3. POSTNA nedelja Ožbolt, škof 700 830 1000 / Za župljane in dobrotnike Alojzija in Janez Hostnik Janez Krajnik, obl. Romanje v stolnico 29. 2. Ponedeljek Roman, opat 730 +++ Oman (Lipica) 1. 3. Torek Albin, škof 730 Mici Dolinar, obl. 2. 3. Sreda Neža Praška, devica 1800 Zdravko Juvan 3. 3. Četrtek Marin, mučenec 1800 +++ Žontar 4. 3. Petek Kazimir, kralj 1800 Češčenje svetega rešnjega Telesa Po namenu 5. 3. Sobota Hadrijan, mučenec 730 1800 Za svetost vseh poklicanih Bojan Svoljšak 700 830 1000 1430 Starši, bratje in sestra Oblak Vinko in Ana Cankar Za župljane in dobrotnike Franc Ferko, obletna Po namenu Križev pot na Hribcu 30 7. 3. Perpetua in Felicita, mučenke 7 00 Ponedeljek 20 Za zdravje Družinska binkoštna dvorana prvi petek prva sobota K A P E L A 6. 3. Nedelja 8. 3. Torek 4. POSTNA NEDELJA Fridolin, opat Janez od Boga, red. ust. 9. 3. Sreda 730 Frančiška Rimska, redovnica 1800 V čast Materi Božji Mira Pretnar 10. 3. Četrtek 40 mučencev iz Armenije 1800 Beno Matjaž, obl. 11. 3. Petek Benedikt, škof 1730 1800 Češčenje svetega rešnjega Telesa Jožica Jamnik, obl. 12. 3. Sobota Justina, redovnica 1800 Starši Okorn Slavko Selak in Slavko Polak 13. 3. Nedelja 5. POSTNA - tiha nedelja Kristina, mučenka 700 830 1000 1400 Za župljane in dobrotnike Marija Jenko Ivana in Peter Jugovic, obl. Popoldanska pobožnost Izdaja: Župnijski urad Suha; Odgovarja: Matjaž Zupan, župnik: Suha 45, 4220 Škofja Loka; naklada: 220 izvodov, tel.: (04) 51 31 028; e-mail: [email protected]; spletna stran: zupnija-suha.net Mašne namene, ki so vpisani kot drugi, bo opravil Tomaž Mavrič K A P E L A 28. 2. Nedelja Ecce, Agnus Dei! (Jn 1,29) Leto X št. 442 Glejte, Jagnje Božje! Glasilo župnije svetega Janeza Krstnika na Suhi NEDELJA, 28. II. 2016 3.postna NEDELJA HOJA ZA KRISTUSOM 1. Dokler smo na svetu, ne moremo biti brez bridkosti in skušnjav. Zato je pisano v Jobovi knjigi: ‘Vojska je človekovo življenje na svetu’ (Job 7,1). Pazi naj torej vsak v skušnjavah in čuje v molitvah, da ne dobi hudobni duh priložnosti in ga ne zapelje, ker nikdar ne počiva, ampak ‘hodi okrog in išče, koga bi požrl (1 Pet 5,8). Nihče ni tako popoln in svet, da bi kdaj ne imel skušnjav; in popolnoma brez njih ne moremo biti. 2. Skušnjave, dasi nadležne in težke, so človeku mnogokrat zelo koristne, zakaj v njih se človek ponižuje, očiščuje in poučuje. Svetniki so vsi prebili mnogo težav in skušnjav in so tako napredovali. Tisti pa, ki skušnjav niso mogli premagati, so se izvrgli in so odpadli. Ni ga stanu tako svetega, ne kraja tako skritega, kjer bi ne bilo skušnjav ali zoprnosti. 3. Človek ni nikoli, dokler živi, popolnoma varen skušnjav; zakaj leglo skušnjav je v nas. Zato prihaja skušnjava za skušnjavo, bridkost za bridkostjo, in vedno nam je kaj trpeti, ker smo izgubili zaklad svoje sreče. Mnogi skušajo skušnjavam ubežati, pa še huje padejo vanje. Samo z begom ne moremo zmagati, pač pa bomo s potrpežljivostjo in pravo ponižnostjo močnejši kakor vsi sovražniki. 4. Kdor se skušnjavam la na zunaj umika, pa ne izruje korenine, ta bo le malo napredoval. Da, le hitreje se bodo skušnjave vračale in še bolj jih bo čutil. Polagoma, s potrpežljivostjo in krotkostjo, in oprt na božjo pomoč, boš bolje zmagoval kakor s trmo in nasilnostjo. V skušnjavah rad povprašaj za svet in s skušanim ne ravnaj trdo, temveč ga tolaži, kakor bi si želel tudi ti. 5. Začetek vseh zli skušnjav je nestanovitnost duha in premajhno zaupanje v Boga; zakaj kakor ladjo brez krmila valove sem ter tja ženo, tako skušnjave človeka. Ogenj preskuša železo, skušnjava pa pravičnega človeka. Dostikrat ne vemo, kaj zmoremo, skušnjava pa razkrije, kaj smo. Čuti je pa treba posebno ob pričetku skušnjave; takrat namreč sovražnika še laže premagamo, če mu nikakor ne dovolimo vstopa v srce, marveč mu že na pragu, brž ko potrka, zapremo pot. Zato je rekel nekdo: “V začetku se srčno upri, sicer bo zdravljenje prepozno” (Ovid). 6. Zato ne obupujmo, ko smo skušani, marveč še bolj goreče prosimo Boga, naj nas milostno podpira v vseh nadlogah; ker nam bo po Pavlovi besedi dal v skušnjavi toliko moči, da bomo mogli zmagati (1 Kor 10,13). Ponižajmo se torej pod roko Božjo v vseh skušnjavah in bridkosti, zakaj rešil bo in povzdignil nje, ki so v duhu ponižni. 7. V skušnjavah in bridkostih se preskusi človek. V bojih zasluženje raste in se krepost lepše razodeva. Tomaž Kempčan Najpomembnejša stvarnost svete maše je Kristus sam, resnično navzoč s svojim žrtvovanim in poveličanim Telesom v mali posvečeni hostiji. Ko se približuje Kristusovemu božanskemu Telesu v času svetega obhajila, mora vsak vernik pokazati ne le notranjo čistost duše, temveč tudi zunanje češčenje s svojim telesom. Zato mora vernik Kristusa pozdraviti tako, da poklekne, ker je to drža ponižnosti in duhovnega otroštva, nato pa mora odpreti usta ter se pustiti nahraniti Kristusu po rokah duhovnika, ki pri sveti maši deluje v sami osebi Kristusa (in persona Christi). Prava veličina se kot resnično takšna izkaže takrat, kadar se pred njo priklonimo. Takšno ponižnost do našega evharističnega Gospoda lahko vidimo pri angleškem kralju Henriku VIL, kot je to izpričal sveti kardinal Janez Fisher v pogrebnem nagovoru na čast temu kralju: »Kralj je prejemal oltarni zakrament s tako veliko spoštljivostjo, da so nad tem vsi navzoči ostali osupli. Brž ko je namreč vstopil v kapelo, v kateri se je Najsvetejše nahajalo, je snel klobuk, pokleknil in se v tem položaju premikal do mesta, kjer naj bi obhajilo prejel. Dva dni pred svojo smrtjo je bil kralj tako šibak, da ni mogel več prejeti svetega obhajila, kljub temu pa je želel videti monštranco z Najsvetejšim. Njegov spovednik je monštranco na ustrezen in spoštljiv način prinesel h kralju. Z največjo spoštljivostjo se je kralj priklonil, trkajoč se večkrat na prsi. Njegov obraz je bil žareč in izrazit, tako da je izpričeval srce, ki je gorelo v želji, da bi počastil Najsvetejše tako, da bi z veliko pobožnostjo in ponižnostjo poljubil ne mesto, kjer je samo Najsvetejše bilo, temveč spodnji del, vznožje monštrance. Tako se je zgodilo, da so vsi, ki so bili navzoči, komajda zadrževali solze.« Takšni primeri evharistične ljubezni in češčenja, ki nam jih je zapustila številna množica naših bratov in sestra s pričevanjem svoje vere v preteklih tisočletjih, naj poglobijo tudi našo vero v neizrekljivo skrivnost svete maše ter povečajo našo ljubezen in spoštljivost do evharističnega Gospoda pri svetem obhajilu. Sveti Peter Julian Eymard je dejal: »Ali Jezus v svojem zakramentu nima pravice do še večjih časti glede na to, da v tej skrivnosti svojo žrtev še poveča, ko postane še manjši? Njemu gre največja čast, sijaj, bogastvo in lepota bogoslužja! Bog je Mojzesovo bogoslužje uredil do najmanjših potankosti, to bogoslužje pa ni bilo nič drugega kot le simbol. V časih, ko je bila vera trdna, so bili prepričani, da ne bo nikdar mogoče dovolj povzdigniti lepote evharističnega češčenja. Ta čudesa so izhajala iz vere. Ali namreč ne drži, da sta češčenje in časti, izkazane Jezusu, merodajni znamenji vere nekega ljudstva? Zato naj se izkazuje čast evharističnemu Jezusu! On je je namreč vreden, do nje je upravičen ... 3. POSTNA NEDELJA: Popoldanske pobožnosti danes ne bo, ker odhajamo na romanje v stolnico. Avtobus nas bo pobral pred našo cerkvijo. Iz Žirov bo odpeljal ob 13.30. uri. Prihod na Suho je predviden med 14.00 in 14.15 uro. Stroške prevoza boste lahko poravnali na samem avtobusu (približno 5 evrov na osebo). Romanje je lepa priložnost za molitev, ki je najvišja dobrina in je pogovor z Bogom, saj nas združuje in zedinja z Bogom. Kakor se telesne oči z gledanjem svetlobe polnijo z lučjo, tako tudi dušo, ki zre Boga, ožarja njegova neizrekljiva svetloba. Molitev pa ne sme biti le iz navade, temveč mora prihajati iz srca, ne samo ob določenem času, temveč noč in dan. V sredo bo po sv. maši srečanje ob svetem Pismu in KKC. Lepo vabljeni k molitvi in pogovoru. Bolne in starejše bom ta teden izjemoma obiskal na prvi četrtek, ker imam v petek dopoldne zdravniški pregled. Svojce starejših ter bolnih lepo prosim, da domačim omogočijo srečanje z Gospodom in se v moči svoje vere z njimi po govorijo o vrednosti rednega srečevanja z Jezusom. Petek je prvi v mesecu marcu. Pred in med sv. mašo bo spovedoval eden od bratov kapucinov. Pred Jezusom, navzočim v zakramentu svete evharistije, bomo molili križev pot. Milosti prvega petka gotovo ne boste spregledali tisti, ki se pripravljate na prejem zakramenta sv. birme. Prva sobota nas v pripravi na obisk Marije iz Fatime vabi k obhajanju 5 zaporednih prvih sobot. Ta pobožnost je tudi lepa oblika priprave na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem Jezusovemu Božjemu Srcu. Prva sobota je obenem tudi dan molitve za nove duhovne poklice in svetost vseh poklicanih. K molitvi še posebej lepo vabljeni mladi! Prva nedelja v mesecu nas vabi k velikodušni pomoči fantom, ki se na Salomonovih otokih pripravljajo na svoje duhovniško poslanstvo. Naslednjo nedeljo bomo poromali k cerkvi sv. Križa na Hribcu in tam molili sv. križev pot. Ob pogrebu Lojzeta Arha, so Anžonovi, namesto za cvetje, darovali za pokojnega za sv. mašo. Bog povrni s svojim blagoslovom! 4. POSTNA NEDELJA: Ob 14. uri bomo izpred župnišča poromali k cerkvi sv. Križa na Hribcu in tam z drugimi romarji molili križev pot. Lopo vabljeni k molitvi in na Božjo pot. Ni dovolj, da dvigamo duha k Bogu samo v času globoke molitve, temveč tudi ko opravljamo kakršno koli dolžnost. Naj oskrbujemo revne ali se posvečamo bližnjemu ali kaj koristnega delamo, vedno imejmo svoje želje pri Bogu in mislimo nanj. Tako bodo naša dela, povezana z ljubeznijo do Boga, kakor dobro začinjena hrana všeč Gospodu vesolja. Tako bomo uživali sadove združenja z njim vse življenje, ko bomo večino svojega časa posvetili njemu. V ponedeljek, 7. marca, bo ob 20. uri naša molitvena binkoštna dvorana. K molitvi in posvetitvi naši nebeški Materi še posebej lepo vabljene družine in vsi, ki imate radi Marijo. Lepo vabljene družine, ki ste že posvečene Jezusu in Mariji, ter družine, ki se na to posvetitev pripravljate. Te misli in odločitve ne odrinimo od sebe z levo roko, saj v svojih globinah skriva temeljne resnice našega odrešenja. V sredo po sv. maši vabljeni k branju in premišljevanju Božje besede in k pogovoru ob Katekizmu katoliške Cerkve. V petek pol ure pred mašo molimo KRIŽEV POT. (očala!:) Naslednjo soboto in nedeljo boste lahko vzeli oljčne vejice s katerimi bomo na cvetno nedeljo pospremili Jezusa na poti v Jeruzalem. Kar boste darovali za vejice bo namenjeno vzdrževanju naše župnijske cerkve. Bog povrni že v naprej! OZNANILA: SVETA MAŠA - NAŠ BOŽJI ZAKLAD (III.) BRALCI BERIL: (zamenjavo poiščemo sami :) Sobota 1900 Nedelja 700 Nedelja 830 Nedelja 1000 DATUM Mateja Kolar Primož Krajnik Domen Krvina Ivanka Žgur 6. III. 2016 Mateja Kolar Gregor Šifrar Ana Dagarin Helena Potočnik 13. III. 2016
© Copyright 2024