78. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 10. marec 2016 78. redna seja Vlade RS Vlada sprejela načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav Vlada RS je na današnji seji sprejela načrt izvedbe premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Na podlagi sklepa Sveta EU 2015/1523 in sklepa Sveta EU 2015/1601 bo Slovenija: - premestila 567 oseb iz Italije in Grčije (ali druge države članice, ki bi bila izpostavljena hudemu pritisku na nacionalni migracijski in azilni sistem) (relokacija) in - preselila 20 oseb iz tretjih držav (resettlement). Končno število oseb bo verjetno višje, odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega dogovora o številu premeščenih oseb. V okviru premestitve bo Slovenija sprejela osebe iz držav, za katere po podatkih na ravni EU delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med vsemi odločitvami znaša vsaj 75 %. Takšen delež imajo Sirija, Eritreja, Irak, Centralnoafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrajn, zato bodo v Slovenijo sprejeti prosilci iz teh držav. V okviru trajne preselitve so prednostne regije, določene na ravni EU: Severna Afrika, Srednji vzhod in države Afriškega roga oziroma regije, kjer so vzpostavljeni evropski Regionalni programi zaščite. Glede na navedeno bo Slovenija v okviru trajne preselitve sprejela osebe iz Sirije. Slovenija bo s premestitvami oseb začela aprila letos. V rednih časovnih presledkih (vsaj vsake tri mesece) bo Italiji oziroma Grčiji sporočila število oseb, ki jih je mogoče hitro premestiti. Predvidena časovnica prihoda premeščenih oseb: Vseh 20 oseb, ki bodo trajno preseljene, bodo k nam prišle v letošnjem letu. Premestitev iz Italije in Grčije (relokacija) V Italiji oziroma Grčiji se opravi postopek registracije, odvzema prstnih odtisov in vnosa podatkov v Dublinet in Eurodac. Od tam tudi sporočijo, da so kandidati na voljo. Zavrnitev je možna zgolj v primeru obstoja utemeljenih razlogov, da se osebo šteje kot grožnjo za nacionalno varnost ali za javni red ali da obstajajo izključitveni razlogi. Slovenija na podlagi prejetih in proučenih podatkov Italiji oziroma Grčiji pošlje sporočilo o sprejetju/zavrnitvi za vsakega prosilca posebej. Po prihodu v Slovenijo bodo osebe nameščene v azilni dom, kjer bodo imele zagotovljeno nastanitev in oskrbo, hkrati bo izveden postopek mednarodne zaščite. Prosilcem je zagotovljena osnovna oskrba, spremljanje postopka v jeziku, ki ga razumejo, brezplačna pravna pomoč v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem, in sicer s pomočjo enega svetovalca za begunce, nujno zdravljenje, izobraževanje, žepnina in pravica do dela in zaposlovanja. Prosilcem je v fazi odločanja ob izpolnjevanju pogojev omogočeno tudi bivanje na zasebnem naslovu. Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite bodo osebe nameščene v integracijsko hišo (trenutno imamo dve, eno v Ljubljani in eno v Mariboru) za največ 15 mesecev, po poteku tega obdobja se osebe nastanijo na zasebnem naslovu, pri čemer so za dve leti po izselitvi iz integracijske hiše upravičene še do izplačila denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (trenutno 288,81 evrov za eno osebo). Prve tri mesece (uvajalno obdobje) bodo vključene v orientacijski program (seznanjanje z načinom življenja, institucijami v RS, osnove slovenskega jezika, praktična raba jezika, uvajanje v samostojno življenje), ki ga bo izvajala z javnim razpisom izbrana organizacija – postopek javnega razpisa za izvajalca programa je v zaključni fazi. Po poteku uvajalnega obdobja jim bo nudena pomoč pri iskanju zasebne nastanitve, učenje slovenskega jezika, učna pomoč in pomoč svetovalca za integracijo. Trajna preselitev (resettlement) Slovenija status begunca prizna osebam, ki prebivajo v tretji državi in izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa. V postopku odločanja se upošteva poročilo, ki ga za vsako osebo pripravi uradna oseba pristojnega organa oziroma Visoki komisariat v tretji državi, iz katere bodo osebe trajno preseljene. Po prihodu v Slovenijo bodo osebe z že priznanim statusom v tretji državi nastanjene v ustrezno obliko nastanitve. Glede na relativno majhno število sprejetih oseb v okviru projekta trajne preselitve, s katerimi še nimamo izkušenj, smo pripravili poseben projekt vključevanja. Namen projekta je zagotoviti nastanitev, orientacijski program in pomoč pri vključevanju, ki ga bo izvajal na javnem razpisu izbran izvajalec. Za namen izvedbe načrta bodo porabljena tako proračunska sredstva kot sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje. Za izvedbo projektov bodo porabljena sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje v višini 75 % in sredstva državnega proračuna v višini 25 %. Slovenija bo za vsako premeščeno osebo od Evropske komisije prejela dodatnih 6.000 evrov in za vsako trajno preseljeno osebo 10.000 evrov (zanje zaprosimo ob dejanski premestitvi/trajni preselitvi). Vir: MNZ Vlada sprejela najpomembnejši strateški razvojni dokument s področja informacijske družbe za napredno digitalno družbo Vlada RS je na današnji seji sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 – DIGITALNA SLOVENIJA 2020. Gre za krovno strategijo, ki določa ključne strateške razvojne usmeritve in pridružena strateška dokumenta Načrt razvoja omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Strategijo kibernetske varnosti povezuje v enovit strateški razvojni okvir. Strategija je zaveza za hitrejši razvoj digitalne družbe in izrabo priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za splošne gospodarske in družbene koristi. Predvideva ukrepe za odpravo največjih razvojnih vrzeli na področju digitalne družbe: hitrejši razvoj digitalnega podjetništva, večjo konkurenčnost IKT industrije, splošno digitalizacijo, razvoj ustrezne digitalne infrastrukture, gradnjo širokopasovne infrastrukture, izboljšanje kibernetske varnosti in razvoj vključujoče informacijske družbe. Strategija predvideva prednostno investiranje v inovativno podatkovno vodeno gospodarstvo in razvoj ter uporabo interneta, v tem okviru pa v raziskave in razvoj interneta stvari, tehnologije masovnih podatkov, računalništva v oblaku in mobilnih tehnologij. Predvideva tudi ustanovitev Slovenske digitalne koalicije, ki bo povezala deležnike razvoja digitalnega gospodarstva in oblikovanja digitalnih delovnih mest. V sodelovanju z industrijo, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki bodo v njenem okviru izvedeni ukrepi za večje splošno zavedanje o pomenu IKT in interneta za razvoj celotne družbe, za boljšo digitalno pismenost, boljše e-veščine delovno aktivnih in za večje število usposobljenih IKT strokovnjakov. Cilj, ki ga strategija zasleduje je, da bo Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristila razvojne priložnosti IKT in interneta in postala napredna digitalna družba. Postati želi referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij Vir: MIZŠ Vlada sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 Vlada RS je sprejela Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pri operaterjih elektronskih komunikacij testira tržni interes za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta na način, kot je predviden v Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. Vlada je tudi naložila Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da glede na izraženi tržni interes operaterjev elektronskih komunikacij pripravi spisek območij, ki so bele lise, s tem spiskom dopolni Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 ter o tem seznani Vlado Republike Slovenije. V interesu razvoja digitalne družbe in izkoriščanja priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko komunikacijske tehnologije in internet za doseganje trajnih gospodarskih in družbenih koristi, kot so med drugim razvoj gospodarstva, večja konkurenčnost, nova kakovostna delovna mesta ter enakomeren razvoj podeželja in urbanih področij, je strateški cilj do leta 2020 96 % gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s in vsaj 30 Mb/s za 4 % gospodinjstev. Vir: MIZŠ Vlada seznanjena s poročilom o uvedbi davčnih blagajn Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o uvedbi sistema davčnega potrjevanja računov v Republiki Sloveniji. Vlada je 5. 2. 2015 potrdila Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji. V okviru akcijskega načrta je vlada tudi potrdila predlog, da se uvede sistem davčnih blagajn, pri katerem so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Zavezanci podatke o računih, za katere prejmejo plačilo v gotovini, pred izdajo računa pošljejo Finančni upravi RS, ki jih verificira in shrani. V skladu z akcijskim načrtom je bila pripravljena zakonodajna podlaga, tako da je z 2. januarjem 2016 za vse subjekte, za katere v Sloveniji velja obveznost izdaje računov na podlagi predpisov, ki urejajo DDV, začela veljati tudi obveznost davčnega potrjevanja računov. Poročilo o izvedbi projekta uvedbe sistema davčnega potrjevanja računov vključuje: − ključne podatke o stanju na dan 2. 1. 2016, ko je uporaba sistema davčnega potrjevanja računov postala obvezna, − izvedene komunikacijske aktivnosti za seznanitev zavezancev in javnosti z novimi obveznostmi v zvezi z davčnim potrjevanjem računov, ki so omogočile čim bolj tekoč prehod na nov sistem, − časovno izvedbo aktivnosti za vpeljavo sistema davčnega potrjevanja računov, − sestavo delovne skupine za uvedbo davčnih blagajn, − realizirane stroške vzpostavitve sistema davčnega potrjevanja računov na strani Finančne uprave RS in izvedbe oglaševanja ter nagradne igre Vklopi razum, zahtevaj račun ter − način spremljanja učinkov novega sistema davčnega potrjevanja računov v letu 2016. Vir: MF Vlada se je opredelila do ukrepov iz Manifesta industrijske politike Vlada RS se je danes na redni seji opredelila do posameznih ukrepov iz Manifesta industrijske politike, ki so bili sprejeti na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva. Opredelitev bo posredovana v Državni zbor Odboru za finance in monetarno politiko, Odboru za gospodarstvo ter Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki so na skupni seji 3. 12. 2015 naložili Vladi RS, da se opredeli do pobud iz Manifesta industrijske politike, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Vlada je vse pobude GZS proučila in ugotovila, da so nekatere že uresničene, druge v izvajanju, tiste, ki še niso, je podprla, v nekaterih primerih pa se je opredelila, da pobude ne podpre oz. da spremembe v tem trenutku niso potrebne. Ob vsaki opredelitvi je vlada podala obsežna pojasnila. Tako vlada v sklopu tematike Pametno kadrovanje (kadrovska politika) meni, da na področju štipendiranja v RS nadaljnje spremembe trenutno niso potrebne. V sklopu Pametni razvoj (razvojna politika) vlada na področju Pametno usmerjanje razvojnih sredstev (industrija aktivna v vlogi oblikovanja vsebin razpisov) Vlada predloge podpira razen ustanovitve nove agencije. V sklopu Pametna internacionalizacija (promocija industrije na tujih trgih) na področju okrepljene vloge slovenske diplomacije in okrepitve ponudbe SID banke ter strateške vključitve v mednarodne povezave vlada predloge podpira razen pobude za vključitev v Azijsko razvojno banko ADS v tem trenutku. V sklopu Pametni davki (davčna politika) na področju racionalizacije obdavčitve stroškov dela vlada predloge preučuje. Za dvig gospodarske konkurenčnosti pa bo letos pripravila načrt in sprejela spremembe predpisov za postopno uvajanje predlogov gospodarstva. Kar zadeva predlog o okoljskih in energetskih dajatvah, bo vlada predlog znižanja okoljskih dajatev preučila v okviru priprave Zelene davčne reforme. Povezava na celotni dokument: http://www.mgrt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ministrstvo/drugi_dokumenti/ Vir: MGRT Vlada sprejela Letni program izobraževanja odraslih v RS za leto 2016 Vlada RS je sprejela Letni program izobraževanja odraslih RS za leto 2016, ki ga bo ministrstvo objavilo na spletni strani ministrstva. Z LPIO so določeni izobraževalni programi, ki se financirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsta dejavnosti potrebnih za njegovo uresničevanje, obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu in ministrstva, pristojna za izvedbo programa. Z LPIO 2016 se po posameznih ministrstvih, ki so LPIO 2016 pripravila, določajo izobraževalni programi in dejavnosti, ki se bodo izvajale in financirale iz državnega proračuna v letu 2016. LPIO 2016 so pripravila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Ciljne skupine, ki jih opredeljuje LPIO 2016, so: • brezposelni: prednostna skupina so starejši od 50 let, ki nimajo poklicne ali strokovne izobrazbe ali imajo manj ključnih ali poklicnih zmožnosti; • zaposleni: – prednostna skupina so starejši od 45 let z dokončano manj kakor štiriletno srednjo šolo ali slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi, • • – zaposleni, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev nekega poklica tega ne morejo več opravljati, ko dosežejo določeno starost; manj izobraženi in druge ranljive skupine, kakor so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci; druge skupine odraslih, ki imajo omejene možnosti dostopa do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, kakor so na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij. Vir: MIZŠ Informacija o pripravi pilotnih projektov po Akcijskem načrtu Resolucije o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015 - 2025 Vlada RS se je seznanila z Informacijo o pripravi pilotnih projektov po Akcijskem načrtu Resolucije o Nacionalnem stanovanjskem programu (NSP) 2015 - 2025 in naložila pristojnim ministrstvom, da v čim krajšem času pristopijo k izvedbi predvidenih aktivnosti. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo o izvajanju aktivnosti poročal vladi do konca leta. Stanje na nepremičninskem trgu ni v dobrem položaju, zato je treba oblikovati jasne smernice stanovanjske politike in nadzorovati politike glavnih akterjev na nepremičninskem trgu. Usmeritev stanovanjske politike narekuje Resolucija o NSP 2015-2025. NSP izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Pri opredeljevanju kvalitete stanovanjske gradnje izhaja iz upoštevanja razvojnih trendov v načinu življenja in diferenciacije potreb oziroma standardov, v okviru humanizacije bivalnega in delovnega okolja. Za posamezne ciljne skupine prebivalstva je treba zagotoviti dostop do stanovanj različnega tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, zakonodajnih sprememb in izvedbe pilotnih projektov ter z usklajenim izvajanjem javnih politik, kot so socialna, finančna, prostorska, šolska in zdravstvena. S srednjeročno usmerjenostjo bodo v obdobju petih let izvedeni izbrani projekti za stabilizacijo razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. V novih okvirih bo zagotovljena enakopravna obravnava prebivalcev pri reševanju stanovanjskega problema. Hkrati bodo ukrepi usmerjeni v urejenost in transparentnost podatkov ter vključevanje zunanjih investitorjev v zagotavljanje stanovanjske oskrbe, kar bo posledično prispevalo k razbremenitvi javnih financ. MOP skupaj s Stanovanjskim skladom RS, glavnim izvajalcem stanovanjske politike, pripravlja naslednje pilotne projekte za: - zagotovitev ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje; - zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade - deljeno lastništvo stanovanja za mlade in mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje; - javno službo za najemniško upravljanje; - stanovanjske skupnosti za starejše; - odkup stanovanja z doživljenjsko rento; - shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot; - shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družine Vir: MOP Vlada sprejela Uredbo o programu sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja Vlada RS je na današnji seji sprejela Uredbo o programu sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanj. Uprava za varstvo pred sevanji (URSVS) je leta 2006 pripravila Program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanj (program) za obdobje do 2016. Na njegovi podlagi so bile izvedene meritve koncentracij radona v vzgojno-varstvenih ustanovah. Zato je URSVS pripravila predlog nove uredbe o programu sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanj. Uredba je namenjena zagotavljanju varstva pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih virov ionizirajočih sevanj na območjih in pri dejavnostih, kjer je povečano tveganje zaradi sevanja teh virov. S to uredbo se določajo obseg in pogostost pregledovanja delovnega in bivalnega okolja, ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti in merila za sprejemanje ukrepov. Izvajanje programa zagotavljata URSVS in Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV). URSVS izvajanje zagotavlja na območjih oziroma dejavnostih, ki se nanašajo na kraške ali druge podzemne jame, rudnike, toplice, kopališča in druge vodne viri radona, letalske prevoze in druga območja oziroma dejavnosti, kjer so delavci oziroma posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu oziroma toronu ter njunim potomcem, sevanju gama ali kakršnikoli drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih. URSJV pa zagotavlja izvajanje na območjih oziroma dejavnostih, ki vključujejo ravnanje z materiali ali odpadki, ki imajo zaradi svojih lastnosti povečano vsebnost naravnih radionuklidov (NORM) ali imajo zaradi tehnološke predelave povečano vsebnost naravnih radionuklidov (TENORM), njihovo skladiščenje ali odlaganje in druge dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenost NORM ali TENORM. Vir: MZ Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 Vlada RS je določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPROG) in ga posreduje Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku. ReNPROG v prvem poglavju na kratko opisuje slovenski jedrski program, pravno formalno opredelitev radioaktivnih odpadkov, veljavno zakonodajo in mednarodne pogodbe. V drugem poglavju podaja splošne cilje in načela ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, postopke za zmanjšanje nastajanja, vnos/iznos, uvoz/izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, zagotavljanje kadrovskih in finančnih virov, financiranje področja, mejnike programa za obdobje 2016 – 2025, pripravo programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Sledi obširna analiza stanja v tretjem poglavju za vse vrste radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva po posameznih objektih s podatki o trenutnih količinah in ocenah prihodnjih količin, vključno z radioaktivnimi odpadki iz razgradnje. Analiza stanja na področju raziskav in razvoja obravnava pereče probleme, ki se nanašajo na raziskovanje in razvoj ter na izobraževanje in usposabljanje. S tem je povezana tudi raziskovalna in razvojna dejavnost na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. V četrtem poglavju so na podlagi analize stanja na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ob upoštevanju potreb po pravočasnem zagotavljanju pogojev za reševanje problemov, povezanih z njimi, predstavljene strategije z ukrepi za dosego ciljev za vse vrste radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za čas veljavnost ReNPROG in tudi za daljše časovno obdobje. Predstavljenih je 12 strategij s konkretnimi ukrepi za dosego ciljev za vsako posamezno strategijo in s predlogi tehničnih ukrepov. Določeni so roki, nosilci ukrepov in viri financiranja. Prikazana je ocena stroškov za izvajanje ukrepov za dosego ciljev iz resolucije po posameznih področjih nacionalnega programa. Navedeni so okvirni stroški, ki bremenijo državni proračun in Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad za razgradnjo NEK). Za izvedbo celotnega programa je v naslednjem desetletnem obdobju treba zagotoviti 185.835.000,00 EUR, in sicer iz dveh glavnih virov financiranja: iz Sklada za razgradnjo NEK v vrednosti 145.370.000,00 EUR in iz državnega proračuna v vrednosti 36.465.000,00 EUR. V resoluciji pa so ločeno navedena tudi sredstva za raziskave in razvoj v vrednosti 4.000.000,00 EUR, ki bodo zagotovljena iz obstoječih raziskovalno-razvojnih sredstev ali neposredno od uporabnikov. Zadnji del resolucije je namenjen komuniciranju, izobraževanju in poročanju, opredeljen pa je tudi način sodelovanja in obveščanja javnosti pri odločanju na tem področju. Navedena je odgovornost posameznih akterjev za izvajanje nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Opredeljeno je spremljanje napredka pri izvajanju nacionalnega programa, ki se zagotovi z vsakoletnim preverjanjem stanja izvajanja programa. Organ, pristojen za jedrsko varnost, enkrat letno zbere informacije od posameznih izvajalcev strategije in jih vključi v letno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ga vlada predloži Državnemu zboru RS vsako leto do konca julija za preteklo leto. Vir: MOP Odločbi o začasnem izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskih območjih Ptuj in Divača Vlada RS je izdala odločbi o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ptuj, podeli družbi DIMNIKARSTVO KAMIN dimnikarske storitve d.o.o., na dimnikarskem območju Divače pa podjetniku ENERDIM, vzdrževanje kurilno dimovodnih naprav in servis gorilcev, Jure Pipan s.p.. Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H) določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015 izvede javni poziv. Vlada na podlagi javnega poziva, in sicer do 31. 12. 2016, podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije. V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima skladno z ZVO prednost pri podelitvi oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja. Za podpis obeh koncesijskih pogodb se pooblasti Ireno Majcen, ministrico za okolje in prostor. Vir: MOP Vlada potrdila prerazporeditev pravic porabe znotraj finančnega načrta MOP Vlada RS je na današnji redni seji na predlog ministrstva za okolje in prostor potrdila prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 839.987 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prerazporeditev pravic porabe v skupni višini 839.987 evrov iz različnih proračunskih postavk znotraj svojega finančnega načrta na proračunsko postavko »Odškodnine, kazni in stroški v sodnih, upravnih in revizijskih postopkih ter stroški poravnav in izvršb« za plačilo sodne takse v pravdni zadevi tožeče stranke RS proti Verbund Hydro Power HmBH zaradi poplav na Dravi novembra 2012. Vir: MF Sklepa v postopku javnega naročila na področju obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda Vlada RS je sprejela sklepa, s katerima se zahtevek za revizijo vlagateljev VGP d.d., z dne 19. 2. 2016 in NIVO EKO d. o. o, z dne 11. 2. 2016, zoper ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« za sklop 4 – Območje Savinje, zavrne kot neutemeljen. Vlada je v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila »Pridobitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda« sprejela odločitev z dne 28. 1. 2016, s katero je kot nepopolne izločila vse prispele ponudbe. Vir: MOP Realiziranih 157 ukrepov (41%) iz Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje Vlada RS se je seznanila s šestim poročilom o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti. 3. oktobra 2013 je vlada sprejela Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, s katerim želi okrepiti ciljno usmerjenost izvajanja ter nadzor nad uresničevanjem ukrepov iz dokumenta, in sicer brez podvajanja in nedoločnih ter nejasnih pristojnosti oziroma odgovornosti glede izvedbe. V šestem poročilu je predstavljena trenutna stopnja realizacije v Enotno zbirko uvrščenih ukrepov, kakor tudi izvedena prenova Enotne zbirke ukrepov (enotne zbirke) v letu 2015, ki je vključevala številne aktivnosti: predstavitve začrtane prenove ukrepov na posameznih resorjih; prenovo ukrepov iz splošnih v konkretne v skladu s priporočili Evropske komisije, preoblikovane pa so bile tudi stalne naloge v smeri konkretnosti. Prenova enotne zbirke je bila usklajena tudi s področji kot so ta opredeljena pri World Economic Forum (12 področij GCI – Svetovni indeks konkurenčnosti) v povezavi z vsakoletnimi poročili Doing Business ter na tej podlagi opredeljenih virov in kazalnikov. Enotna zbirka je bila dopolnjena tudi z novimi ukrepi iz Akcijskega načrta Strategije razvoja javne uprave – 2020 (dodanih 89 novih ukrepov) ter ukrepi iz Okvirnega programa za prehod na zeleno gospodarstvo (51 novih ukrepov). Nadgradnja je bila izvedena tudi v smeri umestitve bodočih ukrepov na podlagi predlogov iz Manifesta industrijske politike, upoštevana pa so bila tudi načela Akta za mala podjetja / SBA. V januarju 2016 je bila enotna zbirka prav tako dopolnjena z novim modulom, in sicer z "Ukrepi za javne finančne prihranke občin". Aplikacije je bila nadgrajena tudi z novimi funkcionalnostmi za uporabnike. Po opravljenih tehničnih nadgradnjah in vsebinski prenovi ter dopolnitvi Enotne zbirke so resorji do 5. 2. 2016 izvedli tudi šesto poročanje o realizaciji v zbirko uvrščenih ukrepov (ki se je zaradi prenove nekoliko zamaknilo). Predmet šestega poročanja (od 1. 9. 2015 do 31. 12. 2015) so bili predvsem ukrepi, za katere so resorji predvideli, da bo mogoča realizacija v letu 2015 in 2016. Stanje realizacije vseh ukrepov (381 ukrepov) je naslednje: realiziranih je 157 ukrepov (41,21 %), delno realiziranih je 156 ukrepov (40,94 %), nerealiziranih je še 68 ukrepov (17,85 %). Stopnja realizacije na ukrepih s predvideno realizacijo v letu 2015 (47 ukrepov) je sledeča: realiziranih je 21 ukrepov (44,68 %), - delno realiziranih je 24 ukrepov (51,06 %), nerealizirana sta še 2 ukrepa (4,26 %). Ob izvedenem poročanju ugotavljamo, da je viden napredek pri realizaciji ukrepov. V zbirko je namreč vključenih novih 140 ukrepov. V poročevalskem obdobju je dodatno realiziranih 27 ukrepov, medtem ko so resorji na novo pristopili k realizaciji 85 ukrepov. Poleg omenjenega se je dvignila tudi stopnja končne realizacije za ukrepe, ki so imeli rok realizacije do konca leta 2015, saj je skupaj realiziranih 21 ukrepov (od 47), kar predstavlja 45 odstotkov od celote. Trenutno so samo še trije ukrepi, pri katerih resorji še niso povzeli nikakršnih aktivnosti v smeri njihove realizacije. V zvezi z realizacijo ukrepov za javno finančne prihranke občin je vlada januarja 2015 sprejela sklep, da pripravi predloge sprememb predpisov, ki se nanašajo na znižanje stroškov delovanja občin oz. odpravo administrativnih ovir. Da bi omogočili enostaven pregled seznama predpisov, ministrstev, ki so pristojna za njihovo spremembo ter višino ocenjenih finančnih učinkov, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo dopolnitev že uspešno delujočega spletnega orodja »Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« na način, da ta omogoča vpogled v realizacijo sprememb predpisov za doseganje prihrankov občin. Spletna storitev omogoča pregled nad uresničevanje dogovorjenega nabora sprememb predpisov, ki imajo finančne ali administrativne učinke na občine in je na voljo na vladni spletni strani ali na spletnem naslovu http://www.enotnazbirkaukrepov.gov.si/. Vir: MJU Vlada o problematiki financiranja občin Vlada RS je na današnji seji sprejela Odgovor Vlade RS v zvezi s problematiko financiranja občin in ga bo posredovala Komisiji za nadzor javnih financ Državnega zbora RS. Vlada ocenjuje, da je financiranje lokalne samouprave v Sloveniji ustrezno. V teku so analize po zaključnih računih občin za leto 2015 in prvi pokazatelji potrjujejo ustreznost financiranja. V poročilu Vlada posebej navaja že opravljeno delo na področju zniževanja stroškov za delovanje občin in odpravo administrativnih ovir, s tem delom pa nadaljuje in je zadevo vključila v spletno aplikacijo, ki omogoča redno spremljanje prihrankov na ravni države za lokalne skupnosti. Poleg tega je v sodelovanju z združenji občin v pripravi Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji, ki bo začrtala razvoj slovenskih občin v naslednjih letih. Vlada pa se je že lotila tudi sprememb sistema financiranja občin, ki pa zaradi javno-finančnega položaja države ne smejo prinesti nove obremenitve državnega proračuna. Vlada želi posebej poudariti, da so v celoten proces zniževanja stroškov za delovanje občin, v proces sprememb področne zakonodaje, ki se nanašajo na občine, vključena vsa tri združenja občin, da je skoraj vedno dosežen konsenz pri spremembah, da pa predvsem zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti države ni vedno mogoče slediti težnjam združenj občin. Komisija za nadzor javnih financ je namreč na 25. redni seji pozvala Vlado, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, da ji v roku 15 dni pisno poročajo o realizaciji sklepov, ki jih je Komisija v zvezi s financiranjem občin sprejela na 14. redni seji, ko je komisija obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-E) in na 9. nujni seji ob obravnavi problematike financiranja občin. Vir: MJU Vlada o Poročilu o naročilih Ministrstva za javno upravo oddanih v letu 2015, v skladu z Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti Vlada RS se je seznanila s Poročilom o naročilih Ministrstva za javno upravo oddanih v letu 2015, v skladu z 11. členom Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti mora naročnik o naročilih, ki so bila oddana v skladu z 11. členom ZJNPOV, poročati Vladi Republike Slovenije najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Naročnik za vsako oddano naročilo poroča o podatkih v skladu s Pravilnikom o vrstah podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti ter načinu njihovega zbiranja. Pod ta naročila spadajo naročila, ki se izvajajo na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije (naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov) ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Ministrstvo za javno upravo je v letu 2015 pridobilo tri soglasja medresorske komisije in je oddalo oziroma sklenilo tri pogodbe na podlagi 11. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Omejena zaupna javna naročila so bila izvedena v okviru operacije Vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, ki jo je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vir: MJU Vlada sprejela informacijo o problematiki upravljanja z radio frekvenčnim spektrom na meji Slovenija – Italija Vlada RS se je seznanila z informacijo o radio frekvenčnih motnjah na FM področju na obmejnih območjih z Italijansko republiko in s tem povezano izvršbo tuje sodne odločbe. V zadnjih letih italijanske radijske postaje zaradi domnevnega motenja vse pogosteje proti slovenskim radijskim postajam vlagajo tožbe na italijanskih sodiščih. Tako je Radio Dance di Stefano Marassi & C. S.A.S. zaradi domnevnega motenja vložil tožbo zoper slovensko radijsko postajo Radio Center in z njo uspel. Tožnik je nato v Republiki Sloveniji sprožil postopek priznanja tuje sodne odločbe in izvršljivosti denarne terjatve, pri čemer je bil enako uspešen. Ker gre za izjemno pomembno odločitev sodišča in za precedens priznanja tuje sodne odločbe je vlada delovni skupini za urejanje radio frekvenčnega spektra z Italijansko republiko naložila, da v roku 3 mesecev pripravi predlog ukrepov za zaščito interesov Republike Slovenije. Delovni skupini za urejanje radio frekvenčnega spektra z Italijansko republiko je vlada naložila, da v roku 3 mesecev pripravi predlog ukrepov za zaščito interesov Republike Slovenije. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) dodeljuje frekvence oddajanja slovenskim radijskim in TV postajam skladno z mednarodnimi sporazumi in postopki usklajevanja. V nasprotju s tem pa je Italijanska republika nekatere iste frekvence podelila v uporabo italijanskim radijskim in TV postajam. Pri tem ni izpeljala postopka mednarodnega usklajevanja in pridobila soglasja Slovenije (in drugih potencialno prizadetih držav). Zato italijanske radijske postaje v bližini slovenske meje oddajajo na frekvencah, na katerih že oddajajo slovenske radijske postaje, oziroma na frekvencah, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji. S tem Italija krši mednarodni sporazum in povzroča take motnje, da je uporaba frekvenc s strani slovenskih radijskih postaj otežena in včasih celo nemogoča. Vir: MIZŠ Vlada sprejela predlog stališča k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe glede okrepljenega preverjanja podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah. Gre za predlog spremembe Schengenskega zakonika, s katerim se uvaja sistematično preverjanje na zunanjih mejah EU. Ker se s tem uvaja kontrola vseh potnikov, vključno z državljani EU, smo do takšne rešitve zadržani, saj tak ukrep ni sorazmeren z želenim učinkom. Menimo namreč, da gre za neživljenjski ukrep, ki bo v praksi povzročal veliko težav. Slovenija bo v času obravnave na strokovnih telesih Sveta EU zagovarjala nujnost sprejetja take določbe, ki bo uresničljiva v praksi z najmanjšim vplivom na pretočnost potnikov preko zunanjih meja Evropske unije. Slovenija bo v razpravah predlagala spremembe in dopolnitve posameznih določb člena, ki bodo šle v smeri, da se: • namesto sistematičnosti preverjanja vseh potnikov določijo izjeme (npr. družine z majhnimi otroci, upokojenci, člani posadk, imetniki diplomatskih potnih listov, člani mednarodnih organizacij, čezmejni delavci ipd.) ob ustrezni uporabi indikatorjev tveganja, ki že obstajajo na evropski in nacionalni ravni; • če bi bilo sistematično preverjanje podprto s strani večine držav članic, pripravi podrobno periodično oceno učinka o izvajanju takih sistematičnih kontrol in da se ugotovi (ne)nujnost njihovega izvajanja. V primeru sprejetja predloga akta v taki obliki (torej, da se bo izvajalo sistematično preverjanje), bo treba proučiti možnosti vlaganja v dodatno infrastrukturo in kadre, kar pomeni vpliv na državni proračun. Prav tako bo treba preveriti možnosti uporabe finančnih virov EU v tem primeru. Vir: MNZ Vlada sprejela predlog stališča k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES - 15398/15. Gre za predlog ustanovitve Evropske mejne in obalne straže, ki bi nadomestila agencijo Frontex in hkrati pridobila nova pooblastila v smislu integriranega upravljanja zunanjih meja EU. Republika Slovenija načeloma podpira krepitev zmogljivosti agencije zaradi zmožnosti odzivanja na aktualne razmere na zunanjih mejah držav članic. Slovenija meni, da gre pri predlogu uredbe za konceptualno popolnoma nov pristop, ki bi potreboval daljši čas za temeljitejšo razpravo, in da predlog ne nudi ustreznih kratkoročnih ukrepov za izboljšanje nadzora zunanjih meja s ciljem preprečevanja ilegalnih migracij in čezmejne kriminalitete, povezane z ilegalnimi migracijami. Vir: MNZ Vlada o Spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav Vlada RS je na podlagi Poslovnika Vlade Republike Slovenije sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav - 5752/16, ki se glasi: Republika Slovenija ima pomisleke glede spremenjenega predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav, ker meni, da ne bo prinesel želenih rezultatov. Evropska unija bo z omenjenim predlogom dala tretjim državam negativen (protekcionističen) signal, ne pa spodbudila pogajanj za odprtje trgov. Spremenjeni predlog uredbe po predhodni pravni analizi prinaša izboljšanje besedila, vendar menimo, da tudi ta predlog novega instrumenta Evropske unije na področju javnih naročil z vidika trgovinske politike ne bo prinesel večje odprtosti in urejenosti trgov javnih naročil tretjih držav oziroma ne bo odpravil težav slovenskih oziroma evropskih podjetij, ki želijo sodelovati kot ponudniki v postopkih javnega naročanja v tretjih državah. Predlog uredbe omogoča zapiranje trga, kar je v nasprotju s trgovinsko politiko Evropske unije in tudi Republike Slovenije, ki se zavzema za liberalizacijo, odpiranje trga. Evropska unija bo z omenjenim predlogom dala tretjim državam negativen signal, ne pa spodbudila pogajanj za odprtje trgov. Poleg tega se postavlja vprašanje učinkovitosti mehanizma za povečanje pogajalskih sposobnosti Evropske komisije v okviru trgovinskih pogajanj. Pomembno za Slovenijo je dejstvo, da so države, proti katerim bi lahko potencialno uvedli ukrepe, poleg Kitajske, ki je primarna ciljna država, tudi Bosna in Hercegovina, Srbija in Rusija. Obstaja možnost, da bodo ukrepi zajeli tudi podjetja in izdelke evropskih podjetij, ki poslujejo globalno, zato je potrebno preučiti tako vpliv na globalne verige vrednosti kot tudi posledice na evropska podjetja, ki poslujejo globalno. Potrebna so dodatna pojasnila in obrazložitev Evropske komisije glede nekaterih splošnih pravnih vprašanj. Vir: MJU Vlada o Poročilu Ministrstva za javno upravo glede "Pospešitve in zaključka postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" Vlada RS se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa Vlade Republike Slovenije številka 49900-8/2013/10 z dne 9. 1. 2014 za "Pospešitev in zaključek postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa številka 49900-1/2015/4 z dne 18. 3. 2015, v času od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015. Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 9. 1. 2014 pozvala takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopni organ v vseh primerih odločanja o rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po Zakonu o denacionalizaciji (ZDEN), odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm Zakona o splošnem upravnem postopku. Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti tega sklada. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij UE, ministrstev ter podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o dogajanju na področju denacionalizacijske materije v času od 1.7. 2015 do 31. 12. 2015 pripravilo peto poročilo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade. Vir: MJU Vlada sprejela stališče k zadevi Predlog za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji. Slovenija načeloma podpira predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470 – 790 MHz v Uniji. Strinja se, da ima frekvenčni pas 470 – 790 MHz velik pomen za ponudbo širokopasovnih storitev na podeželju, pri čemer pa je potrebna njegova usklajena sprostitev ob hkratni zadovoljitvi posebnih potreb po distribuciji avdiovizualnih medijskih storitev. V zvezi s predlagano usklajeno določitvijo in odobritvijo 700 MHz frekvenčnega pasa (694 – 790 MHz) za brezžične širokopasovne storitve je Slovenija sicer pripravljena tudi na zgodnejšo odobritev tega frekvenčnega pasa za brezžične širokopasovne storitve, npr. leta 2017, vendar meni, da je določitev leta 2020 optimalna kompromisna rešitev, tudi glede na prevladujoče mnenje operaterjev elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji. V zvezi z razpoložljivostjo frekvenčnega pasa pod 700 Mhz (470 – 694 MHz) Slovenija podpira predvideno prožnost, ki je omogočena državam članicam pri uporabi tega frekvenčnega pasa. Republika Slovenija meni, da je besedilo sklepa Evropskega parlamenta in Sveta mogoče v določenih delih še izboljšati in spremeniti tako, da bi države članice lažje uresničile cilje, ki izhajajo iz dokumenta. Vir: MIZŠ Vlada podpira predlog direktive o večji dostopnosti proizvodov in storitev invalidom Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev. Vlada RS predlog direktive podpira. Evropska komisija je 2. decembra 2015 podala predlog Direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev, ki bo določila skupne zahteve glede dostopnosti za nekatere ključne izdelke in storitve, ki bodo v pomoč pri polnem sodelovanju v družbi invalidom in osebam s funkcijskimi omejitvami na ravni EU. Dostopnost je v središču Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnice so EU in njenih 25 držav članic. Hkrati je tudi ena od prednostnih nalog Evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020, ki določa ukrepe za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov na ravni EU. Dostopnost preprečuje ali odpravlja ovire za uporabo vsakdanjih proizvodov in storitev. Osebam s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje navedenih proizvodov in storitev na enak način kot ostalim. Trenutno se gospodarski subjekti srečujejo z različnimi in pogosto nasprotujočimi si nacionalnimi zahtevami glede dostopnosti, ki jim preprečujejo, da bi izkoristili potencial notranjega trga. Predlog naj bi prispeval k izboljšanju pravilnega delovanja notranjega trga ter k odpravljanju in preprečevanju ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev. Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov in/ali državljanov s funkcijskimi omejitvami pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo. Zaradi staranja prebivalstva v Evropski uniji do leta 2020 pričakujemo približno 120 milijonov ljudi z več različnimi oblikami invalidnosti in/ali z lažjo invalidnostjo. Boljše delovanje notranjega trga za določene dostopne proizvode in storitve bo koristilo tako potrebam teh potrošnikov kot industriji. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča večjo vključenost in udeležbo državljanov v družbi. Podpira neodvisno življenje in avtonomne odločitve. Prispeva pa tudi k uresničevanju načela enakega obravnavanja invalidov pri dostopu do blaga in storitev. Proizvodi in storitve, ki jih obravnava Direktiva so bili skrbno izbrani skozi posvetovanja z državljani, organizacijami civilne družbe, gospodarskimi subjekti. Vključujejo bankomate in bančne storitve, osebne računalnike, telefone in TV opremo, telefonijo ter avdiovizualne storitve, promet, e-knjige in e-poslovanje. Vir: MDDSZ Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe EP in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah glede nekaterih datumov. Slovenija pozdravlja Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018. Uredba 600/2014 EU o trgih finančnih instrumentov (v nadaljevanju: MiFIR) je bila sprejeta zaradi finančne krize in zasleduje cilj izboljšanja povezovanja, konkurenčnosti in učinkovitosti finančnih trgov Evropske unije. Uredbo bi morale države članice začeti uporabljati z začetkom uporabe 3. januarja 2017. Namen predloga uredbe o spremembi Uredbe 600/2014 EU o trgih finančnih instrumentov je preložiti datum začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov ker se Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), pristojni nacionalni organi in deležniki srečujejo s težavami. Predlog uredbe o spremembi Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov predlaga zamik datuma uporabe uredbe za eno leto. Republika Slovenija pozdravlja Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Uredbe 600/2014 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018. Vir: MF Vlada sprejela stališče RS k Predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov glede nekaterih datumov. Slovenija pozdravlja Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018. Republika Slovenija si bo pri obravnavi predloga na delovnih skupinah Sveta zavzemala tudi za podaljšanje roka za prenos Direktive v nacionalni pravni red. Direktiva 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) je bila sprejeta zaradi finančne krize, prav tako pa je zasledovala splošni cilj za izboljšanje povezovanja, konkurenčnosti in učinkovitosti finančnih trgov EU. MiFID II ureja trge vrednostnih papirjev, izvajanje investicijskih storitev in poslov in mesta trgovanja. MiFID II povečuje število finančnih instrumentov, zajetih v pravilih trgovanja in zagotavlja da trgovanje poteka na reguliranih platformah. Uvaja pravila o visokofrekvenčnem trgovanju. Izboljšuje preglednost finančnih trgov in nadzora nad njimi, vključno s trgi izvedenih finančnih instrumentov, ter obravnava vprašanje nestanovitnosti cen izvedenih finančnih instrumentov na blago. Novi okvir izboljšuje pogoje za konkurenco pri trgovanju s finančnimi instrumenti in njihovem poravnavi. Trenutno besedilo MiFID II določa, da morajo države članice direktivo prenesti v svojo zakonodajo do 3. julija 2016, nacionalni akti pa se morajo pričeti uporabljati 3. januarja 2017. Namen predloga direktive o spremembi Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov je preložiti datum začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov, ker se Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), pristojni nacionalni organi in deležniki srečujejo s težavami. Omenjene težave se kažejo predvsem v vzpostavitvi infrastrukture za zbiranje podatkov, poročanje in pri izračunu praga preglednosti. Odpravljanje težav bo potekalo v več korakih. Potrebni bodo regulativni in izvedbeni tehnični standardi, specifikacije, razvijanje, testiranje in uporaba, ki jih ESMA namerava izvesti do januarja 2018. Slovenija pozdravlja Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju roka začetka uporabe Direktive 2014/65 o trgih finančnih instrumentov na 3. januar 2018. Slovenija predlog podpira. Republika Slovenija si bo pri obravnavi predloga na delovnih skupinah Sveta zavzemala tudi za podaljšanje roka za prenos MiFID II v nacionalni pravni red. Vir: MF RS podpira spremembo uredbe o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav Vlada RS je danes na redni seji stališče, da Republika Slovenija podpira Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/936 Evropskega Parlamenta in Sveta skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Unije. Vlada bo s stališčem seznanila Državni zbor RS. Z uredbo EU se določajo skupna pravila za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Unije. Na podlagi te uredbe se v Unijo uvažajo izdelki prosto in brez količinskih ukrepov, razen za države, navedene v prilogi II in III, za katere veljajo letne količinske omejitve. Te omejitev trenutno veljajo za Belorusijo in Severno Korejo. S predlagano uredbo se bodo črtale letne količinske omejitve uvoza tekstila in oblačil iz Belorusije. V predlog za spremembo uredbe so vključene tudi druge spremembe; odprava napačne oznake KN (KN 2016 namesto KN 2013), uporabljali se bodo uradni nazivi za Republiko Belorusijo (namesto Belorusija) in Demokratična ljudska republika Koreja (namesto Severna Koreja) v skladu z Medinstitucionalnim slogovnim priročnikom Evropske unije iz leta 2011. Z namenom olajšati upravne postopke se bo obdobje veljavnosti uvoznih dovoljenj podaljšalo od 6 na 9 mesecev. Sprememba te uredbe je eden izmed ukrepov, s katerim želi Unija poglobiti svoje odnose z Republiko Belorusijo. Vir: MGRT Vlada sprejela predlog stališča do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Namen predloga je, da se uvede posebna evropska potna listina za vrnitev državljanov tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi. Pri tem bi bili določeni enotna oblika ter okrepljeni tehnični in varnostni elementi, da se zagotovi širše sprejemanje takšnih listin s strani tretjih držav in poveča njihova uporaba za namene ponovnega sprejema. Na ta način bi se povečalo število vrnjenih državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop na območje EU, kar bi posledično prispevalo k večji učinkovitosti politike vračanja. Na predlog uredbe nimamo pripomb. Vprašanje pa je, ali bo nov potovalni dokument dejansko prispeval k temu, da bodo tretje države v večjem številu in hitreje sprejemale nezakonito prebivajoče državljane iz EU. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na mnenje Državnega sveta o problematiki postavljanja tehničnih ovir Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na mnenje Državnega sveta Republike Slovenije o problematiki postavljanja tehničnih ovir oziroma žičnatih ograj z rezili na južnem delu državne meje ob reki Kolpi zaradi nadzora nad begunskimi in migracijskimi tokovi, ki ga posreduje Državnemu svetu Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije se je na 36. seji 20. 1. 2016 seznanil s problematiko postavljanja tehničnih ovir oziroma žičnatih ograj z rezili na južnem delu državne meje ob reki Kolpi zaradi nadzora nad begunskimi in migracijkimi tokovi in sprejel mnenje. Državni svet je pozval Vlado Republike Slovenije, da poda celovito poročilo o begunski oziroma migracijski krizi v Republiki Sloveniji in EU, v katerem naj pojasni tudi medijsko poročanje o različnih informacijah Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zunanje zadeve glede zaznavanja oziroma odkrivanja števila oseb med begunci oziroma migranti pri prehodu slovenske meje, ki so povezane s terorističnimi organizacijami. Odgovor vsebuje celovito poročilo o migracijski krizi v Sloveniji, v katerem je naveden potek dogajanj z varnostnega vidika, mednarodne aktivnosti, odnosi z javnostmi, kadrovska pomoč, logistični in finančni del, sodelovanje z URSZR, mednarodna pomoč, koordinacija in koordinacijski sestanki, postavitev začasnih tehničnih ovir ter aktivnosti za morebitno identifikacijo oseb, ki bi bile povezane s terorističnimi organizacijami. Vir: MNZ Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o partnerski zvezi, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložil poslanec Jani Möderndorfer Poslanec Jani Möderndorfer je 22. 12. 2015 Državnemu zboru Republike Slovenije predložil v obravnavo in sprejetje predlog Zakona o partnerski zvezi. Predlaga pravno ureditev (istospolnih) partnerskih zvez v smislu izenačitve pravnih posledic med partnerjema s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za tovrstno zvezo dveh oseb različnega spola. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo skoraj identičen predlog zakona (t.j. predlog Zakona o partnerski skupnosti), vključno z vsebinsko identično oceno stanja, razlogi za sprejem predloga ter obrazložitvami členov. Zaradi vloženega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( s strani Združene levice), pa predlog Zakona o partnerski skupnosti ni bil predložen v obravnavno na Vlado RS. Pomemben cilj, ki ga zasleduje predlog zakona, je nova pravna ureditev istospolnih življenjskih skupnosti v smislu izenačitve pravnih posledic med partnerjema s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za tovrstno skupnost dveh oseb različnega spola (t.j. zakonsko zvezo v primeru oblične potrditve ter nesklenjeno partnersko zvezo, ob pogoju dalj časa trajajoče življenjske skupnosti dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska zveza med njima neveljavna). Pri tem predlagatelj, enako kot ministrstvo v svojem predlogu iz leta 2014, izhaja iz usmeritev ustavnega sodišča v odločbi, št. U-I-425/06-10 7 dne 2. 7. 2009 in v odločbi, št. U-I-212/10-15 z dne 14. 3. 2013, da gre za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti - tako registrirane istospolne skupnosti kot skupnosti med žensko in moškim. S predlagano ureditvijo gre za izenačitev pravnih posledic samo v razmerju med partnerjema, in sicer le kadar zakon daje kakšno pravico ali predpisuje določeno obveznost iz naslova pravice drugega zakonca ali jo uveljavljata oba izključno iz naslova obstoja zakonske zveze kot pravnega razmerja v delu, ki učinkuje med zakoncema. Predlog zakona pa ne ureja družinskih razmerij oziroma razmerja do tretjih oseb (tudi ne do otrok). Vlada predlogu zakona ne nasprotuje. Vir: MDDSZ Vlada sprejela mnenje glede priporočil vladi v zvezi z upravljanjem državnega premoženja Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje glede Predloga priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi z upravljanjem državnega premoženja. Vlada pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije mnenje glede Predloga priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi z upravljanjem državnega premoženja, ki ga je v zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora podala skupina poslank in poslancev, katere prvopodpisani je Jože Tanko. V mnenju vlada zelo jasno in slikovito pojasnjuje, da je pri upravljanju državnega premoženja potrebno ločiti med pravnimi podlagami, nameni in cilji upravljanja, ki ga izvajata SDH in DUTB. Pri utemeljitvi upravljanja kapitalskih naložb države se je potrebno vrniti vsaj v leto 2010, ko je Republika Slovenija postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Republika Slovenija je tedaj resda postala članica organizacije gospodarsko najbolj razvitih držav sveta, vendar je morala izpolniti tudi po-pristopna priporočila, skladno s Smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (smernice OECD), med drugim: nujen sprejem zakona za vzpostavitev centralizacije upravljanja, sprejem kodeksa korporativnega upravljanja in sprejem strategije upravljanja kapitalskih naložb države s klasifikacijo. Republika Slovenija je imela v času sprejema v OECD upravljanje kapitalskih naložb države urejeno po različnih ministrstvih, kar je bilo za OECD nesprejemljivo, nato vzpostavljeno Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb in upravljanje po konceptu Zakona o Slovenskem državnem holdingu iz leta 2012, ki ni zaživel. V letu 2014 je bil sprejet ZSDH-1, ki je končno normativno zadovoljil po pristopna priporočila OECD, ne pa tudi implementacijsko. V vmesnem obdobju je bila Republika Slovenija zaradi makroekonomskih neravnovesij deležna specifičnih priporočil Evropske komisije in Sveta Evropske unije (privatizacija, centralizacija upravljanja, vzpostavitev operativnosti SDH, sprejem kodeksa korporativnega upravljanja, sprejem strategije, sprejem meril za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti, sprejem letnega načrta upravljanja, imenovanje novih članov nadzornega sveta SDH, zagotovitev strokovnega upravljanja …). Čeprav je bil normativni okvir vzpostavljen v letu 2014, je šele sedanja vlada uspela ZSDH-1 v celoti implementirati in tako v letu 2015 zagotoviti imenovanje novih članov nadzornega sveta SDH, sprejem prve strategije upravljanja kapitalskih naložb države v zgodovini Republike Slovenije ter sprejem letnega načrta upravljanja in meril za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti. Vse to sta po sprejemu strategije prepoznala OECD, ki je zaključil izpolnjevanje po pristopnih priporočil za Republiko Slovenijo, ter Evropska komisija, ki je v Poročilu o državi – Slovenija 2016 (Bruselj, 26. 2. 2016) med drugim zapisala, da »več pobud, sprejetih leta 2015, za prenos večjih pooblastil na SDH kažejo na konec dolgega procesa oblikovanja celostnega sistema za upravljanje podjetij v državni lasti« ter da se »priporočilo glede strategije za SDH izvaja v celoti.« Ob tem je poudarila, da bodo reforme za izboljšanje korporativnega upravljanja in uspešnosti podjetij v državni lasti zdaj preizkušene v praksi ter da je SDH dobil nalogo, da doseže preobrat pri svojem velikem in zelo raznolikem portfelju. Ob tem pa je Evropska komisija opozorila: »Ključnega pomena je, da SDH deluje neodvisno od političnega pritiska.« Slednje je bistvenega pomena tudi z vidika smernic OECD in osnovnega namena ZSDH-1, katerega osnovni cilj je ločitev države oziroma politike od upravljanja družb v državni lasti. V nadaljevanju vlada zavrača navedbe predlagateljev glede kršenja ciljev strategije v primeru Pozavarovalnice Sava, prodajnega postopka Adrie Airways in družbe Paloma. Na tem mestu se je skladno z vidiki smernic OECD primerno opredeliti tudi do navedb predlagateljev, da vlada »različno ravna od primera do primera glede sprejemanja oziroma zavračanja prevzemnih ponudb.« Ob tem navajajo primera prodaje Telekoma Slovenije in prevzemne ponudbe za delnice družbe Perutnina Ptuj. V prvem primeru skladno s konceptom ZSDH-1 in smernicami OECD velja, da je nadzorni svet SDH avtonomen organ, ki odloča o konkretnih postopkih prodaje kapitalskih naložb države in ne politika. Vlada pri tem poudarja, da je primer Perutnine Ptuj povsem drugačen in ne sodi v prej naveden kontekst. Ob tem niti ne drži navedba predlagateljev, da je vlada organom Kapitalske družbe (KAD) predlagala, da prevzemne ponudbe ne sprejmejo. Vlada se je namreč v tem primeru seznanila z informacijo o prevzemni ponudbi v kontekstu lastništva manjšega števila delnic Republike Slovenije (in ne delnic KAD), ki jih je pridobila iz naslova Zakona o dedovanju. Za te delnice je ministrstvo za finance, ki z njimi upravlja in razpolaga na podlagi tretjega odstavka 46. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15) predlagalo, da Republika Slovenija (in ne KAD) ne sprejme prevzemne ponudbe. Je pa ob tem enako predlagalo tudi KAD, vendar v kontekstu določil strategije. Družba Perutnina Ptuj je namreč v strategiji določena za pomembno naložbo, kar skladno s petim odstavkom 15. člena ZSDH-1 pomeni, da KAD z njo ne sme razpolagati (npr. ne sme sprejeti prevzemne ponudbe), niti nima nobene obveznosti svojega deleža povečevati, da bi dosegel minimalen delež 25 % + 1 delnico. Kako je moral KAD ravnati v konkretnem primeru je torej že določeno v strategiji in ZSDH-1, česar vlada ne more spreminjati. Vir: MF Vlada sprejela mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic RS Vlada RS je na današnji seji sprejela Mnenje o zahtevi Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi in ga poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije ter Državnemu zboru Republike Slovenije. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 2. februarja 2016 na Ustavno sodišče Republike Slovenije, sklicujoč se na 23. a člen in 39. člen Zakona o ustavnem sodišču, naslovil zahtevo za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi, saj naj bi bile te določbe v neskladju z 2., 19., 32. in 35. členom Ustave Republike Slovenije. Hkrati je Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, da do dokončne odločitve o zahtevi zadrži izvrševanje prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi, ker bi v primeru dejanskega izvrševanja te pravne norme, zaradi nedoločnosti pooblastil, ki jih na tej podlagi pridobivajo pripadniki Slovenske vojske, za posameznike lahko nastale težko popravljive posledice. Vlada je mnenje glede zahteve za začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi sprejela na seji 7. februarja 2016 ter ga isti dan posredovala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije. Naknadno je Ustavno sodišče Republike Slovenije 23. februarja 2016 na Vlado Republike Slovenije naslovilo zahtevo, da natančno pojasni, katera policijska pooblastila ustrezajo posameznim pooblastilom iz 1. do 4. točke prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi, ter da pojasni, ali pojem širše varovanje državne meje omogoča tudi uporabo pooblastil v notranjosti državnega ozemlja. Odgovor o tem je Vlada Republike Slovenije sprejela 9. marca 2016 in ga isti dan posredovala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Na današnji seji se je vlada opredelila do celotne zahteve za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi in ga poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije ter Državnemu zboru Republike Slovenije. Vir: MO Vlada sprejela mnenje o ustavnosti Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora Vlada RS je sprejela mnenje v zvezi s priglasitvijo udeležbe toženih strank iz prekinjenega pravdnega postopka v postopku z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena in tretjega odstavka 27. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) in predlogom širitve presoje ustavnosti navedenega zakona. Vlada je v svojem mnenju ocenila, da zahteva Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti navedenih določb ZOPNI ni utemeljena, saj z obravnavano ureditvijo niso kršene pravice iz 2., 22., 23. in 33. člena Ustave Republike Slovenije niti z vidika oseb, ki v postopek po ZOPNI vstopijo kot pravni nasledniki zapustnika. Z vlogo z dne 21. 1. 2016 so tožene stranke iz konkretnega pravdnega postopka, ki je prekinjen pred Višjim sodiščem v Ljubljani, Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagale, da jim prizna status udeleženca v postopku ocene ustavnosti 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena in tretjega odstavka 27. člena ZOPNI, ter da se presoja ustavnosti razširi na celoten zakon. V priloženem predlogu mnenja Vlada Republike Slovenije ne nasprotuje, da se predlagateljem prizna status udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, saj gre za stranke prekinjenega sodnega postopka, in je to v skladu s prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije pa primarno nasprotuje širitvi presoje skladnosti zakona z Ustavo Republike Slovenije, saj postopek teče na podlagi zahteve Višjega sodišča v Ljubljani. Glede na to, da skladno s 30. členom Zakona o ustavnem sodišču (pravilo koneksitete) lahko Ustavno sodišče Republike Slovenije vedno razširi presojo tudi na člene zakona, v zvezi s katerimi pobuda ali zahteva ni vložena, pa se Vlada Republike Slovenije podredno opredeljuje do glavnih navedb predlagateljev in ocenjuje, da neskladje celotnega ZOPNI z Ustavo Republike Slovenije ni podano. Vir: MP Vlada ne podpira sprejetja predloga zakona, ki bi bil podlaga za povračilo premoženjske škode oškodovancem druge svetovne vojne Vlada RS v odgovoru na poslansko pobudo poslanke Državnega zbora, gospe Ive Dimic meni, da Republika Slovenija ni odgovorna za okupatorska hudodelstva iz časa druge svetovne vojne, ki so povzročila ljudem in pravnim osebam iz Republike Slovenije premoženjsko škodo. Poleg tega Vlada meni, da tako sodna praksa slovenskih sodišč in Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže, da ni obveznosti Republike Slovenije po 50. členu Ustave Republike Slovenije, za sprejetje posebnega zakona glede premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne. Enako velja glede na sodno prakso mednarodnih sodišč (Meddržavno sodišče v Haagu, zlasti pa Evropsko sodišče za človekove pravice), z vidika mednarodnega prava, še najbolj pa z vidika 1. člena Protokola št. 1. k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (Varstvo lastnine). Vlada trenutno torej ne vidi nobene možnosti, da bi pripravila in v zakonodajni postopek vložila besedilo predloga zakona, ki bi uredil to področje, saj bi sprejetje zakona imelo velike finančne posledice, kar glede na trenutne gospodarske razmere Republike Slovenije, ko je treba z javnofinančnimi sredstvi ravnati še posebej gospodarno, ne bi bilo sprejemljivo. Ob navedenem, namreč upoštevaje tudi 50. člen Ustave in pomembno ustavnosodno, sodno in mednarodno prakso, priprava besedila predloga navedenega zakona ni obveznost Republike Slovenije. Vir: MP Vlada se je seznanila s Poročilom o dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2015 in o uresničevanju Smernic za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana Smernice za delovanje RS na Zahodnem Balkanu so tudi v letu 2015 predstavljale strateško usmeritev za delovanje do regije, tako v procesu načrtovanja kot tudi izvajanja konkretnih aktivnosti. RS je v vseh segmentih svojega delovanja zasledovala cilj krepitve in poglobitve odnosov z državami Zahodnega Balkana, poglobitve regionalnega sodelovanja med njimi in podpore približevanju in vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evro-atlantske povezave. Kot enega izmed največjih prispevkov delovanja RS v letu 2015 lahko izpostavimo, da je RS skupaj s Francijo v letu 2015 organizirala srečanje ministrov za zunanje zadeve Brdo-Brijuni procesa, na katerem je bila sprožena Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, ki predstavlja dolgoročno usmerjeno pobudo, ki je ključna za promocijo večje mobilnosti mladih znotraj regije in z EU. Cilj pobude je izkoristiti vse obstoječe mehanizme, da se mladim iz regije omogoči stik z evropskimi vrednotami. Ob tem je Slovenija nadaljevala z aktivnostmi pri krepitvi še bolj aktivne vloge EU v regiji, predvsem v luči zagotavljanja učinkovitega, transparentnega in pravočasnega sodelovanja med državami EU in regijo pri reševanju skupnih izzivov in vprašanj, tako v kontekstu povečanih migracijskih tokov, kot terorizma in radikalizacije mladih. Obenem je bila ustrezna pozornost namenjena umestitvi Slovenije v okviru Berlinskega procesa, predvsem v kontekstu zagotavljanja priložnosti za slovensko gospodarstvo pri implementaciji infrastrukturnih, energetskih in ekonomskih projektov v regiji. Vsi pristojni organi RS so delovali v skladu z načelnimi izhodišči Smernic za delovanje RS na Zahodnem Balkanu, na podlagi katerih je bil pripravljen Akcijski načrt za delovanje RS do Zahodnega Balkana v letu 2015. Vir: MZZ Vlada sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev poroštvene pogodbe med RS in EIB za financiranje investicij na avtocestnem omrežju Vlada RS je na današnji redni seji sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za kredit v znesku 145 milijonov evrov, ki ga najame DARS, d.d. za financiranje investicij na avtocestnem omrežju. Poročilo je izdelano na podlagi sklepa vlade 7. 5. 2015, na kateri je vlada sprejela Pobudo za pogajanja in sklenitev poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za kredit v znesku 145 milijonov evrov, ki ga pri Evropski investicijski banki najame DARS, d.d., za financiranje investicij na avtocestnem omrežju. Odbor Državnega zbora RS za zunanjo politiko je navedeno pobudo in izhodišča za pogajanja potrdil na 21. redni seji dne 13. 5. 2015. S pobudo in izhodišči za pogajanja, ki jih je sprejela Vlada RS in potrdil Odbor Državnega zbora RS za zunanjo politiko, je bil pogajalcem dan mandat, da opravijo pogajanja za sklenitev take poroštvene pogodbe, katere določila ne bodo v nasprotju z veljavno zakonodajo RS, ter da v okviru možnosti dosežejo za Slovenijo čim bolj ugodne pogoje. Delegaciji je bilo naloženo, da po opravljenih pogajanjih podpiše usklajen zapisnik o pogajanjih in v primeru uspešnih pogajanj parafira poroštveno pogodbo. Pri pogajanjih o vsebini poroštvene pogodbe je imela delegacija RS mandat, da pri pogajanjih doseže, da določila poroštvene pogodbe niso v nasprotju z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, vključno z Zakonom o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo izgradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 297,811 milijonov evrov. Ocenjujemo, da so bila pogajanja z EIB uspešna. Slovenska delegacija je izpolnila nalogo, ki ji jo je z mandatom naložila Vlada RS. Delegacija je zagotovila, da so določila poroštvene pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, vključno z ZPDVPNPIA3, ter da je poroštvena pogodba ustrezno dopolnjena in da so bile spremembe ustrezno vnesene v zapisnik o pogajanjih. Skladno z zakonom je mandat za sklenitev poroštvene pogodbe dan ministru, pristojnemu za finance, ali drugi osebi, ki jo za to pooblasti Vlada RS. Vir: MF Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Zaradi celostne zunanje ureditve ob Rimskem zidu na Mirju v Ljubljani in ureditve parkirišč Univerze v Ljubljani je Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana na pobudo Fakultete za kemijo (lastnica zemljišča) predlagal manjšo spremembo odloka. Spreminja se robni obseg (zelenica, tlakovani predprostor) kulturnega spomenika državnega pomena Ljubljana – Rimski zid (EŠD 22658). ZVKDS OE Ljubljana je preveril stanje na terenu in predlagal spremembo odloka glede na obstoječe stanje. Predlog odloka je utemeljen. Z njim so seznanjeni lastniki, ki se z ureditvijo in popravki strinjajo. Vir: MK Vlada sprejela predlog odgovora na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi s sodelovanjem organov javne uprave za zagotovitev varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter vzpostavitvi javnega elektronskega arhiva Na svoji 78. redni seji je Vlada Republike Slovenije sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca gospoda Tomaža Lisca v zvezi s sodelovanjem organov javne uprave za zagotovitev varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter vzpostavitvi javnega elektronskega arhiva, ki ga bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede dogodka »maša za domovino« Vlada RS je danes sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Violete Tomič o udeležbi predsednika vlade na obredih RKC in sodelovanju enot Slovenske vojske pri njihovi izvedbi. V odgovoru poslanki je Vlada RS pojasnila udeležbo predsednika vlade in načelnika Generalštaba Slovenske vojske ter sodelovanje Slovenske vojske na dogodku »maša za domovino«, ki jo je ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 23. decembra 2015 v ljubljanski Stolni cerkvi daroval nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zamudo roka za tožbo in plačilo 8,7 milijona evrov kazni Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zamudo roka za tožbo in plačilo 8,7 milijona evrov kazni. Vlada je poslancu dr. Vinku Gorenjaku v svojem odgovoru pojasnila, da je sodišče v svojem sklepu odločilo, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 4. 3. 2015 ob polnoči. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je vsa potrebna gradiva in dokumentacijo Državnemu pravobranilstvu RS (Pravobranilstvo) neformalno posredovala v petek - 20. 2. 2015, formalno pa v ponedeljek – 23. 2. 2015. Osnutek tožbe je bil na Pravobranilstvo oddan v dogovorjenih rokih, saj je bil dogovor med Agencijo in Pravobranilstvom, da bodo vsebine pripravljene najkasneje do konca februarja 2015. V nadaljevanju ni več prihajalo do večjih vsebinskih sprememb vsebine tožbe, ampak je Pravobranilstvo z Agencijo usklajevalo le še tehnične zadeve, kot je vrstni red prilog, slovnični popravki ipd. Na Agenciji v zvezi s pripravo tožbe torej ni prišlo do zamud. Razlog za zamudo z vložitvijo predmetne ničnostne tožbe je v tem, da sta Agencija in državni pravobranilec rok za vložitev tožbe štela od objave Izvedbenega sklepa Evropske komisije v Uradnem listu EU, tj. od 24. 12. 2014. Tako je bilo torej v komunikaciji z Agencijo državnemu pravobranilcu sporočeno, da je skrajni rok za vložitev tožbe 6. 3. 2015 (v vladnem gradivu navedeno 9. 3. 2015). Državni pravobranilec je šele po vloženem ugovoru evropske komisije o nedopustnosti tožbe (zaradi zamude roka) izvedel, da je bilo Stalno predstavništvo RS pri EU v Bruslju o sklepu uradno obveščeno že 22. 12. 2014 (tj. 2 dni pred objavo v Uradnem listu EU). Pogodba o delovanju EU (PDEU) v 263. členu določa, da se postopki iz tega člena sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Kot je ugotovilo Splošno sodišče EU, pa Republika Slovenija pri vložitvi tožbe ni upoštevala 297. člena PDEU, po katerem sklepi, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni, začnejo učinkovati z uradnim obvestilom naslovniku. Pravobranilstvo je preko elektronske aplikacije tožbo na pristojno sodišče oddalo 6. marca 2015. Pristojnost za zastopanje Republike Slovenije pred Splošnim sodiščem EU in opravljanje procesnih dejanj (vključno z upoštevanjem roka za vložitev tožbe), kot jih je bila v postopku upravičena Republika Slovenija, je na strani pravobranilstva. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval komisijo za ugotovitev dejstev in okoliščin pravilnosti vložitve tožbe na Splošno sodišče EU zoper izvedbeni sklep Komisije (EU) št. 2014/950, Ministrstvo za pravosodje pa je opravilo pregled postopanja državnega pravobranilstva s pregledom dokumentacije v zadevi. Minister za pravosodje je zoper državnega pravobranilca zahteval uvedbo disciplinskega postopka. Ministrstvo za pravosodje namreč ugotavlja, da je državni pravobranilec ravnal nevestno, saj ni preveril vseh okoliščin, pomembnih v zvezi s procesnimi predpostavkami, čeprav bi jih, kot zastopnik države in pravnik z izkušnjami na področju prava EU, moral. Za odločanje v disciplinskem postopku je skladno s prvim odstavkom 67. člena Zakona o državnem pravobranilstvu na prvi stopnji pristojen generalni državni pravobranilec, na drugi stopnji pa disciplinska komisija, ki jo sestavlja pet članov, izvoljenih izmed državnih pravobranilcev. V skladu s pooblastili predstojnika Agencije je v teku uvedba postopkov, na podlagi katerih se bo preverila, potrdila ali ovrgla osebna odgovornost posameznih javnih uslužbencev, ki so bili v različnih fazah postopka vpleteni v proces, katerega zaključek je bil, da je 23. 11. 2015 Splošno sodišče EU s sklepom zavrglo ničnostno tožbo RS. Vir: MKGP Vlada sprejela sklep o pomoči oboroženim silam iraškega Kurdistana Vlada RS je na seji danes sklenila, da se kot prispevek Republike Slovenije za opremljanje oboroženih sil iraškega Kurdistana (Pašmerg) nameni 1254 kosov avtomatskih pušk AK 47 7,62 mm, 8 kosov minometov M 52 A4 120 mm in do 996.540 kosov streliva kalibra 7,62 x 54 mm/39 mm, ki jih Slovenska vojska ne potrebuje, v okvirni skupni vrednosti 230.000 evrov. Sklep o donaciji je Vlada RS sprejela na podlagi odločitve, sprejete februarja letos, o okrepljenem sodelovanju v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), s čimer Slovenija aktivno sodeluje, podpira in se pridružuje mednarodnim pobudam in ukrepom v boju proti terorizmu, sprejetim zlasti v okviru OZN, EU, Nata, OVSE in Sveta Evrope. Republika Slovenija omenjenim silam donira presežke oborožitve, ki zaradi starosti (od 25 do 35 let) nima visoke finančne vrednosti, vendar ima za iraške varnostne sile v kurdskem delu Iraka uporabno vrednost. Vir: MO Sklep o ustanovitvi SA spremenjen in dopolnjen Vlada RS je danes na redni seji sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija se spremeni in dopolni tako, da se dejavnosti zavoda uskladijo z novo klasifikacijo dejavnosti, doda novo področje akreditiranja, tj. akreditiranje preveriteljev poročil o emisijah toplogrednih plinov, določijo člani v svetu SA skladno s 5. členom Zakona o akreditaciji, določi način njihovega imenovanja in odpoklic, določi nova pristojnost sveta SA za obravnavanje in odločanje o prizivih v zvezi z odločitvami o akreditaciji, uskladijo pogoji za direktorja ter uskladijo prehodne in končne določbe. Vir: MGRT Vlada sprejela poročilo o aktivnostih Slovenske nacionalne kontaktne točke za sodelovanje v Evropski migracijski mreži za leto 2015 Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o aktivnostih Slovenske nacionalne kontaktne točke za sodelovanje v Evropski migracijski mreži za leto 2015. Pravna podlaga za ustanovitev Evropske migracijske mreže (EMN) je Odločba Sveta o ustanovitvi EMN iz leta 2008 (2008/381/ES). Poleg predstavnikov Evropske komisije sestavlja EMN 29 nacionalnih kontaktnih točk (27 držav članic, pridružena članica Norveška in Danska kot opazovalka) in po en predstavnik vsake od članic v Usmerjevalnem odboru. Slovensko nacionalno kontaktno točko (SI NKT) trenutno sestavlja deset članov, in sicer nacionalna koordinatorka, namestnica nacionalne koordinatorke in šest članov, vsi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, ter po en predstavnik iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za zunanje zadeve. Predstavnica v Usmerjevalnem odboru EMN prihaja iz MNZ. Od leta 2015 se aktivnosti EMN in SI NKT financirajo iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (AMIF-EMN). Za izvajanje aktivnosti iz Delovnega programa EMN 2015–2016 je namenjenih 14.800.000 evrov evropskih sredstev. Od tega je SI NKT v postopku pogajanj z Evropsko komisijo dosegla sporazum o donaciji 83.840 evrov, kar znaša 79,57 % vseh predvidenih sredstev, ostali delež 21.524,80 evrov (20,43 %) bo prispeval MNZ. Finančno poročilo o porabljenih sredstvih bo morala SI NKT predložiti Evropski komisiji v začetku leta 2017. V letu 2015 je bilo porabljenih približno 17.000 evrov sredstev. Ključne aktivnosti SI NKT v letu 2015 iz Delovnega programa EMN 2015–2016 so bile: - priprava poročila o novostih in spremembah na področju migracij in mednarodne zaščite v 2014; - izdelava štirih EMN nacionalnih študij po tematikah: »Potrebe po delavcih migrantih iz tretjih držav na trgu dela v EU«, »Dostop do informacij o prostovoljnem vračanju: kako vzpostaviti kanal do neregularnih migrantov, kateri niso v stiku z uradnimi organi«, »Integracija in podporni ukrepi za begunce, osebe s subsidiarno in humanitarno zaščito«, »Sprememba statusa državljanov tretjih držav in namen prebivanja: pregled pristopov držav članic EU«, prvi dve študiji sta objavljeni na spletni strani Evropske Komisije in SI NKT (www.emm.si); - v skladu z vzpostavitvijo novega IES-EMN sistema za izmenjavo informacij in drugih podatkov (npr. t. i. mehanizem Ad Hoc Query), ki je postal polno operativen januarja 2016, je MNZ iz proračuna SI NKT za leto 2014 namenilo 2000 evrov (80 % je bilo pokritih iz EMN sredstev) za prenovitev spletne strani SI NKT (www.emm.si). Prenovljena spletna stran je bila vzpostavljena januarja 2015, do konca decembra je bilo objavljeno več kot 30 različnih dokumentov (študije, poročila, analize); - SI NKT je prejela zaprosila na 85 zahtevkov drugih NKT-jev in Evropske komisije (t. i. AHQ) po sistemu IES-EMN, na druge nacionalne kontaktne točke pa je naslovila en zahtevek za posredovanje informacij o obliki statusov mednarodne zaščite, ki ga države članice, če prosilec izpolnjuje pogoje, podelijo v primeru izvajanja programov t. i. relokacije in/ali resettlementa, nanj je odgovorilo 21 NKT-jev. Izhajajoč iz Programa EMN 2015–2016 bo SI NKT nadaljevala s predvidenimi aktivnosti in v letu 2016 med drugim: pripravila Letno poročilo o politikah na področju migracij in azila in Statistično poročilo za leto 2015; pripravila javni razpis in izbor zunanjega izvajalca ter skupaj z njim izdelala štiri EMN študij; zagotovila redno sodelovanje pri izmenjavi informacij prek AHQ mehanizma; zagotovila redno udeležbo na zasedanjih EMN; zagotovila vzdrževanje in ažurirala spletno stran SI NKT z aktualnimi EMN dokumenti in informacijami. Vir: MNZ Vlada predlagala kandidatko za izvolitev v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Vlada RS je na današnji seji predlagala Vesno-Kerstin Petrič, vodjo Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj v Direktoratu za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, kot kandidatko za izvolitev v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za triletno obdobje 2016-2019. Republika Slovenija (RS) je članica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) od leta 1992. SZO ima, ob sedežu v Ženevi, še šest regionalnih uradov, ki zajemajo posamezne svetovne regije. Regionalni odbor Urada SZO za Evropo je organ odločanja v Evropski regiji SZO, v katerega so vključene vse države članice evropskega dela SZO. Sestaja se enkrat letno, praviloma v mesecu septembru. Znotraj Regionalnega odbora SZO za Evropo deluje Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo. Stalni odbor Regionalnega odbora je posvetovalno telo Regionalnega odbora, ki usmerja in svetuje Sekretariatu SZO za Evropo oz. njegovemu regionalnemu direktorju pri načrtovanju strategij in akcijskih načrtov, ki jih na svojih zasedanjih nato potrdi Regionalni odbor SZO za Evropo ter hkrati spremlja izvajanje vseh sprejetih politik in zavez. Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo je sestavljen iz 12 predstavnikov držav članic, kateri so izvoljeni za obdobje treh let. Člani se sestajajo nekajkrat letno, vse stroške njihovih službenih poti (potne stroške, dnevnice itd.) krije SZO, za opravljanje svoje funkcije člani ne prejmejo nobenega plačila ali honorarja. Na 66. zasedanju Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo, ki bo od 12. do 15. septembra 2016 v Kopenhagnu na Danskem, bodo potekale volitve v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo, kjer bodo na voljo štiri prosta mesta, saj mandat poteče naslednjim državam članicam: Belorusiji, Estoniji, Franciji in Latviji. Skupine imajo na voljo vsaka po štiri prosta mesta za Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo. Eno od prostih mest bo zasedel tudi kandidat iz ene od držav v skupini B, kamor je umeščena Republika Slovenija. Vsaka država članica ima možnost predložitve kandidature v Stalni odbor Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo. Rok za oddajo kandidatur je 11. marec 2016. Stalno predstavništvo RS pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi je pred 68. zasedanjem Generalne skupščine SZO, ki je potekalo od 18. do 26. maja 2015 v Ženevi v Švici, z uradno noto državam najavilo slovensko kandidaturo. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, je nato na zasedanju Generalne skupščine SZO opravila vrsto bilateralnih srečanj v luči promoviranja in lobiranja za podporo držav slovenski kandidaturi ge. Vesne-Kerstin Petrič za članstvo v Stalnem odboru Regionalnega odbora Urada SZO za Evropo za obdobje 2015–2018. Ministrica za zdravje se je ob tej priložnosti sestala tudi z regionalno direktorico Urada SZO za Evropo, Zsuzsanno Jakab, ki je povedala, da ima RS zelo dobro kandidatko. Stalni odbor Regionalnega odbora SZO za Evropo je pred volitvami na 65. zasedanju Regionalnega odbora SZO za Evropo, ki je potekalo septembra 2015 v Litvi, pripravil ožji seznam kandidatov in poizkušal doseči soglasje med državami članicami, ki so vložile kandidature. Države namreč lahko kadarkoli v času posvetovanj umaknejo svoje kandidature s ciljem doseči soglasje med vsemi državami, ki so predložile kandidature. V skupini B, kjer je kandidirala tudi RS, so bili kar štirje kandidati za eno prosto mesto. Slovenska kandidatka je bila deležna široke podpore, tri države (Ruska Federacija, Makedonija, Ukrajina) so izrazile tudi uradno pisno podporo kandidaturi RS. Ker ni bila uvrščena na prednostno listo (uvrščena je bila Italija), je RS med zasedanjem umaknila svojo kandidaturo z namenom doseganja skupnega soglasja, a hkrati že napovedala ponovno kandidaturo za naslednje leto. RS tako ponovno kandidira za članstvo, in sicer za mandat od 2016 do 2019. Ministrstvo za zdravje predlaga kandidaturo ge. Vesne-Kerstin Petrič, dr. med., ki je vodja Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj in nacionalna koordinatorica, odgovorna za celovito strateško sodelovanje RS s SZO na Ministrstvu za zdravje. Ga. Vesna-Kerstin Petrič izpolnjuje vse pogoje in je primerna kandidatka predvsem zaradi odličnega poznavanja procesov delovanja in odločanja SZO, tako zaradi svojih dolgoletnih bogatih izkušenj pri sodelovanju s SZO kot tudi izkušenj pri oblikovanju nacionalnih in mednarodnih zdravstvenih politik. V letih od 1998 do 2004 je bila vodja Urada RS za sodelovanje s SZO, ki je bil z Uredbo o organih v sestavi ministrstev s 1. 1. 2004 ukinjen, naloge iz naslova sodelovanja s SZO pa je v celoti prevzelo Ministrstvo za zdravje. Kot odgovorna oseba za celovito strateško sodelovanje in odgovorna oseba za koordinacijo celotnega sodelovanja RS s SZO na Ministrstvu za zdravje že od leta 2004 aktivno sodeluje s SZO, in sicer kot vodja ali članica delegacij redno zastopa RS na zasedanjih najvišjih političnih in upravnih organov SZO, kot so Izvršni odbor SZO, Generalna skupščina SZO in Regionalni odbor SZO za Evropo; na zasedanjih upravnega odbora Evropskega observatorija SZO za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik; ter na ministrskih konferencah in drugih mednarodnih dogodkih SZO. V času predsedovanja RS Evropski uniji je bila ga. Petrič s strani Vlade RS imenovana za krovnega koordinatorja Evropske unije (EU) v času predsedovanja RS EU za odnose EU s SZO, kjer je imela ključno vlogo pri uveljavitvi RS kot države, ki sodeluje pri procesih oblikovanja in razvoja svetovnega zdravja. Ga. Petrič tudi sicer aktivno sodeluje na področjih zdravja v delovnih skupinah SZO in delovnih telesih EU: od leta 2014 predseduje Globalni mreži nacionalnih predstavnikov SZO za izvajanje Globalne strategije za zmanjševanje škodljive rabe alkohola (Global network of WHO national counterparts for implementing the Global strategy to reduce the harmful use of alcohol) ter je članica Usmerjevalnega odbora Evropskega observatorija SZO za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik. Kot predstavnica RS sodeluje v organih Evropske komisije in evropskih zdravstvenih mrežah: je članica EU odbora za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe (Committee for national alcohol policy and action at EC - CNAPA); članica Evropske mreže za alkoholno politiko (Alcohol policy network - APN); članica Evropske mreže za preprečevanje kajenja (European network for smoking prevention - ENSP); in članica upravnega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EU Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction - EMCDDA). Kandidatka Vesna Kerstin-Petrič in Ministrstvo za zdravje bosta udeležbo na vseh nacionalnih in mednarodnih dogodkih, ki se bodo odvijali v sodelovanju s SZO (npr. Generalna skupščina SZO maja 2016), izkoristila za uspešno promoviranje in lobiranje pri državah v prid podpore kandidaturi RS. Ministrstvo za zunanje zadeve bo s pomočjo mreže diplomatskih predstavništev v tujini opravilo potrebne aktivnosti za najavo kandidature ter pridobivanje podpore. Vir: MZ Vlada imenovala Janjo Klasinc za guvernerko Republike Slovenije v ASEF Vlada RS je za naslednje triletno obdobje (2016-2019) imenovala Janjo Klasinc, vodjo Sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi na Ministrstvu za zunanje zadeve, za guvernerko Republike Slovenije v ASEF. Azijsko evropsko fundacijo (ASEF) s sedežem v Singapurju so ustanovile države članice ASEM (Asia Europe Meeting) leta 1997. V ASEF sodeluje 53 držav članic ter Evropska komisija in Sekretariat ASEAN. ASEF predstavlja edino delujočo ustanovo ASEM procesa. ASEF si prizadeva k boljšemu razumevanju med civilnimi družbami Azije in Evrope z intelektualnimi, znanstvenimi, kulturnimi in medčloveškimi (people-to-people) izmenjavami. Fundacija ASEF se financira s prispevki vlad držav članic ter Evropske komisije. ASEF je v petnajstih letih delovanja izvedel več kot 700 različnih projektov, sodeluje z različnimi javnimi in privatnimi ustanovami. Odločitve v ASEF sprejema Odbor guvernerjev držav članic (BoG, Board of Governors), ki ga sestavlja 53 predstavnikov članic ASEM. Vir: MZZ Vlada sprejela Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2016 in 2017 Vlada RS je sprejela Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2016 in 2017. V skladu s sklepom Vlade RS z dne 23.7.2015, s katerim se je Vlada RS seznanila z Analizo opravljanja pripravništva v Republiki Sloveniji in sprejela Akcijski načrt v zvezi z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev v Republiki Sloveniji, je v okviru dovoljenega števila zaposlitev za posamezni organ državne uprave določila posebno kvoto dovoljenih zaposlitev, ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov. Če organ presega dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve pripravnika ali kandidata za policista, mora število zaposlitev uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom do 31.12. 2017. V okviru kvote SKN se določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer pri Ministrstvu za finance - Finančni upravi RS (15), Ministrstvu za notranje zadeve Policiji (30) in Ministrstvu za obrambo - Slovenski vojski (67) - za leti 2016 in 2017. Vlada nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev. Ministrstva, pri katerih bo zaradi premestitve zaposlenih, katerih plače so se zaradi dela na evropskih projektih financirale iz evropskih sredstev in nadaljevanje dela teh zaposlenih na drugih EU projektih ne bo možno, lahko prišlo do povečane realizacije kadrovskega načrta, morajo število zaposlenih uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom najkasneje do 31.12.2017. V preglednici so prikazani podatki o številu dovoljenih zaposlitev za organe državne uprave za leti 2016 in 2017 ter nov predlog SKN za 2016 in 2017, ki vključuje prenose kvot dovoljenih zaposlitev med organi državne uprave na podlagi že sklenjenih sporazumov, s katerimi se skupno število dovoljenih zaposlitev SKN ne spremeni. Predlagano pa je povečanje SKN pri MOP za 50 dovoljenih zaposlitev, zaradi ustanovitve novega organa, Direkcije RS za vode. S tem povečanjem se tudi skupno število dovoljenih zaposlitev v SKN za leti 2016 in 2017 poveča za 50. Kvote za zaposlitev pripravnikov za leti 2016 in 2017 ostanejo nespremenjene. Organi državne uprave Kvote za zaposlitev SKN 2016 pripravnikov za leto 2016 SKN 2017 Kvote za zaposlitev pripravnikov za leto 2017 VLADNE SLUŽBE ODGOVORNE PREDSEDNIKU VLADE RS 678 7 678 7 VLADNE SLUŽBE ODGOVORNE GENERALNEMU SEKRETARJU VLADE RS 208 2 208 2 19 0 19 0 69 1 69 1 974 4.294 642 183 10 43 6 2 974 4.294 642 183 10 43 6 2 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 418 4 418 4 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 917 9 917 9 392 4 392 4 1.386 14 1.386 14 311 3 311 3 240 341 2 3 240 341 2 3 309 3 309 3 204 322 1.124 2.344 2 3 11 24 204 322 1.124 2.344 2 3 11 24 SKUPAJ (civilni del) 14.401 143 14.401 143 POLICIJA PODPORNE NALOGE ZA POLICIJO SLOVENSKA VOJSKA 8.187 317 7.254 82 3 *0 8.187 317 7.254 82 3 *0 892 9 892 9 31.051 237 31.051 237 URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU SLUŽBA VLADE RS ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO SKUPAJ (vladne službe) MINISTRSTVO ZA FINANCE MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA KULTURO MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVNE ENOTE UPRAVA RS ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ SKUPAJ *Število pripravnikov naj bi bilo s sklepom vlade določeno naknadno Vir: MJU Vlada sprejela Zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2016 in 2017 Vlada RS je sprejela Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih za leti 2016 in 2017. Minister v okviru dovoljenega števila zaposlitev iz zbirnega kadrovskega načrta določi dovoljeno število zaposlenih pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost. Minister lahko med letom spreminja dovoljeno število zaposlitev iz zbirnega kadrovskega načrta pri posamezni osebi javnega prava, ki sodi v njegovo pristojnost. V preglednici so prikazani podatki o številu dovoljenih zaposlitev za organe državne uprave z osebami javnega prava po 22. členu ZJU v njihovi pristojnosti za leti 2016 in 2017 ter nov predlog ZKN za 2016 in 2017, ki vključuje predloge organov državne uprave, ki so jih podali ob pozivu Ministrstva za javno upravo za uskladitev podatkov ZKN po sprejemu državnega proračuna. Organi državne uprave z osebami javnega prava v njihovi pristojnosti ZKN 2016 ZKN 2017 MINISTRSTVO ZA FINANCE 257 257 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 145 148 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 121 121 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 203 79 207 79 1.645 1.645 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 987 987 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 623 623 97 97 4.157 4.164 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI MINISTRSTVO ZA KULTURO SKUPAJ Vir: MJU Vlada zavrnila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na dokumente Policije o njihovih aktivnostih ob drugem migracijskem valu in so določeni kot tajni Vlada RS je na današnji seji zavrnila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja novinarja Dnevnika Uroša Škerla Krambergerja, v kateri se sklicuje na prevladujoč javni interes in se nanaša na dokumente Policije, ki so določeni kot tajni in se nanašajo na aktivnosti Policije ob drugem valu migracij na ozemlju Republike Slovenije. Vir: MNZ Vlada sprejela sklep s katerim Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga imenovanje novih članov Nacionalnega sveta za kulturo Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep s katerim Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga imenovanje novih članov Nacionalnega sveta za kulturo, in sicer Uršulo Cetinski za predsednico, dr. Andreja Gasparija, Silvana Omerzuja, mag. Andrejo Rihter in Toneta Partljiča pa za člane. Hkrati pa Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga razrešitev dosedanjih članov Metoda Pevca, dr. Milene Mileve Blažić, dr. Andreja Blatnika, dr. Sonje Ane Hoyer ter Alje Predan. Vir: MK Vlada določila besedilo javnega poziva za zbiranje prijav za slovenskega predstavnika v Upravnem odboru Eurimages Vlada RS je na današnji seji določila besedilo javnega poziva za zbiranje prijav za slovenskega predstavnika v Upravnem odboru Eurimages, ker se dosedanji slovenski predstavnici, gospe Jelki Stergel, konec maja izteče štiriletni mandat. Za izvedbo javnega poziva je Vlada Republike Slovenije pooblastila Ministrstvo za kulturo. Vir: MK Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za preučitev možnosti združevanja nadzornih institucij finančnega sistema Slovenije Vlada RS je na današnji redni seji ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo analize možnosti vzpostavitve optimalne organiziranosti in učinkovitega povezovanja nadzornih institucij finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Koalicijski sporazum za mandatno obdobje 2014–2018 glede nadzora in povezovanja nadzornih institucij določa, da se proučijo možnosti za učinkovitejše povezovanje finančnih nadzornikov in vzpostavitev optimalne organiziranosti finančnih nadzornih institucij, upoštevajoč morebitne omejitve iz smernic in predpisov EU ter dobre prakse. Posledično bi se zmanjšali stroški nadzora in povečali proračunski prihodki iz naslova preusmeritve dela rezerv v proračun. 2. marca 2016 je na ministrstvu za finance na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora (Uradni list RS, št. 78/15) potekala seja koordinacijskega telesa nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Koordinacija. Ena izmed točk dnevnega reda je bila razprava glede združevanja nadzornih organov s področja finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Na podlagi razprave je bil na seji Koordinacije sprejet sklep, da se ustanovi medresorska delovna skupina, v katero bodo vključeni predstavniki Ministrstva za finance, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Dogovorjeno je bilo, da medresorska delovna skupina pripravi analizo sedanje nadzorne ureditve finančnega sistema v Republiki Sloveniji in poda prednosti, pomanjkljivosti ter sinergije sedanje nadzorne ureditve, in sicer glede: − trenutnega stanja in posebnosti finančnega sistema v Republiki Sloveniji ter obremenitve udeležencev finančnega sistema, − zakonodaje EU in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati nadzorni organi na podlagi zakonodaje EU; − dosedanjih priporočil mednarodnih organizacij glede strukture nadzora finančnega sistema v Republiki Sloveniji; − upoštevanja dobrih praks držav s primerljivo strukturo finančnega sistema. Na podlagi analize bo medresorska delovna skupina opredelila prednosti in pomanjkljivosti združevanja nadzornih organov, časovno dimenzijo združevanja in najprimernejši model združevanja za slovenske razmere. Z analizo, ki jo bo pripravila medresorska delovna skupina, se bo seznanilo Vlado Republike Slovenije do 15. aprila 2016 in predlagalo nadaljnje korake za združevanje nadzornih organov. Člani medresorske delovne skupine so: − Irena Sodin, ministrstvo za finance, državna sekretarka, vodja delovne skupine, − Aleš Butala, ministrstvo za finance, član, − Janja Jereb, ministrstvo za finance, članica, − Polona Trampuš, ministrstvo za finance, članica, − Matej Krumberger, Banka Slovenije, član, − Luka Šoukal, Banka Slovenije, član, − dr. Mojca Piškurić, namestnica direktorja Agencije za zavarovani nadzor, članica, − Primož Damjanovič, namestnik direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, član, in − Nada Bizjak, ministrstvo za finance, sekretarka delovne skupine. Vir: MF
© Copyright 2024