko, 1903
Zlatorog, 1903 - Četrti zbornik poezij, 1904 - Primož Trubar, 1905 - Mučeniki, 1906 - Junaki, 1907 - Jadranski biseri, 1908
Akropolis in piramide, 1909 - Pesnitve, 1910 - Poslednji Celjan, 1912 - Atila v Emoni, 1912
VLADIMIR LEVSTIK – 130. OBLETNICA ROJSTVA
slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec (19. januar 1886, Šmihel nad Mozirjem - 23. december 1957, Celje)
Glasilo 3
Spletno glasilo januar 2016
Življenje
Rodil se je v Šmihelu nad Mozirjem učitelju Mihaelu in Neži, rojeni Friškovec, kot prvi od treh otrok. Njegovo krstno ime je Ciril, ime Vladimir pa
je začel uporabljati leta 1904. Leta 1887 je bil oče premeščen v Št. Andraž nad Polzelo (danes Andraž nad Polzelo). Levstik je tam preživel
otroštvo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v Celju v letih 1896–99, v Mariboru v letih 1899–1901, v Celju v letih 1901–03 in v
Ljubljani. Leta 1903 je kot sedmošolec moral po nekaterih podatkih zaradi revščine, po drugih navajanjih pa zaradi spora z očetom opustiti
šolanje. Prvi za Cankarjem se je preživljal kot poklicni pisatelj, pesnik, časnikar in prevajalec. Med letoma 1906 in 1907 je živel v Parizu, kjer je
spoznaval literarne tokove in smeri. Dan pred italijansko vojno napovedjo leta 1915 so ga zaprli na Ljubljanski grad, od tam so ga prepeljali v
taborišče Wagna pri Lipnici na Štajerskem. Internirance so od tam odpeljali v Hainburg ob Donavi, od tam v Sitzendorf pri Oberhollabrunnu,
potem pa so pot nadaljevali peš v taborišče Mittergrabern. Internacija se mu je na začetku zdela znosna. Tolažilo ga je dejstvo, da ga niso poslali
na fronto. Sčasoma pa je bilo vedno hujše, ker ni smel pošiljati svojih literarnih del in prevodov. Iz taborišča je pošiljal pisma svojemu dekletu in
kasnejši prvi ženi Pepini Dular, Franu Govekarju in Ivanu Cankarju. Zaprt je bil do aprila 1917. Ni se smel vrniti v Ljubljano, zato je do novembra
istega leta živel v Pragi, kjer je pisal roman Zapiski Tine Gramontove. Na poti domov je v Celju obiskal svoje starše. Oče je bil do žene in otrok
zelo grob, zato se Levstik z njim nikakor ni mogel razumeti, mater pa je zelo spoštoval. Do aprila 1918 se je preselil k svoji sestri Veri, ki je bila
osnovnošolska učiteljica v Št. Juriju pod Taborom v Savinjski dolini (danes Tabor). Pisal je svoje najboljše daljše besedilo Gadje gnezdo in
prevajal Dostojevskega. Po vrnitvi v Ljubljano je hudo zbolel, zato je več let živel in se zdravil v Stražišču pri Kranju, danes del Kranja. Leta 1932
je spet dlje časa bival v Parizu. Poslednja leta je preživel v Celju, blizu svojega rojstnega kraja. Leta 1957 je tam tudi umrl.
Delo
Povesti
Janovo (1914) - Pravica kladiva (1926) - Dejanje (1934),
Romani
Gadje gnezdo (1918) - Zapiski Tine Gramontove (1919) - Višnjeva repatica (1920) - Hilarij Pernat (1926)
Prevodi
Ana Karenina (Lev Nikolajevič Tolstoj) - Gospa Bovary (Gustave Flaubert) - Zgubljene iluzije (Honoré de Balzac)
Veter od juga (Elmar Grin)- Štiri drame (Maksim Gorki) - San Michele (Axel Munthe) - Hadži-Murat (Lev Nikolajevič Tolstoj)
Vojna in mir (Lev Nikolajevič Tolstoj) - Selo Stepančikovo in njeni prebivalci (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
Ponižani in razžaljeni (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Zapiski iz mrtvega doma (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
Zločin in kazen (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Besi (Fjodor Mihajlovič Dostojevski) - Ivanhoe (Walter Scott)
Bratje Karamazovi (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
Glasilo 4
Spletno glasilo januar 2016
DRAGOTIN KETTE – 140. OBLETNICA ROJSTVA
slovenski pesnik (19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici - 26. april 1899, Ljubljana)
Življenje
Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col pri Vipavi, dve leti kasneje pa v Zagorje na Pivki, kjer mu je za posledicami tuberkuloze umrla
mati. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v Ljubljani. Pri petnajstih letih je izgubil še
očeta, zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na
očetovo željo na učiteljišče. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja. Leta 1893 se je vrnil v gimnazijo, v tretji
razred. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga, v katerem so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Zaradi
politične pesmi proti škofu Missiu je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je ruščino in
prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Ker ni plačal šolnine, je bil leta 1895 kot šestošolec izključen iz gimnazije. Preživljal se je z inštrukcijami in
novinarstvom.
Jeseni leta 1896 je na pobudo Ivana Resmana odšel v Novo mesto ter opravil sprejemni izpit za sedmi razred gimnazije. Osnoval je podobno
društvo kot Zadruga, ki je kmalu razpadlo zaradi strahu pred šolsko oblastjo. Nesrečno se je zaljubil v Angelo Smola, ki mu je navdihnila njegove
najlepše ljubezenske verze. Vanjo naj bi se zaljubil v Kapitlju, glavni novomeški cerkvi, ob koncu leta 1897 kot Prešeren v Julijo v trnovski cerkvi
(sonet Zakaj sem bil v Kapitlju). Veliko je bral, znanje je dopolnjeval s prebiranjem grških, nemških, rimskih in ruskih pesnikov. Učil se je
angleškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, Angelčku in Vrtcu. Maturiral je leta 1898 in odšel v
Trst, kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl pri
prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni.
Delo
Poznan je po svojih pesmih. V obdobju ustvarjanja v Ljubljani je pisal novoromantično poezijo, ki je bila igriva in hudomušna. Dela, ki so nastala
v tem obdobju, so npr. Ah, zapojte, Na blejskem otoku, Popotnica. V Novem mestu se je pesnikov odnos do narave spremenil. Temu je bila
kriva neuslišana ljubezen. Opisuje kmetstvo in idilično pokrajino. Dela iz tega obdobja so npr. Na trgu, Lepa roža, Mlinarjeva Hčerka, Dejal je
Vlah Elija itd. Po končani maturi odide v Trst, kjer preživi nekaj mesecev. Poezija zato postane bolj čutna in erotična. Dela v tem ustvarjalnem
obdobju so npr. Tihe noči, Slovo, Adrija, Moj Bog itn.
Pisal je tudi kratko impresionistično prozo ter dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti) v času, ko je moral prekiniti šolanje, ter
v zadnjih dveh letih gimnazije v Novem mestu. Njegova najbolj znana pravljica je Šivilja in škarjice (1896). Mladinska dela je objavljal v
mladinskih revijah Angelček in Vrtec pod psevdonimom Siluška in v Ljubljanskem zvonu pod psevdonima Mihael Mihajlov ter Zvonoslav.
Erotično poezijo je objavljal v Novi Nadi. Kettejeva mladinska dela so prevedena v češki, hrvaški, madžarski, makedonski, slovaški in srbski jezik
(Dětské pohádky, Švelja i škarjice, A varrólány meg a bűvös olló).
Nekatere njegove otroške pesmi so napol lirske: Stankova smrt, Tončkove sanje, Jurček Zidar in Žalostinka. Bil je navezan na naravo, živali in
otroke. Za mladino je napisal največ basni bodisi v prozi bodisi v verzih. V teh se norčuje iz človeških napak in poveličuje njihove vrline. V 19.
stoletju je bil tretji pomembnejši predstavnik mladinske književnosti za Levstikom in Stritarjem. Vse pravljice, basni in pesmi za otroke so bile
prvič zbrane v zbirki z naslovom Basni in pravljice, ki je bila izdana v Celju leta 1990. Izdala jo je Mohorjeva družba.
Glasilo 5
Spletno glasilo januar 2016
V času svojega življenja ni ničesar izdal v knjižni obliki. Po njegovi smrti je njegove pesmi uredil Anton Aškerc. Izdal jih je pod naslovom Poezije
leta 1900, leta 1907 pa je izšla druga, pregledana izdaja Poezij. Ilustriral jo je Maksim Gaspari. Ostalo poezijo, pesmi in prozo za otroke, kratko
prozo in pisma je v obliki Zbranega dela leta 1940 uredil France Koblar.
ČESTITAMO ZA ROJSTNI DAN!
1. JANUAR
pesnica, pisateljica, igralka, ilustratorka, šansonjerka - SVETLANA MAKAROVIČ
4. JANUAR
Pesnica BARBARA GREGORIČ GORENC
Glasilo 6
Spletno glasilo januar 2016
7. JANUAR
Pisatelj VID PEČJAK
OBLETNICE ROJSTEV
1. JANUAR – pripovednik in dramatik IVAN POTRČ
5. JANUAR – pisatelj ANTON INGOLIČ
6. JANUAR – pisatelj PAVLE ZIDAR
9. JANUAR – pesnik ANTON AŠKERC
15. JANUAR – pisatelj in pesnik JOSIP VANDOT
18. JANUAR – pisatelj in dramatik VITOMIL ZUPAN
19. JANUAR – pesnik DRAGOTIN KETTE
19. JANUAR – pisatelj, pesnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK
28. JANUAR – pisatelj SMILJAN ROZMAN
29. JANUAR – pesnik in pisatelj FRANCE FORSTNERIČ
Glasilo 7
Spletno glasilo januar 2016
OTROŠKI PARLAMENTI
Tema – » PASTI MLADOSTNIŠTVA«
Razpored naših parlamentov :
-
17. februarja – občinski OP,
V sredini marca – regijski OP,
- 11.aprila – državni OP.
Glasilo 8
Spletno glasilo januar 2016
Občinski otroški parlament bo v
SREDO, 17.2.2016,
od 9.00 - 12.00 ure,
v Narodnem domu v Celju, Trg celjskih knezov 9
Poslanci bodo razpravljali v treh skupinah. Iz vsake šole se bo občinskega parlamenta udeležilo 4-10
učencev, ki se bodo enakomerno razdelili v vse tri skupine.
Mentorji naj poslance pripravijo na sodelovanje v občinskem otroškem parlamentu in jih seznanijo z
etičnim kodeksom ter kulturno razpravo v parlamentu.
Regijski otroški parlament bo predvidoma v OŠ Rimske Toplice v mesecu marcu.
Vabilo in vse ostale podatke v zvezi z občinskim in regijskim parlamentom boste prejeli kasneje.
Glasilo 9
Spletno glasilo januar 2016
SMERNICE ZA DELO
OTROŠKIH PARLAMENTOV
V ŠOL. LETU 2015/2016
OBČINSKI PARLAMENTI
Predstavniki različnih šol naj se v skupinah pogovarjajo:
-
kako so se lotili dela, kaj so na šoli storili, hkrati naj si izmenjajo primere dobrih praks.
eno, dve, morda tri stvari (pereče teme) naj izpostavijo in skušajo poiskati skupni imenovalec.
oblikujejo naj 3 vprašanja ali pobude, ki jih bodo naslovili na predstavnike lokalnih skupnosti ali drugih
institucij.
V plenarnem delu naj :
-
predstavijo delo po skupinah,
ugotovijo ali so ugotovitve vseh skupin podobne in če da, naj jih sintetizirajo.
Hkrati pa jim zastavite tudi splošna vprašanja:
-
zakaj je vredno sodelovati v otroškem parlamentu;
česa ste se naučili za življenje (izven teme):
kaj ti je bilo posebno všeč, kako si ti pozitivno prispeval/a k izvedbi, sodelovanju v OP,
kaj te je zmotilo; kaj predlagaš, da bi bilo drugo leto drugače in kaj boš sam storil/a v zvezi s tem.
REGIJSKI PARLAMENTI
Na regijski ravni bodo predstavniki otrok ravno tako delali v skupinah. Poročali bodo o zastavljenih načrtih na
občinskih ravneh, ali so našli skupen imenovalec, kaj bodo storili in kaj so predlagali predstavnikom različnih
institucij. Tudi tu bodo po vsej verjetnosti lahko nekatere stvari postavili na isti imenovalec. Naj izpostavijo 2 – 3
probleme.
Tu bodo imeli pred seboj verjetno druge vabljene goste oz. predstavnike različnih institucij, ki ravno tako
predlagajo pobude za rešitev problemov, ki so jih zaznali.
Splošna vprašanja se lahko tu ponovijo.
Na tej ravni spodbudite otroke, da iščejo tista pereča vprašanja v zvezi s temo, ki so zanimiva za nacionalno
raven in državne institucije; tista, ki jih je potrebno nasloviti na pristojne institucije (npr. Ministrstvo za zdravje,
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Varuh človekovih pravic, ipd.). Morda jih vprašate kaj
Glasilo 10
Spletno glasilo januar 2016
takega: če bi lahko karkoli spremenili v zvezi s perečimi vprašanji na temo, kaj bi to bilo … Vprašajte jih tudi,
kako in na kakšen način bi si želeli participirati/vplivati na zanje pomembna vprašanja …
DRŽAVNI PARLAMENT
Tudi tu je delo predvideno v skupinah, kjer bodo sodelovali otroci iz različnih regij. Medsebojno si bodo
povedali, kaj so storili na regijskih ravneh, si izmenjali primere dobrih praks in ugotovili ali so med
izpostavljenimi problemi podobnosti, ki jih lahko »poenotijo« in v zvezi z njimi naslovijo predloge na
predstavnike ministrstev. Če bomo imeli 4 skupine in vsaka skupina predlaga 3 rešitve ali poda 3 pobude, potem
bomo ob koncu parlamenta imeli 12 predlogov in pobud za konkretne akcije in načrte za izboljšanje tistega, kar
bodo izpostavili.
Na ZPMS bomo zagotovili in usposobili 4 moderatorje za delo v skupinah, da bomo prišli do končnega cilja pobude in predlogi za odpravo težav, ki jih bodo izpostavili v zvezi z odraščanjem.
Vsaka skupina bo delala na svoji podtemi. S pomočjo regijskih koordinatorjev jih bomo izbrali z regijskih srečanj
– v ta namen vam bomo pripravili vzorec poročila, s katerim vas bomo usmerili k cilju. Prejeli ga boste po epošti.
Torej dinamika dela naj bo naslednja: OBČINSKA / MEDOBOČINSKA RAVEN
Delo v skupinah (vsaka skupina)
Plenarno
1. Kako so se lotili dela na šoli? Če bi na šoli lahko
karkoli spremenili, kaj bi storili?
1. Kratko poročanje o delu v skupinah.
2. Izmenjava dobrih praks.
2. Ugotovijo, če se da iz skupin "postaviti" skupni
imenovalec.
3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo
dati na skupni imenovalec.
3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.
4. Oblikovanje 3 vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike lokalnih skupnosti in drugih
institucij.
Glasilo 11
Spletno glasilo januar 2016
SPLOŠNA VPRAŠANJA:
REGIJSKA RAVEN
Delo v skupinah (vsaka skupina)
Plenarno
1. Kako in kaj so delali na občinskih ravneh?
1. Kratko poročanje o delu v skupinah.
2. Izmenjava dobrih praks.
2. Ugotovijo, če se da iz skupin "postaviti" skupni
imenovalec.
3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo
dati na skupni imenovalec.
3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.
4. Oblikovanje 3 vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike lokalnih skupnosti in drugih
institucij.
SPLOŠNA VPRAŠANJA se lahko ponovijo
NACIONALNA RAVEN
Delo v skupinah (vsaka skupina)
Plenarno
1. Kako in kaj so delali na predhodnih ravneh?
1. Kratko poročanje o delu v skupinah.
2. Izmenjava dobrih praks.
2. Ugotovijo, če se da iz skupin tudi "postaviti"
skupni imenovalec.
3. Izpostavijo 1, 2 ali 3 pereče teme in jih skušajo
dati na skupni imenovalec.
3. Sporočila odraslim v zvezi s temo.
4. Oblikovanje vprašanj oz. pobud, ki jih naslovijo na predstavnike ministrstev in drugih institucij.
SPLOŠNA VPRAŠANJA se ponovijo
Glasilo 12
Spletno glasilo januar 2016
Letošnja tema natečaja - »Ustvarimo še boljši jutri«
Publikacija natečaja Evropa v šoli za šolsko leto 2015/2016 je na spletni strani
http://www.zpms.si/programi-in-projekti/evropa-v-soli/ . V njej so objavljeni nagrajenci zadnjega natečaja
in razpis za letošnje šolsko leto. Tiskano izdajo ste že prejeli na osnovne šole. Predvideno je, da jo dobijo
šole (vse osnovne in srednje), zveze in društva ZPMS, nagrajenci natečaja 2014/2015, regijski koordinatorji,
člani komisij in člani NO.
Tema in sodelujoči v natečaju
Natečaj Evropa v šoli bo v šolskem letu 2015/2016 potekal pod naslovom Ustvarimo še boljši jutri. Nacionalni odbor
natečaja Evropa v šoli, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, sicer že vrsto let povezuje osrednjo
temo natečaja s temo evropskega leta, ki ga na predlog Evropske komisije razglasita Evropski parlament in Svet
Evropske unije. Za leto 2016 tema evropskega leta ni določena. Zato smo se odločili, da jo povežemo s sprejetimi cilji
trajnostnega razvoja, kar je na neki način nadaljevanje teme Sodelujem, svet oblikujem, ki smo jo ob Evropskem letu za
razvoj, razpisali v lanskem šolskem letu.
25. septembra 2015 je 193 držav članic Organizacije združenih narodov sprejelo 17 ciljev trajnostnega razvoja, s ciljem
doseči jih do leta 2030. Cilji pokrivajo vsa področja našega življenja; od skrbi za okolje, uporabe obnovljivih virov
energije, odgovornega potrošništva do dobrega zdravja, kakovostne izobrazbe itd. Pri doseganju teh ciljev je
bistvenega pomena, da moramo sodelovati in k njihovi uresničitvi prispevati vsi, saj živimo v globalni soodvisnosti, kjer
naša dejanja vplivajo na življenje ljudi v drugih delih sveta in obratno.
Tema natečaja Evropa v šoli 2015/2016 Ustvarimo še boljši jutri se veže na nekatere izmed sprejetih ciljev, ki so opisani
v nadaljevanju.
Udeleženci lahko svoja dela povežejo z enim ali z več cilji. Osredotočijo naj se na to,
kako bi lahko tudi sami pripomogli k uresničevanju ciljev.
Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu
Kaj lahko naredimo, da povsod izkoreninimo revščino?
Kako zmanjšati delež moških, žensk in otrok vseh starosti, ki živijo pod pragom revščine v
posamezni državi?
Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.
Kako odpraviti lakoto in vsakomur zagotoviti dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh
Glasilo 13
Spletno glasilo januar 2016
letnih časih?
Kako bi lahko podvojili donosnost kmetijstva in dohodke malih pridelovalcev, zlasti žensk, malih
kmetov, pastirjev in ribičev?
Kako zagotoviti trajnostno pridelavo hrane in odporne načine kmetovanja, ki bodo prispevali k večji
donosnosti in pridelavi ter k ohranjanju ekosistemov, omogočiti boljše prilagajanje na podnebne
spremembe, izredne vremenske pojave, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšati
rodovitnost tal in zemljišč?
Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic
Kaj lahko naredimo, da povsod odpravimo vse oblike diskriminacije žensk in deklic?
Kako ukiniti vse oblike nasilja nad ženskami in deklicami v javnem in zasebnem življenju, izkoreniniti
trgovino z ljudmi in druge vrste izkoriščanja, tudi spolno izkoriščanje?
Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
Kako lahko povečamo delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri?
Kako lahko podvojimo energetsko učinkovitost na svetovni ravni?
Kaj lahko naredimo, da bi okrepili mednarodno sodelovanje ter tako olajšali dostopnost raziskav na
področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije,
energetsko učinkovitostjo ter naprednimi in čistejšimi tehnologijami fosilnih goriv, ter spodbujali
naložbe v energetsko infrastrukturo in čiste energetske tehnologije?
Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno
delo za vse
Kaj lahko naredi politika v podporo ustvarjanja dostojnih delovnih mest, podjetništva,
ustvarjalnosti in inovativnosti?
Kako bi lahko zagotovili dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti?
Kako bi lahko zmanjšali delež mladih, ki niso zaposleni ali se ne šolajo ali usposabljajo?
Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije
Kako lahko nadgradimo infrastrukturo in obstoječo industrijo prilagodimo tako, da bosta
trajnostni, z učinkovitejšo rabo virov ter pospešenim uvajanjem čistih in okoljsko neoporečnih
tehnologij in proizvodnih postopkov?
Kako lahko okrepimo znanstvene raziskave, izboljšamo tehnološke zmogljivosti industrijskih
panog v vseh državah, spodbudimo inovacije in povečamo število zaposlenih v raziskavah in
razvoju?
Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med državami
Kako lahko zagotovimo večjo vlogo vseh ljudi ter spodbujamo njihovo vključevanje v družbeno,
gospodarsko in politično življenje, ne glede na starost, spol, invalidnost, raso, narodnost, poreklo,
vero ali ekonomski ali drug status?
Kako lahko omogočimo urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z
izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik?
Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
Kako bi omogočili uporabo varnega, cenovno sprejemljivega, dostopnega in trajnostnega prevoza
ter izboljšati prometno varnost, zlasti z boljšimi možnostmi javnega prevoza, s posebnim
poudarkom na potrebah ljudi v težkih življenjskih okoliščinah, žensk, otrok, invalidov in starejših?
Kako lahko okrepimo prizadevanja za varstvo in ohranjanje svetovne kulturne in naravne dediščine?
Glasilo 14
Spletno glasilo januar 2016
Kako bi spodbudili pozitivne gospodarske, družbene in okoljske povezave med mestnimi,
primestnimi in podeželskimi območji?
Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe
Kako bi na svetovni ravni prepolovili količino zavržene hrane na prebivalca?
Kako bi zagotovili, da bodo ljudje povsod po svetu ustrezno seznanjeni in ozaveščeni za trajnostni
razvoj in sonaraven način življenja?
Kako oblikovati in uporabljati mehanizme spremljanja vplivov trajnostnega razvoja za razvoj
trajnostnega turizma, ki ustvarja delovna mesta ter spodbuja lokalno kulturo in izdelke?
Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z
gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske
raznovrstnosti
Kako lahko zmanjšamo izginjanje naravnih habitatov, preprečimo izgubo biotske raznovrstnosti in
zavarujemo ogrožene vrste ter preprečimo njihovo izumrtje?
Kaj bi morali narediti za odpravo trgovine z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami?
Cilj 16. Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter
oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh
Kaj moramo narediti, da povsod občutno zmanjšamo pogostnost vseh oblik nasilja?
Kako lahko Izkoreninimo zlorabo in izkoriščanje vseh vrst nasilja nad otroki?
Kako lahko z mednarodnim sodelovanjem okrepimo zmogljivosti ustreznih državnih ustanov za
preprečevanje nasilja in se borimo proti terorizmu in kriminalu na vseh ravneh?
Sodelujoči na natečaju
Na natečaju lahko sodelujejo učenke in učenci osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov v Republiki Sloveniji in šol s
slovenskim učnim jezikom v tujini. Še posebej vabimo k sodelovanju učenke in učence šol s prilagojenim programom
Glasilo 15
Spletno glasilo januar 2016
SREDINE ZIMSKE USTVARJALNICE
ZDRAVSTVENA DELAVNICA
6. januarja bo ob 12.00 uri v prostorih MDPM Celje potekala zdravstvena delavnica za mlade – KAKO
NAREDIM POŠKODOVANE UDE NEGIBLJIVE (IMOBILIZIRAM)
Glasilo 16
Spletno glasilo januar 2016
MINI KUHARSKA DELAVNICA
13. januarja bo ob 12.00 uri v prostorih MDPM Celje
mini kuharska delavnica.
Mladi se bodo seznanili s poklicem in delom kuharja in mamice – »kuharice«, spoznali kuhinjske
pripomočke, naredili pogrinjek ter pripravili malico. Vsak bo prejel recept jedi, ki jo bo pripravil.
Glasilo 17
Spletno glasilo januar 2016
Ve
posamezn
Mestne Z
lahko pre
BILO JE.....
TRI ZIMSKE BOTRE
Letos so »tri zimske botre« v Celju in okolici tudi z našo pomočjo obdarile 173 otrok.
Otroci so narisali in napisali 1-2 želji dedku Mrazu, ki so jih uresničili botri iz vse Slovenije.
Otroci so imeli različne želje : od sladkarij, igrač, šolskih potrebščin, higienskih
pripomočkov, knjig, hrane, glasbil, športne opreme, pa tudi toplih oblačil in obutve.
Med 20. in 25. decembrom so organizatorice in koordinatorice tega velikega projekta
dostavile darila, ki smo jih razdelili staršem, oz. otrokom..
Glasilo 18
strani ww
zpm.ljublj
Spletno glasilo januar 2016
PRIREDITEV ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
Nekaj utrinkov z dobrodelne prireditve za otroke iz socialno ogroženih družin, ki je bila
22.12. v MČ Nova vas. Udeležilo se je je več kot 100 otrok s starši, babicami, dedki,…Vsi
so se posladkali z doma pečenimi sladicami in palačinkami, si ogledali igrico in dobili
lepa darila iz rok dedka Mraza.
Glasilo 19
Spletno glasilo januar 2016
Glasilo 20
Spletno glasilo januar 2016
Hvala vsem prostovoljskim organizacijam (Lions klubu Mozaik Celje, društvu podeželskih žena Toplica
iz Ljubnega), prostovoljcem in Teozofskemu društvu v Sloveniji, ki so s pomočjo številnih drugih
donatorjev omogočili to prijetno prireditev!
Glasilo 21
Spletno glasilo januar 2016
BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ PRI NAŠIH PROSTOVOLJCIH
Božiček in dedek Mraz sta obiskala tudi srečanje naših prostovoljcev in jih razveselila
z dobro voljo in bombončki.
Glasilo 22
Spletno glasilo januar 2016
DEDEK MRAZ V MESTNI ČETRTI DOLGO POLJE
Tudi v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih so razveselili otroke. Tako so
v MČ Dolgo polje pogostili otroke in starše v prostorih I. osnovne šole Celje, dedek
Mraz pa jim je razdelil lepa darilca. Kulturni program zanje so pripravili učenci I.
osnovne šole Celje.
Glasilo 23
Spletno glasilo januar 2016
POMEMBNI DNEVI V MESECU JANUARJU
1. januar – svetovni dan miru
16. januar – svetovni dan religij
27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta
29. januar – svetovni dan indigo otrok*
*(indigo otroci so otroci z visoko razvito intuicijo, s katero prepoznajo neiskrenost, laž, koristoljubje in imajo močno
zavedanje, da so vredni spoštovanja drugih. K reševanju problemov pristopajo zelo ustvarjalno in se hkrati težko znajdejo v
ustaljenih sistemih)
Glasilo 24
Spletno glasilo januar 2016
Izdaja :
Medobčinsko Društvo Prijateljev Mladine Celje
Kidričeva 3 – 3000 Celje
Tel : 03 4909180, 051 204134, 041 710810, Fax : 059 224713
e-maila : [email protected], www.mdpm-celje.si
Informacije pripravila :
Dragica Poznič, MDPM Celje
Poslano : 700 izvodov
Glasilo 25