Hranilnica LON d.d. Letno poročilo za leto 2011
LETNO POROČILO 2011 LETNO POROČILO 2011 Za prihodnost nam ni vseeno, zato želimo svoj poslovni uspeh deliti. Hranilnica LON je ponosni mecen Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj. Ob 20-letnici Hranilnice LON, 7. maj 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani LETNO POROČILO 2011 Vsebina Uvod 1. 2. Poročilo uprave za poslovno leto 2011 Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2011 9 11 Poslovno poročilo 1. 2. 3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5. 3.6. 3.7. 3.8. 4. 5. 6. 7. Predstavitev hranilnice in njenega okolja Poslovno leto 2011 v številkah Upravljanje s tveganji Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Valutno tveganje Druga bančna tveganja Upravljanje s kapitalom Politika prejemkov Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja Splošno gospodarsko okolje v letu 2011 Družbena odgovornost Komuniciranje z javnostmi 17 22 27 27 29 30 31 31 31 32 35 37 38 40 41 Poročilo neodvisnega revizorja delničarjem Hranilnice LON d.d., Kranj 45 Računovodsko poročilo 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Izjava odgovornosti uprave Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2011 in 31.12.2010 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2011 in 2010 Pojasnila k računovodskim izkazom 51 52 54 56 57 60 62 Upravljanje s tveganji 1. 2. 3. 4. 5. 6. Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Operativno tveganje Valutno tveganje Druga bančna tveganja 104 110 113 116 117 118 UVOD Poročilo uprave 1 za poslovno leto 2011 Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Leto 2011 lahko ocenimo kot najtežje za slovensko gospodarstvo v zadnjih letih. Pričakovanja o daljšem obdobju nizke gospodarske rasti so se uresničile. V drugem polletju leta 2011 je Slovenija ponovno dosegla negativno gospodarsko rast in je po dveh negativnih zaporednih kvartalih ponovno tehnično v recesiji. Pričakovanja za leto 2012 so še slabša. Na mednarodnih trgih je najpomembnješi generator tveganj dolžniška kriza v evroobmočju. Sloveniji je bila večkrat znižana bonitetna ocena kot posledica politične krize, neizvajanja gospodarskih reform, primanjkljaja v državni blagajni, prezadolženosti podjetij, nizke kapitalske ustreznosti bančnega sistema in nekonkurenčnosti poslovnega okolja. Bančni sistem je tudi v letu 2011 v povprečju posloval z izgubo v višini 355 mio EUR, bilančna vsota sektorja se je znižala za 1,5 mrd EUR. Hranilnica je v letu 2011 poslovala zelo dobro glede na razmere. Posredni učinki krize, ki so vplivali na poslovanje hranilnice, so povečana nezaposlenost in s tem plačilna nesposobnost prebivalstva, plačilna nedisciplina podjetij, nesorazmerja med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami ter poslabšana kreditna sposobnost večine udeležencev na trgu. Vse to je zahtevalo, še bolj kot kdajkoli prej, premišljene poslovne odločitve in obvladovanje tveganj. V poslovnem letu 2011 je hranilnica uresničila vse pomembnejše cilje poslovanja. Bilančna vsota, ki se je povišala na 185.529 tisoč EUR in celotni kapital v višini 9.006 tisoč EUR predstavljata kvalitetni temelj za nadaljnje poslovanje hranilnice. Poslovni izid je dober glede na težavne razmere, v katerih je bil ustvarjen. Dobiček pred obdavčitvijo znaša 1.329 tisoč EUR, dobiček po obdavčitvi pa 1.059 tisoč EUR, kar zagotavlja ustrezen donos tudi delničarjem hranilnice. Skupščini delničarjev hranilnice bo predlagano izplačilo dividend v višini 12,00 EUR bruto na delnico. V hranilnici je bilo konec leta 2011 zaposlenih 64 oseb, katerih produktivnost, merjena z bilančno vsoto na zaposlenega, se je povečala na 2,9 mio EUR. Hranilnica tudi v prihodnje načrtuje rast bilančne vsote za 9 LETNO POROČILO 2011 10 % in razporejanje približno polovice čistega dobička poslovnega leta v rezerve, kar posledično pomeni krepitev kapitalske trdnosti. Zbrani depoziti in hranilne vloge občanov so najkakovostnejši vir financiranja vsake kreditne institucije. Usmeritev v zbiranje depozitov se je pokazala kot pravilna, saj je v razmerah finančne krize pridobivanje virov z zadolževanjem, razen zadolževanja pri Evropski centralni banki, skoraj povsem zaustavljeno. Področje zbiranja sredstev prebivalstva in gospodarstva je zaznamovalo oteženo pridobivanje dolgoročnih virov v tujini, zaradi česar so banke, ki delujejo v Sloveniji, z agresivnim trženjem nagovorile domače varčevalce in s takim pristopom povzročile zviševanje pasivnih obrestnih mer. Posledično to pomeni, da z namenom ohranjanja minimalne obrestne marže tudi aktivne obrestne mere ostajajo na ravni, ki je višja od ravni v evroobmočju. Hranilnica mora na aktivni, še bolj pa na pasivni strani, usklajevati obrestne mere s ponudbo na slovenskem trgu. Hranilnica je kljub oteženim razmeram uspela ohraniti obrestno maržo. V prvih desetih mesecih leta 2011 so se vloge gospodinjstev celotnega bančnega sistema povišale za 168 mio EUR. Hranilnica je uspela zbrati več kot 8,0 % vseh teh sredstev, kar je glede na tržni delež hranilnice izjemen rezultat. Večina teh vlog je dolgoročne narave, kar je dobra podlaga za prihodnje dolgoročne naložbe. Najpomembnejši cilj v prihodnje je ponoven zagon kreditiranja gospodinjstev, ki ostaja edino področje, na katerem cilji v letu 2011 niso bili uresničeni. Dodatno priložnost za rast predstavlja kreditiranje pravnih oseb; gre za področje, na katerem bo hranilnica gradila dodatno rast v prihodnje. Da bi tudi na področju poslovanja s pravnimi osebami postala še bolj konkurenčna, bo hranilnica v drugem kvartalu leta 2012 ponudila tudi debetno poslovno kartico Maestro. Z navedenimi storitvami hranilnica dopolnjuje ponudbo na področju poslovanja s pravnimi osebami, saj jim lahko ponudi celovito bančno storitev. Poleg tega bo hranilnica prenovila celo vrsto depozitnih produktov za fizične osebe. V hranilnici se v težavnih razmerah še posebej zavedamo pomena zagotavljanja varnosti vlog varčevalcev in obvladovanja vseh vrst tveganj, ki so pogoj za dolgoročno uspešno poslovanje. Težavne gospodarske razmere, zahteve regulatorja in povišanje obsega poslovanja s pravnimi osebami povečujejo potrebo hranilnice po učinkovitem obvladovanju tveganj, čemur hranilnica v zadnjih letih namenja veliko pozornosti. Aktivnosti v letu 2012 so prvenstveno usmerjene na obvladovanje kreditnega tveganja, strateškega tveganja in tveganja dobičkonosnosti. Srednjeročno pa so aktivnosti usmerjene tudi na zagotavljanje regulatornih zahtev glede strukture kapitala in sprememb pri zagotavljanju ustrezne likvidnostne pozicije. 10 V poslanstvo in vizijo smo zapisali: “Najvišjo stopnjo zadovoljstva naših komitentov in izpolnitev njihovih pričakovanj dosegamo preko hitrega in kvalitetnega servisa, individualne obravnave, konkurenčnih produktov, velike prilagodljivosti in prožnosti z bančnimi storitvami na Ljubezniv Oseben Način. Želimo biti vseslovenska hranilnica, ki uspešno posluje, krepi svojo prepoznavnost na trgu in se zaveda trdnih temeljev poslovanja. Komitentom bomo še naprej zagotavljali varnost, delničarjem pa stabilno rast vrednosti družbe in ustrezno donosnost”. Skladno z zapisanim sporočilom bomo poslovali tudi v prihodnje. V letu 2012 hranilnica praznuje dvajseto obletnico obstoja. Ker je rast hranilnice povezana tudi z rastjo števila zaposlenih, bodo aktivnosti v letu 2012 usmerjene tudi v graditev nove poslovne stavbe, ki bo omogočila boljše delovne pogoje za zaposlene, v javnosti povišala ugled hranilnice, za vse komitente hranilnice pa omogočila najboljši servis, skladno z najvišjimi standardi. Želimo se zahvaliti našim komitentom in poslovnim partnerjem, s katerimi uspešno sodelujemo in ustvarjamo zaupanje. Zahvaljujemo se tudi članom nadzornega sveta, ki so s svojimi predlogi, idejami in spremljanjem poslovanja zagotavljali trdnost hranilnice. Zahvala gre tudi vsem sodelavcem, ki so ogledalo hranilnice in soustvarjajo uspešno zgodbo ter uresničujejo zastavljene cilje. Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Poročilo o delu nadzornega 2 sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2011 Nadzorni svet je v letu 2011 skladno s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi ter pooblastili nadziral in spremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Nadzorni svet se je sestajal redno na korespondenčnih in rednih sejah. V letu 2011 se je sestal na 7 rednih in 2 korespondenčnih sejah ter obravnaval: - poslovno strategijo in politike, poslovni načrt, rezultate poslovanja in stroškovno učinkovitost, kvaliteto kreditnega portfelja, poročila službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji in varnostnega foruma, rezultate pregledov s strani zunanjih institucij, kreditne predloge, za katere se je zahtevalo soglasje Nadzornega sveta. Nadzorni svet meni, da je poslovanje hranilnice, izkazano v letnem poročilu, primerna podlaga za prihodnji razvoj hranilnice ter ugotavlja, da je uprava vodila hranilnico uspešno in v skladu z Zakonom o bančništvu, Zakonom o gospodarskih družbah, pooblastili in sklepi nadzornega sveta hranilnice ter skupščine hranilnice. Hranilnica uspešno usklajuje ročnost naložb glede na ročnost razpoložljivih virov, pri naložbah je upoštevala določila veljavnih zakonov in drugih predpisov ter navodila Banke Slovenije. Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k letnemu poročilu službe notranje revizije, se je v letu 2011 sestala enkrat. Nadzorni svet je na podlagi gradiv in poročil strokovnih služb odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral vodenje hranilnice. Nadzorni svet je nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah nadzornega sveta, obravnaval in sprejel poročila službe notranje revizije in službe upravljanja s tveganji ter poročila uprave o poslovanju hranilnice. Uprava hranilnice je člane nadzornega sveta pravočasno, poglobljeno in celovito seznanjala o vseh pomembnih zadevah, ki se nanašajo na poslovanje hranilnice ter strategijo in politiko hranilnice. Vodenje računovodstva, zaključni račun za leto 2011 in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu s Standardi notranjega revidiranja in Pravilnikom o delovanju notranje revizijske službe. Hranilnica je računovodske izkaze izdelala v skladu z veljavno zakonodajo in predpisanim računovodskim okvirom, zato ji je bilo izdano revizijsko mnenje brez pridržkov. Nadzorni svet je preveril revidirano letno poročilo hranilnice za leto 2011 z računovodskimi izkazi hranilnice in meni, da sta uprava hranilnice in nadzorni svet izpolnila vse zakonske zahteve v poslovnem letu 2011. Ugotavlja, da je hranilnica v letu 2011 poslovala uspešno in dosegla zastavljene cilje. Nadzorni svet ugotavlja tudi, da je upravljanje s tveganji v hranilnici ustrezno. Glede na zgoraj navedeno nadzorni svet hranilnice soglaša z ugotovitvami notranje revizije in izraža pozitivno mnenje k letnemu poročilu za leto 2011. Slavko Erzar, predsednik nadzornega sveta 11 POSLOVNO POROČILO Predstavitev hranilnice 1 in njenega okolja 1.1. Osebna izkaznica hranilnice Firma Hranilnica LON d.d., Kranj Kraj in datum vpisa v sodni register Okrožno sodišče v Kranju, 6.7.1992 Številka registrskega vložka 1/03560/00 Osnovni kapital 2.953.125,00 EUR Matična številka hranilnice 5624908 Davčna številka hranilnice SI40451372 Organi upravljanja uprava, nadzorni svet in skupščina Uprava hranilnice Uprava ima dva člana. Od 11. septembra 2006 dalje je predsednik uprave Teodor Žepič, član uprave pa Bojan Mandič. Nadzorni svet Nadzorni svet sestavljajo trije člani, izvoljeni za obdobje 5 let. Predsednik nadzornega sveta je Slavko Erzar, namestnik predsednika Darko Prezelj in član Igor Mihelj. Dejavnosti hranilnice: Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-1 hranilnica lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 10. člena: 1. Sprejemanje depozitov, 2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: - potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting), 4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja, 5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena, 6. Izdajanje garancij in drugih jamstev, 17 LETNO POROČILO 2011 7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: - s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun, - z instrumenti denarnega trga, 13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, 14. Oddajanje sefov, in dodatne finančne storitve po 11. členu: 6. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih. Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja. Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu. 1.2. Razvojna pot Hranilnice LON d.d., Kranj Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta. Na začetku je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2010 je hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Škofja Loka. Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu hranilinice še v desetih poslovnih enotah po vsej državi ter vse bolj postaja vseslovenska hranilnica. 18 Temelj poslovanja hranilnice je zbiranje hranilnih vlog in depozitov prebivalstva ter gospodarstva, ki predstavljajo pomemben del pasivne strani izkaza finančnega položaja hranilnice in so vir sredstev, katerega hranilnica v svojem imenu plasira v donosne naložbe. Zbiranje hranilnih vlog in depozitov je podlaga, na kateri hranilnica ustvarja ustrezno dobičkonosnost za svoje delničarje. Hranilnica je v primerjavi s celotnim bančnim sektorjem pri zbiranju vlog in depozitov nadpovprečno uspešna, kar se je izkazalo za pravilno usmeritev v časih, ko je pridobivanje drugih virov oteženo. 1.3. Poslovna usmeritev in strategija Hranilnice LON d.d., Kranj Hranilnica je v letu 2011 uresničila večino zastavljenih ciljev: - povečala obseg poslovanja za 20 %, dosegla donosnost kapitala nad 10 %, izboljšala sistem upravljanja s tveganji, s konkurenčno politiko obrestnih mer pridobila nove varčevalce, povečala obseg poslovanja s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki. Hranilnica načrtuje, da bo tudi v prihodnje krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov. V prihodnje želi še izboljšati finančno poslovanje s povečanjem stroškovne učinkovitosti, izboljševanjem organizacijskoprocesnega vidika poslovanja z optimizacijo poslovnih procesov, z zagotavljanjem ustreznega tehnološkega napredka IT sistemov ter kadrovsko okrepitvijo. Edino področje, na katerem hranilnica ni dosegla vseh načrtovanih ciljev je kreditiranje prebivalstva. V prihajajočem letu namerava hranilnica največji poudarek dati pridobivanju osebnih računov komitentov z višjimi dohodki. Novi osebni računi predstavljajo podlago za pospeševanje potrošniškega kreditiranja. Hranilnica bo nadaljevala z aktivnim trženjem stanovanjskih, potrošniških in posredniških kreditov fizičnim osebam. Poslovanje z malimi in srednjimi podjetji ter samostojnimi podjetniki nameravamo okrepiti z individualno ponudbo glede na specifičnost posameznega komitenta in s celovitim pristopom. Hranilnica bo odprla novo poslovno enoto na področju, ki ima velik delež malih in srednjih podjetij in s tem približala ponudbo velikemu številu potencialnih komitentov. Zastoj v kreditiranju gospodarstva hranilnici omogoča tudi povečevanja kreditiranja srednjih in velikih pravnih oseb ustrezne bonitete, ki do tega trenutka hranilnici niso bile dostopne. Hranilnica vidi priložnost na tem področju tudi v prihodnje. Strategija hranilnice bo tudi v letu 2012 usmerjena v takšno politiko obrestnih mer, ki bo spodbujala k dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljšalo strukturo bilance hranilnice. Uprava načrtuje, da bo hranilnica v letu 2012: - obseg poslovanja povečala za več kot 15%, kar pomeni da bo bilančna vsota hranilnice ob koncu leta 2012 znašala vsaj 217 mio EUR, ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 1.071 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja 1.338 tisoč EUR), obeležila 20. obletnico poslovanja in jo podprla s promocijskimi akcijami, pričela z gradnjo nove poslovne stavbe v Kranju, odprla novo poslovno enoto v osrednjem delu Slovenije, povišala obseg kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov za 40 %, povišala obseg kreditiranja na področju potrošniških in stanovanjskih kreditov. Na področju novih produktov in storitev bo hranilnica: - uvedla poslovno kartico za pravne osebe in samostojne podjetnike, pričela s procesiranjem hitrih kreditov na trgovskih mestih (LONkredit-ov), prenovila nekatere oblike varčevanja, uvedla limit z redukcijo za fizične osebe. Na področju kadrov in organizacije hranilnice uprava načrtuje, da bo: - izvajala izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, spodbujala tržne aktivnosti ter nadaljevala z vzpostavitvijo srednje ravni odločanja, kadrovsko okrepila oddelek informatike in tehnologije. Na področju informacijske tehnologije in varnosti bo hranilnica: - stalno dograjevala in posodabljala tehnološko podporo poslovanju v smislu optimiziranja poslovnih procesov in izrabe virov, nadaljevala projekt popisa in informatizacije poslovnih procesov, vzpostavila optično povezavo do vseh enot hranilnice, prenovila elektronsko banko za fizične in pravne osebe, zamenjala neustrezne UPS naprave, nadgradila Oracle bazo, na kateri je nameščena HIBIS aplikacija. Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti bo hranilnica: - v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 10 %, zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve, vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda najmanj 10 % nad predpisano višino, izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam, poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj, stalno preverjala plan neprekinjenega poslovanja, zniževala operativno tveganje z vzpostavitvijo pravne službe in zagotavljanja skladnosti, izvajala ustrezne stres teste. 19 LETNO POROČILO 2011 1.4. Poslovna mreža hranilnice 20 SEDEŽ HRANILNICE KRANJ Hranilnica LON d.d., Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 KRANJ T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337 E-pošta: [email protected], internet: www.lon.si SWIFT BIC: HLONSI22, IBAN: SI56 0100 0000 6000 018 PE GROSUPLJE Kolodvorska 3, 1290 GROSUPLJE T: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516 PE POSTOJNA Titov trg 3, 6230 POSTOJNA T: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566 PE LJUBLJANA Breg 22, 1000 LJUBLJANA T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506 PE CELJE Krekov trg 7, 3000 CELJE T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536 PE NOVO MESTO Rozmanova ulica 10, 8000 NOVO MESTO T: 07 62 02 580, F: 07 62 02 586 PE VELENJE Trg mladosti 6, 3320 VELENJE T: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546 PE NOVA GORICA Tolminskih puntarjev 8, 5000 NOVA GORICA T: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556 PE MARIBOR Prešernova 1, 2000 MARIBOR T: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526 PE BREŽICE Cesta 1. borcev 21, 8250 BREŽICE T: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576 PE ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 2, 4220 ŠKOFJA LOKA T: 04 28 00 791, F: 04 28 00 796 1.5. Organizacijska shema hranilnice SLUŽBA NOTRANJEGA REVIDIRANJA UPRAVA HRANILNICE SLUŽBA UPRAVLJANJA S TVEGANJI SLUŽBA MARKETINGA IN KOMUNICIRANJA SPLOŠNI POSLI POSLOVNA MREŽA ZAKLADNIŠTVO PE KRANJ PE NOVA GORICA PODPORA POSLOVANJU IN ZALEDNE SLUŽBE INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJA RAČUNOVODSTVO INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA POROČANJE ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PE NOVO MESTO PE CELJE PE LJUBLJANA PLAN IN ANALIZE PE POSTOJNA VODENJE KREDITOV IN DEPOZITOV PE GROSUPLJE PE VELENJE PE MARIBOR 21 PE BREŽICE PE ŠKOFJA LOKA POSLOVANJE S PODJETJI POSLOVANJE Z OBČANI TRANSAKCIJSKI RAČUNI BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE KREDITI PRAVNIM OSEBAM IN S.P. BANKOMATI DEPOZITI PRAVNIH OSEB TRANSAKCIJSKI RAČUNI POTROŠNIŠKI KREDITI DEPOZITI PLAČILNI PROMET LETNO POROČILO 2011 Poslovno leto 2011 2 v številkah Hranilnica je poslovno leto 2011 zaključila z bilančno vsoto 186 mio EUR, kar predstavlja 20 % rast v primerjavi z letom 2010. Prikaz rasti bilančne vsote v letih 2007–2011 v 1000 EUR 200.000 180.000 160.000 140.000 120.000 100.000 80.000 22 60.000 40.000 20.000 0 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Na aktivni strani poslovanja je po obsegu najpomembnejša postavka ´krediti strankam, ki niso banke´. Skupni delež kreditov, odobrenih nebančnemu sektorju, dosega 44,9 % in je glede na leto 2010 nižji za 10,8 odstotnih točk. Skupni delež kreditov nebančnemu sektorju je nižji zaradi upada povpraševanja po kreditiranju. Na pasivni strani je največja postavka ´dolgovi do strank, ki niso banke´. Skupni delež zbranih depozitov in hranilnih vlog nebančnega sektorja znaša 78,8 % bilančne pasive in je v primerjavi z letom 2010 nižji za 2,4 odstotni točki. Podatek kaže, da je hranilnici tudi v zelo konkurenčnem okolju uspelo ohraniti zaupanje varčevalcev, tako prebivalstva kot tudi samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja gospodinjstev in samostojnih podjetnikov zmanjšal za 5,1 %. Kljub upadu kreditiranja gospodinjstev ostaja to najpomembnejši segment kreditiranja hranilnice. Kreditiranje gospodarstva je doseglo visoko rast, in sicer je kreditiranje nefinančnih družb doseglo rast 6,8 %. Večji obseg aktivnosti je predviden tudi v prihodnje. Povečal se je tudi obseg depozitnega poslovanja, tako prebivalstva kot tudi pravnih oseb. Rast vlog gospodinjstev kot najkvalitetnejšega vira finančnih sredstev je v letu 2011 znašala 19,4 %, rast vlog pravnih in drugih oseb pa 9,4 %. 2.1. Finančni rezultat hranilnice Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. Hranilnica je tudi v letu 2011 dokazala, da je sposobna donosno poslovati v konkurenčnem bančnem okolju. V letu 2011 je tako realizirala 1.329 tisoč EUR dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček po obdavčitvi pa je znašal 1.059 tisoč EUR. Dobiček pred obdavčitvijo v 1000 EUR 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 23 0 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Čisti dobiček na delnico za poslovno leto 2011 znaša 26,91 EUR, predlog uprave hranilnice skupščini delničarjev je, da se izplača dividenda v višini 12,00 EUR bruto na delnico. Del čistega dobička se po sklepu uprave in nadzornega sveta v skladu s statutom razporedi v rezerve hranilnice, skupščina pa bo odločala o izplačilu dividend in razporeditvi preostanka bilančnega dobička. 2.2. Finančni položaj hranilnice Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2011 je predstavljen v izkazu finančnega položaja. Položaj hranilnice na dan 31.12.2011 lahko opišemo z naslednjimi parametri, ki zbirno predstavljajo hranilnico in njen finančni položaj konec leta v primerjavi s predhodnim letom: - hranilnica je v letu 2011 povečala bilančno vsoto za 20 %, skupaj z realiziranim čistim dobičkom poslovnega leta 20110 znaša bilančni kapital hranilnice 9.006 tisoč EUR, knjigovodska vrednost delnice znaša 229,74 EUR, porasli so predvsem dolgoročni viri sredstev, hranilnica je izboljšala razmerje povprečne bilančne vsote na zaposlenega. Omenjeni kazalnik trenutno znaša 2,9 mio EUR na zaposlenega, kar pomeni 5,8 % rast v primerjavi z letom 2010, hranilnica je realizirala obrestno maržo v višini 2,05 %. LETNO POROČILO 2011 2.3. Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja Hranilnice LON v 1000 EUR Pomembnejši podatki 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 Bilančna vsota 185.529 155.185 141.313 Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 146.441 125.803 111.769 40.769 37.276 34.765 105.672 88.527 77.004 Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 83.611 86.427 80.719 - pravnih in drugih oseb 14.432 13.511 5.127 - prebivalstva 67.179 72.916 75.592 Celotni kapital hranilnice 9.006 9.136 7.098 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 4.406 4.595 4.183 41.810 27.787 24.885 Čiste obresti 3.449 3.082 2.510 Čisti neobrestni prihodki 2.654 2.762 2.700 Stroški dela, splošni in administrativni stroški 4.124 3.733 3.597 Amortizacija 333 305 300 Oslabitve in rezervacije 315 677 329 1.329 1.094 936 270 220 206 Število zaposlenih 64 61 58 Število delničarjev 406 414 408 39.375 39.375 33.068 75 75 75 229,74 232,60 214,90 - pravnih in drugih oseb - prebivalstva Obseg zunajbilančnega poslovanja 24 Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja Število delnic Nominalna vrednost delnic (v EUR) Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) Kazalnik 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2009 10,70 12,04 11,97 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,60 2,16 1,94 Obrestna marža 2,05 2,10 1,93 Marža finančnega posredništva 3,63 3,99 4,01 Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,79 0,75 0,72 Donos na kapital pred obdavčitvijo 14,23 14,49 13,95 Donos na kapital po obdavčitvi 11,34 11,58 10,88 2,65 2,75 3,00 Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 27,23 32,57 39,30 Likvidna sredstva / povprečna aktiva 11,70 16,24 21,35 Kapitalska ustreznost (v %) Operativni stroški / povprečna aktiva 2.4. Aktivnosti na področju tehnologije in informatike V letu 2011 smo nadgradili telefonsko centralo na IP sistem na sedežu podjetja. S prenovo so vse poslovne enote povezane preko IP omrežja. Obenem smo na rezervni lokaciji vzpostavili t.i. redundantni sistem v primeru izpada telefonske centrale na sedežu podjetja. V PE Grosuplje, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica in Ljubljana smo prenovili sistem tehničnega varovanja pred ropom in vlomom, sistem varstva pred požari in vzpostavili videonadzor. Nadaljevali smo z zamenjavo neustreznih podpultnih blagajn z blagajnami z višjo stopnjo varnosti. Pričeli smo s projektom prenove elektronske banke tako za pravne kot za fizične osebe, za kar je bilo potrebno vzpostaviti novo podatkovno okolje na novem strežniku. V mesecu novembru smo spremenili način priključitve na SWIFTNet messaging storitve preko SWIFT FIN vmesnika. Zunanji ponudnik nam zagotavlja ustrezno komunikacijsko, programsko opremo in podporo ter svetovanje v zvezi z infrastrukturnimi potrebami. 2.5. Poročilo službe notranje revizije Služba deluje v skladu z mednarodnimi standardi notranjega revidiranja, s kodeksom poklicne etike, sprejetim s strani Slovenskega inštituta za revizijo, ter z zahtevami Zakona o bančništvu. Poleg eksternih pravil služba pri svojem delovanju upošteva tudi interna pravila delovanja službe notranje revizije v Hranilnici LON, ki jih je sprejela uprava in je z njimi soglašal nadzorni svet. Ogrodje dela za petletno revizijsko obdobje predstavlja strateški plan revidiranja, letni obseg revizij pa je zajet v podrobnem letnem planu revidiranja. Oba dokumenta je v soglasju z nadzornim svetom in revizijsko komisijo potrdila uprava hranilnice. Dokumenta temeljita na profilu tveganja hranilnice, letnem in strateškem razvoju hranilnice, temeljnih značilnostih okolja, v katerem hranilnica deluje, upoštevata pa tudi zahteve regulatorjev za obvezno periodično revidiranje določenih področij poslovanja. Poleg revizij, predvidenih z letnim načrtom, služba opravlja tudi izredne revizije na zahtevo uprave in nadzornega sveta hranilnice. 25 LETNO POROČILO 2011 Služba notranje revizije je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in kontrolnega sistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Fokus pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili ter možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice. Pomembne dejavnosti službe so poleg revidiranja še organizacija in koordinacija redne letne zunanje revizije ter nadzorov Banke Slovenije, kakor tudi inšpekcijskih nadzorov drugih državnih organov. Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih revizij s poročili, ki vključujejo priporočila za izboljšanje obstoječih vgrajenih notranjih kontrol. Hkrati služba spremlja realizacijo priporočil za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in slabosti ter zahtevanih ukrepov na podlagi zaključkov revizij. Služba je o pomembnih ugotovitvah in priporočilih polletno poročala nadzornemu svetu ter revizijski komisiji. V letu 2011 je služba opravila revizijo 34 zaključenih področij, vključenih v letni plan revidiranja za poslovno leto. Poleg planiranih notranjih revizij je služba redno spremljala realizacijo vseh danih priporočil Banke Slovenije in zunanjega revizorja, kakor tudi lastnih priporočil. V službi je naloge revidiranja v letu 2011 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri. Izobraževanje s področja notranjih revizij v bankah, s področja računovodstva ter računalniških znanj, je bilo kot vselej tudi v letu 2011 stalna naloga. 26 3 Upravljanje s tveganji Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje s tveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, služba notranjega revidiranja in ostale strokovne službe. Za spremljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja mesečna poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem in jih posreduje v obravnavo Odboru za tveganja, katerega člana sta tudi oba člana uprave. Odbor za tveganja se praviloma sestaja mesečno. Njegova naloga je pregled strukture izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti, likvidnostnega tveganja, izpostavljenosti obrestnemu tveganju, kreditnemu tveganju, operativnemu tveganju, analizi in simulacijam uspešnosti poslovanja ter dobičkonosnosti. V primeru, da služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost kreditnemu, obrestnemu ali likvidnostnemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati. Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznost izračunava v skladu z metodologijo, ki jo s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic predpisuje Banka Slovenije. Količnik kapitalske ustreznosti, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno, je na dan 31.12. 2011 znašal 10,70, na dan 31.12. 2010 pa 12,04. 3.1. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. 3.1.1. Merjenje kreditnega tveganja Hranilnica meri kreditno tveganje skladno z izdelano interno metodologijo pregleda in ocenjevanja kreditnega portfelja, ki je poenotena z zahtevami MSRP. Z metodologijo so določena podrobnejša merila ocenjevanja in oslabitev finančnih sredstev, sklep pa zavezuje odgovorne ves čas pravnega razmerja k spremljanju poslovanja dolžnika in kvalitete zavarovanja terjatve ter ustreznemu vodenju kreditne mape. O posamičnih oslabitvah finančnih naložb odloča kreditni odbor. Hranilnica finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrsti v skupine po vrstah dolžnika in značilnostih produkta, oceni višino izgub iz kreditnega tveganja ter oblikuje ustrezne oslabitve in rezervacije glede na tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov. 3.1.2. a) Kreditna politika in postopki Priprava kreditnega predloga Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s 27 LETNO POROČILO 2011 kreditnimi tveganji upošteva ZBan-1 in s Sklepom o veliki izpostavljenosti predpisano zgornjo raven izpostavljenosti do enega komitenta. b) Odobritev kreditov in limitov Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-1 izpostavljenost iz naslova odobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10 % kapitala hranilnice, je potrebno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR. V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditne komisije imajo omejen obseg pristojnosti orientirane izključno na določene potrošniške kredite, pri katerih izpostavljenost do kreditojemalca skupaj z obravnavano naložbo ne presega 10 tisoč EUR in so zavarovani pri zavarovalnici. Vse ostale naložbe odobrava kreditni odbor. c) Spremljanje in izterjava kreditov Spremljanje kreditov zagotavlja zaledna služba na sedežu hranilnice, ki zagotavlja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga je: - - 28 priprava obračunov obresti, razmejevanja stroškov odobritve in obračunavanje stroškov vodenja, spremljanje ustreznosti zavarovanj, aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici, spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude, vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja, spremljanje in analiziranje odškodninskih zahtevkov. Zaledna služba je podrejena neposredno upravi. Tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov in predlogih za odpis neizterljivih terjatev. 3.1.3. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti, odobreni osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici, z zastavno pravico na nepremičnini, s poroki ali s premijo za lastno zavarovanje. Krediti, odobreni pravnim osebam, so zavarovani večinoma z oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. Pregled zavarovanih kreditov je razviden iz tabele v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.1. 3.1.4. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. V bilančni postavki finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje terjatve do države (obveznice RS) oz. terjatve, za katerih izplačilo jamči država (SOS2E) za katere ne oblikuje oslabitev oziroma rezervacij. Med finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo izkazuje tudi obveznice poslovnih bank in ene nefinančne družbe, za katere na dan 31.12.2011 ni oblikovala oslabitev. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b. Pojasnila k računovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, saj hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. Med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, zakladne menice, obveznice bank in drugih ustanov, za katere izplačilo jamči Republika Slovenija ter druge obveznice bank in ene nefinančne družbe, za katere je hranilnica sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati do zapadlosti. Hranilnica je v letu 2011 obračunala neto 303 tisoč popravkov vrednosti zaradi oslabitve kreditov. Pregled zapadlih terjatev je razviden iz tabel v poglavju Upravljanje s tveganji tč. 1.3. Pregled kreditov po deležu zapadlih terjatev na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Stanje terjatev Zapadle terjatve Popravek vrednosti 10 največjih pravnih oseb in s.p. 818 386 -395 10 največjih fizičnih oseb 192 166 -94 Drugi 24.491 628 -635 Skupaj 25.501 1.180 -1.124 Delež kreditov, danih pravnim osebam, je v izkazu finančnega položaja hranilnice zanemarljiv, zato prikaz zapadlih terjatev po gospodarskih panogah ni smiseln. 3.1.5. Upravljanje kreditnega tveganja Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, manj prek portfelja vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk. Upravljanje s kreditnim tveganjem izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer: - bonitetna služba ocenjuje zgornjo mejo zadolževanja na kratek in dolg rok za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika kot zgornji limit zadolžitve, zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga, z uporabo sistema SISBON, odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnih komisij ali kreditnega odbora na podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju, z vodenjem registra skupin povezanih oseb, preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij, preko izvajanja sklepa o veliki izpostavljenosti, z uporabo instrumentov zavarovanja, preko limitnega sistema višine izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti do posameznih skupin kreditojemalcev. 3.2. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. 3.2.1. Potek upravljanja likvidnostnega tveganja V hranilnici poteka upravljanje z likvidnostnim tveganjem skladno z zapisano politiko. Izvajanje politike spremljata in nadzorujeta odbor za tveganja ter likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti je zadolžen oddelek zakladništva, ki dnevno pripravlja likvidnostno poročilo in poročilo o izračunu likvidnostnega količnika in ga predstavi likvidnostni komisiji. 29 LETNO POROČILO 2011 Hranilnica upravlja likvidnostno tveganje s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednostne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, dinamično analizo vrzeli za obdobje treh mesecev. 3.2.2. Pristop k financiranju Likvidnostne vire dnevno pregleduje oddelek zakladništva, ki skrbi za uravnavanje dnevne, tedenske, mesečne in letne likvidnosti. Hranilnica dnevno likvidnost uravnava na medbančnem trgu, kjer je večinoma neto ponudnik sredstev. Dolgoročno za obdobje 3 let pa se je v letu 2011 zadolžila na primarnem trgu (ECB). Hranilnica dosledno izpolnjuje obveznost izločanja obvezne rezerve ter redno izračunava predpisane količnike likvidnosti. Hranilnica v okviru vodenja likvidnosti razporeja likvidnostne presežke v kratkoročne depozite pri bankah in tako vsak trenutek zagotavlja ustrezno likvidnostno pozicijo za vračilo vlog oz. izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pogodbami. Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Velik delež naložb ima v vrednostnih papirjih razporejenih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. Prav tako bi hranilnica lahko koristila najeto neizkoriščeno kreditno linijo. 3.3. Obrestno tveganje 30 Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje Sklep o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj. Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na kapital hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli, njihovega vpliva na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov (plain vanilla swap) in referenčnih obrestnih mer. 3.3.2. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavlja seštevek vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. 3.3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. 3.3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk. 3.4. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin: - neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov, druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, zunanji dogodki ali dejanja. Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju hranilnice z ustreznim sistemom spremljanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in načrt neprekinjenega poslovanja. 3.5. Valutno tveganje Hranilnica razen menjalniških poslov ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici. Stanje devizne blagajne na 31.12.2011 je 20 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 3.6. Druga bančna tveganja Za poslovanje hranilnice so najpomembnejša tveganja: kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno, za katera ima hranilnica vzpostavljene postopke identifikacije, merjenja in obvladovanja. Menimo, da hranilnica glede na kriterije, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. 31 LETNO POROČILO 2011 3.7. Upravljanje s kapitalom 3.7.1. Kapital in kapitalska ustreznost Hranilnica izračunava kapital v skladu s predpisi Banke Slovenije. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic (sklep o kapitalu) določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala, opredeljuje pa tudi minimalni obseg kapitala. Z dnem 31.12.2010 je pričel veljati nov sklep o kapitalu, ki zožuje nabor sestavin temeljnega kapitala in natančneje predpisuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati temeljni kapital in hibridni instrumenti temeljnega kapitala za vključitev v izračun kapitala, na novo so določeni tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati dodatni kapital za vključitev v izračun kapitala. Kapital hranilnice mora znašati vsaj toliko kot znaša seštevek vseh kapitalskih zahtev glede na posle, ki jih opravlja hranilnica oziroma najmanj 1 mio EUR. Glede na lastnosti in zahtevane pogoje je kapital hranilnice razdeljen v dve kategoriji: - temeljni kapital in dodatni kapital I. v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 Temeljni kapital 9.220 8.328 Dodatni kapital I 1.941 2.333 11.161 10.661 Skupaj kapital Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe pa praviloma mesečno. Za izračun je zadolženo računovodstvo hranilnice, ki mora pripraviti izračun najkasneje do 20. v mesecu za pretekli kvartal, ob koncu leta pa do 20. februarja in o tem poročati odboru za tveganja. Po obravnavi na odboru se podatek o višini kapitala posreduje vsem, ki podatek potrebujejo pri odločanju. 3.7.1.1. Temeljni kapital v 1000 EUR 32 31.12.2011 31.12.2010 Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve 5.916 5.913 - vpisane delnice 2.861 2.861 - kapitalske rezerve 3.055 3.052 Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 3.428 2.793 79 79 3.349 2.714 0 0 92 92 Odbitne postavke (84) (470) - lastne delnice (33) (6) - neopredmetena osnovna sredstva (51) (464) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala (132) 0 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje (132) 0 9.220 8.328 - zakonske rezerve - druge rezerve iz dobička - zadržani dobiček Hibridni instrumenti temeljnega kapitala* Skupaj temeljni kapital *po novem sklepu o kapitalu se prednostne delnice hranilnice vključujejo med hibridne instrumente temeljnega kapitala 3.7.1.2. Dodatni kapital I Dodatni kapital v hranilnici vključuje: presežke iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, podrejeni dolg. v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 0 0 Podrejeni dolg 2.073 2.333 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala (132) 0 - naložbe v kreditne ali fin. institucije ter družbe za upravljanje (132) 0 1.941 2.333 Presežek iz prevrednotenja Skupaj dodatni kapital I Odbitna postavka od temeljnega in dodatnega kapitala se nanaša na preseganje naložb v kreditne ali finančne institucije ter družbe za upravljanje, ki skupaj presegajo več kot 10 % kapitala hranilnice. Znesek, ki presega 10 % kapitala, je v višini 50 % odbitna postavka od temeljnega kapitala in enako od dodatnega kapitala. 3.7.1.3. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice. Pri izračunu hranilnica upošteva tveganjem prilagojen znesek za vsako posamezno izpostavljenost. Od razvrstitve izpostavljenosti v določeno kategorijo je odvisen izračun kapitalske zahteve in uporaba uteži tveganja. a) Izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu v 1000 EUR Kategorija izpostavljenosti Enote centralne ravni države in centralne banke Bilančne Zunajbilančne terjatve terjatve Kapitalska zahteva 45.751 0 0 148 0 12 Institucije 19.029 791 1.586 Podjetja 12.986 885 1.110 Bančništvo na drobno 53.814 235 4.324 227 0 18 1.584 0 127 Regulatorno zelo tvegane 31 0 2 Naložbe v investicijske sklade 15 0 1 3.905 1 312 137.490 1.912 7.492 Enote regionalne in lokalne ravni držav Zavarovano z nepremičninami Zapadle postavke Ostale izpostavljenosti Skupaj 33 LETNO POROČILO 2011 3.7.1.4. Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. 3.7.1.5. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena. V okviru prvega stebra kapitalske ureditve Basel 2 zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja, kot to predpisuje sklep Banke Slovenije. Hranilnica ne opravlja poslov trgovanja in opravlja posle izključno v domači valuti, razen menjalniških poslov. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in kapitalskimi zahtevami v okviru I. stebra kapitalske ureditve Basel 2 in na dan 31.12.2011 znaša 10,70. 3.7.2. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) Kapitalski sporazum imenovan Basel 2 sestavljajo trije med seboj dopolnjujoči stebri. Vsak posamezen steber je namenjen krepitvi varnega in preglednega poslovanja. Minimalne kapitalske zahteve so zajete v prvi steber in se nanašajo na kapitalsko zahtevo za kreditno, tržno in operativno tveganje in z novo metodologijo izračuna odražajo dejansko realno izpostavljenost omenjenim tveganjem. Drugi steber je namenjen izračunu notranjega kapitala finančne institucije imenovanega ICAAP in regulativnemu nadzoru. Regulator na podlagi drugega stebra kapitalske ureditve izvaja nadzor procesa ocenjevanja notranjega kapitala v finančnih institucijah, kapitalske ustreznosti in upravljanja s tveganji. Tretji steber kapitalske ureditve je namenjen javnim razkritjem, ki prispevajo k boljši obveščenosti uporabnikov računovodskih informacij. Hranilnica zagotavlja ustrezni notranji kapital v okviru I. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: 34 - kreditnega tveganja po standardiziranem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje, operativnega tveganja po enostavnem pristopu sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje, in v okviru II. stebra za pokrivanje ocenjenih izgub iz naslova: - obrestnega tveganja v višini odstotka dejanske izpostavljenosti glede na regulatorno vrednost kapitala, likvidnostnega tveganja glede na dejansko izpostavljenost likvidnostnemu tveganju, ki je opredeljena z velikostjo količnikov likvidnosti 1. in 2. razreda ter velikostjo likvidnostne vrzeli do 1 leta, povečanega tveganja, ki izhaja iz stres testov izjemnih, toda verjetnih situacij, strateškega tveganja v okviru katerega zajema kapitalsko tveganje, tveganje ugleda, tveganje dobičkonosnosti in vsa ostala neidentificirana tveganja v višini 5 % regulatornega kapitala. V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika nemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez med profilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalom hranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno. 3.7.2.1. Interna ocena kapitala na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Znesek Kapital hranilnice Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalska zahteva prvega stebra 11.161 7.492 851 8.344 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 271 Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje 279 Kapitalska zahteva za strateško tveganje 558 Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (stres testi) 300 Kapitalska zahteva drugega stebra 1.408 Interna ocena kapitalskih potreb 9.752 Presežek kapitala 1.409 3.8. Politika prejemkov V skladu s 75. členom ZBan-1 hranilnica nima ustanovljene komisije za prejemke. Politiko prejemkov so pripravile strokovne službe hranilnice, sprejela jo je uprava hranilnice in potrdil nadzorni svet. Politika obravnava sistem prejemkov vseh zaposlenih po posameznih kategorijah: - - - zaposleni s posebno naravo dela: - uprava - pooblaščenci uprave - vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij: vodja službe notranje revizije vodja službe upravljanja s tveganji neposredni prevzemniki tveganj v primeru, da v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti hranilnice: zakladnik vodje poslovnih enot drugi zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti ne sklepajo poslov, ki bi vplivali na profil tveganosti hranilnice. Politika prejemkov določa oblike neposrednih in posrednih finančnih plačil in ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb s hranilnico. Pogodbo s člani uprave sklene nadzorni svet in v njej opredeli fiksni in variabilni del prejemka ter druge ugodnosti, opredeljene v politiki. Variabilni del prejemka (nagrada) je odvisen od rasti bilančne vsote, dobička hranilnice, kakovosti aktive, količnikov kapitalske ustrznosti in likvidnosti. Slednja se ocenjujeta na podlagi količnika kapitalske ustreznosti in količnika drugega razreda likvidnostne lestvice in sta v določenih primeru izključujoča. Izplačilo nagrade potrdi skupščina delničarjev ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo poslovno leto in se delno izvrši v obliki delnic. Del nagrade se izplača v roku enega meseca po skupščini oziroma po zagotovitvi lastnih delnic za izplačilo, drugi del pa po preteku tri letnega obdobja odložitve. Izplačani prejemki članom uprave za leto 2011 so razvidni v Računovodskem delu poročila tč. 7.9.3. 35 LETNO POROČILO 2011 Vodje funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij so neposredno podrejeni upravi, zaposleni pa so dolžni tekoče poročati upravi oziroma pristojnim odborom kar zmanjšuje profil tveganosti hranilnice. Upravičeni so do prejemkov v skladu s Kolektivno pogodbo za banke in hranilnice ter drugimi internimi akti hranilnice, ki veljajo tudi za druge zaposlene. Enako velja za vodje enot, kot neposredne prevzemnike tveganj, ki so pri prevzemanju tveganj omejeni z limiti. 36 Pomembni poslovni 4 dogodki nastali po datumu izkaza finančnega položaja Hranilnica je v februarju sodelovala v 36-mesečni operaciji refinanciranja po fiksni obrestni meri, ki je enaka ključni obrestni meri ECB in si s tem pridobila dolgoročne vire po ugodni obrestni meri, ki so temelj za uspešnejše poslovanje v prihodnjih letih. Osrednja finančna institucija območja evra želi na ta način zagotoviti dovolj sredstev, namenjenih za kreditiranja gospodarstva. 37 LETNO POROČILO 2011 Splošno gospodarsko 5 okolje v letu 2011 V četrtem četrtletju 2011 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 realno zmanjšal za 2,8 %. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 se je gospodarska aktivnost zmanjšala za 0,7 %. BDP se tako zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo ponovno v recesiji (če recesijo opredelimo kot dve zaporedni četrtletji zmanjševanja gospodarske aktivnosti). V letu 2011 se je BDP po prvi oceni realno zmanjšal za 0,2 %. V tekočih cenah je njegova vrednost znašala 35.639 milijonov evrov; to je nominalno za 0,6 % več kot v letu 2010. Gospodarsko aktivnost je sicer v celotnem lanskem letu najbolj spodbujala mednarodna menjava, ki pa se je iz četrtletja v četrtletje močno umirjala. Po skoraj 11-odstotni rasti v prvem četrtletju se je v zadnjem lanskem četrtletju znižala na 3,0 %. To se je odrazilo tudi na močnem padcu aktivnosti predelovalnih dejavnostih, ki je bil v zadnjem četrtletju 2,6-odstoten. Visok negativen vpliv ima močan 1,8-odstoten upad trošenja gospodinjstev, v zadnjem četrtletju pa ga je spremljal še večji padec trošenja države (-2,6 %), ki je posledica ukrepov, povezanih s proračunskim varčevanjem oziroma zadrževanjem proračunske porabe v zadnjih mesecih lanskega leta. Ob tem se je padec investicij, ki so se v času krize znižale za več kot 40 %, v zadnjem četrtletju lani sicer nekoliko znižal, a je še vedno znašal 6,9 %. Spremembe zalog so v prvih treh četrtletjih k rasti obsega BDP prispevale skoraj 2 odstotni točki, v zadnjem pa so znižale obseg BDP za 1,3 odstotne točke. 38 Bonitetna agencija Moody's je 26.9.2011 znižala bonitetno oceno Republike Slovenije iz Aa2 na Aa3 in jo uvrstila v pregled za možno nadaljnje znižanje bonitetne ocene. Hkrati je na enako raven znižala bonitetno oceno SID banke in obveznice poslovnih bank z jamstvom države. Pri tem je štiri banke uvrstila v ponovno oceno. Bonitetna agencija Fitch je 28.9.2011 znižala bonitetno oceno Republike Slovenije iz AA na AA- z negativnim izgledom. Dan kasneje je bonitetno oceno znižala sedmim bankam. Bonitetna agencija Standard&Poor‘s je 19.10.2011 znižala bonitetno oceno RS iz AA na AA-. Znižanje bonitetnih ocen je zahtevani donos na slovenske 10-letne obveznice dvignilo nad 7 %, kar predstavlja odstotek, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Dejavnost, ki pomembno duši gospodarsko rast, je gradbeništvo, katerega obseg še vedno pada. Dodana vrednost se je v celem letu povečala za 1,6 %, izjema je panoga gradbeništva, kjer je dodana vrednost padla za dodatnih 14,4 %. V zadnjem četrtletju leta 2011 se je aktivnost v gradbeništvu obdržala na ravni predhodnega četrtletja. V primerjavi s predkrizno ravnjo tako ostaja za več kot polovico nižja. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov se je v zadnjem četrtletju okrepila v gradnji stavb pa nadalje znižala in dosegla novo najnižjo vrednost v primerjavi z letom 2000. Na trgu dela razmere ostajajo zaostrene. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila decembra 12,0-odstotna oziroma za 0,3 odstotne točke več kot decembra 2010. Število registriranih brezposelnih oseb pa se je januarja zaradi sezonskih razlogov povišalo na 115.965 oseb, kar je 0,7 % več kot januarja 2011. Povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenskih potrebščin, je v letu 2011 znašala 2,0 % in se je glede na leto 2010 znižala za 0,1 odstotne točke. Slovenski bančni sistem je v letu 2011 ustvaril za 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Hkrati se je bilančna vsota bank zmanjšala za 1,5 milijarde evrov. Zaostrovanje gospodarskih razmer v realnem sektorju se je decembra lani močno odrazilo v bilancah bank. Banke so zmanjšale stanja posojil nefinančnim družbam, hkrati pa povečale stroške oslabitev in rezervacij. Zadnji podatki o kapitalski ustreznosti bančnega sistema so dostopni na dan 30.9.2011. Kapitalska ustreznost bančnega sistema znaša 12,1 %, količnik temeljnega kapitala pa znaša 9,9 %. Kapitalska ustreznost je v primerjavi z letom 2010 višja za 0,8 % točke in je posledica uspešno izvedenih dokapitalizacij in zaradi zmanjšanja obsega poslovanja nižjih kapitalskih zahtev. Količnik kapitalske ustreznosti je v primerjavi z ostalim EU območjem nižji za 1,5 odstotne točke. Zmanjšanje posojil podjetjem je deloma povezano s prestrukturiranjem naložb, predvsem pa odraža negativna gibanja povpraševanja po posojilih in odplačevanje obveznosti do tujine. Negativno na kreditno aktivnost že dlje časa vplivajo zniževanje bonitetnih ocen in višji stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih panog, visoka zadolženost podjetij, plačilna nesposobnost ter zmanjševanje vrednosti in likvidnosti premoženja, ki je primerno za zavarovanje posojil. V decembru so banke za 314 milijonov evrov povečale znesek oslabitev in rezervacij, tako da so ti v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010. K zmanjšanju obsega bančnih virov sta decembra 2010 največ prispevali razdolžitev bank v Evrosistemu in zmanjšanje vlog države v bankah. Rast vlog nebančnega sektorja je bila v letu 2009 negativna predvsem zaradi znižanja vlog države pri bankah za 960 mio EUR. Vloge gospodinjstev v bankah so se v letu 2010 povečale za 490 mio EUR, kar je manj kot polovica običajnih prirastov v letih pred krizo. Dogajanje na Ljubljanski borzi kroji nezaupanje v slovensko poslovno okolje, dodatno skrb pa povzroča tudi zniževanje bonitetnih ocen. Zaključna vrednost slovenskega borznega indeksa SBI TOP na dan 31.12.2011 je znašala 589,85 točk. ECB je ključno letno obrestno mero za likvidnostno zadolževanje bank v letu 2011 ohranila na vrednosti 1 %. Referenčna obrestna mera 6-mesečni EURIBOR na dan 31.12.2011 znašala 1,64 % (najvišji 6-mesečni EURIBOR v letu 2008 je znašal 5,448 %). 39 LETNO POROČILO 2011 6 Družbena odgovornost Hranilnica se zaveda, da uspeh podjetja ni samo logična posledica uresničevanja planov, dobre strategije, zadovoljnih zaposlenih ali uspešne prodaje; vedno je potrebna socialno – družbena komponenta, ki se izraža predvsem v zmožnosti poslušanja potreb skupnosti in razvoja družbenega okolja. Z donacijami in sponzorstvi podpiramo različne projekte na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Tradicionalno smo pokrovitelj treh večjih dogodkov, iz katerih se je razvilo dolgoletno medsebojno sodelovanje in predvsem prijateljstvo, hkrati pa vsako leto poskušamo izbrati še nekaj projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih. Dejstvo je, da vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a ves čas poskušamo ostati zavezani preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh partnerjev. Z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in na ta način pomagati večjemu številu organizacij oz. posameznikov. 40 Komuniciranje 7 z javnostmi Korektna, pozitivna in predvsem resnična podoba podjetja je posledica številčnega mozaika dogodkov, na katere vplivamo vsi zaposleni. Za del te podobe je odgovorna tudi služba marketinga in komuniciranja, ki med drugim skrbi tudi za uspešno in strokovno komuniciranje. Temeljna naloga službe marketinga in komuniciranja je predvsem v strokovno primernem podajanju informacij in novosti o hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju medijem oz. ostalim javnostim. Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen med hranilnico in našimi uporabniki. 41 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA LASTNIKOM HRANILNICE LON d.d., KRANJ 45 LETNO POROČILO 2011 46 RAČUNOVODSKO POROČILO Izjava odgovornosti 1 uprave Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 na straneh od 52 do 61 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 62 do 98 tega letnega poročila. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja hranilnice in izida njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2011. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, preverijo poslovanje hranilnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodka pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava hranilnice ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 15. marec 2012 Bojan Mandič, član uprave 51 Teodor Žepič, predsednik uprave LETNO POROČILO 2011 Izkaz finančnega 2 položaja na dan 31.12.2011 in 31.12.2010 v 1000 EUR VSEBINA Pojasnilo 31.12.2011 31.12.2010 1 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 7.3.1. 3.056 7.277 2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.3.2. 36.444 38.456 3 Krediti 7.3.3. 102.742 97.531 - krediti bankam 19.131 11.104 - krediti strankam, ki niso banke 83.611 86.427 4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 7.3.4. 38.604 9.194 5 Opredmetena osnovna sredstva 7.3.5. 3.848 1.609 6 Neopredmetena dolgoročna sredstva 7.3.6. 51 464 7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.7. 250 44 0 0 250 44 - terjatve za davek - odložene terjatve za davek 52 8 Druga sredstva 7.3.8. 514 610 9 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 7.3.9. 20 0 185.529 155.185 10 SKUPAJ SREDSTVA 11 Finančne obveznosti do centralne banke 7.3.10. 18.016 6.501 12 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.3.11. 372 315 obveznosti, merjene po odplačni 13 Finančne vrednosti 7.3.12. 155.050 136.737 253 252 146.441 125.803 - krediti bank 2.196 1.652 - dolžniški vrednostni papirji 2.504 5.013 - podrejene obveznosti 3.656 4.017 1.535 1.268 - vloge bank - vloge strank, ki niso banke finančni instrumenti, namenjeni 14 Izvedeni varovanju 7.3.13. v 1000 EUR VSEBINA Pojasnilo 31.12.2011 31.12.2010 15 Rezervacije 7.3.14. 122 110 16 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb 7.3.15. 66 40 66 40 1.362 1.078 176.523 146.049 - obveznosti za davek 17 Druge obveznosti 7.3.16. 18 SKUPAJ OBVEZNOSTI 19 Osnovni kapital 7.3.17. 2.953 2.953 20 Kapitalske rezerve 7.3.18. 3.055 3.052 21 Presežek iz prevrednotenja 7.3.19. (913) (93) iz dobička (vključno z zadržanim 22 Rezerve dobičkom) 7.3.20. 3.428 2.793 23 Lastne delnice 7.3.21. (33) (6) 24 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 7.3.22. 516 437 9.006 9.136 185.529 155.185 203.383 181.048 25 SKUPAJ KAPITAL 26 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 27 ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 7.3.23 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2012, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 53 LETNO POROČILO 2011 3 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 v 1000 EUR VSEBINA 54 Pojasnilo 2011 2010 1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 8.849 7.773 2 Odhodki za obresti 7.4.2. (5.400) (4.691) 3 Čiste obresti 3.449 3.082 4 Prihodki iz opravnin (provizij) 7.4.3. 2.949 3.110 5 Odhodki za opravnine (provizije) 7.4.4. (248) (267) 6 Čiste opravnine (provizije) 2.701 2.843 7 Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.5. 1 (35) 8 Čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7.4.6. (42) (13) 9 Dobiček / izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.4.7. 0 (1) poštene vrednosti pri obračunavanju 10 Sprememba varovanje pred tveganji 7.4.8. 19 2 Čisti dobiček / izgube iz odprave pripoznanja 11 sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 7.4.9. (9) 0 12 Drugi čisti poslovni dobički / izgube 7.4.10. (52) (33) 13 Administrativni stroški 7.4.11. (4.124) (3.733) 14 Amortizacija 7.4.12. (333) (305) 15 Rezervacije 7.4.13. (13) (17) 16 Oslabitve 7.4.14. (303) (696) v 1000 EUR VSEBINA Pojasnilo 17 DOBIČEK / IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA iz dohodkov pravnih oseb iz rednega 18 Davek poslovanja 7.4.15. DOBIČEK / IZGUBA IZ REDNEGA 19 ČISTI POSLOVANJA dobiček / izgube po obdavčitvi iz 20 Čisti ustavljenega poslovanja 21 ČISTI DOBIČEK / IZGUBA POSLOVNEGA LETA 7.3.22. 2011 2010 1.329 1.094 (270) (220) 1.059 874 0 0 1.059 874 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2012, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave 55 Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LETNO POROČILO 2011 Izkaz vseobsegajočega 4 odnosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 v 1000 EUR VSEBINA 56 1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) 3 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo 4 Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 5 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 6 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Pojasnilo 2011 2010 7.3.22. 1.059 874 64 66 (1.090) (37) 206 9 (820) 38 239 912 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2012, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 5 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011 v 1000 EUR VSEBINA 2011 2010 1.329 1.095 333 305 0 1 833 766 2.504 2.167 (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (8.230) (23.041) Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 0 20 1.296 (9.854) (9.619) (13.073) 93 (134) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 30.183 11.949 Čisto povečanje / (zmanjšanje) obveznosti do centralne banke 11.515 4.000 57 6 Čisto povečanje / (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 21.183 8.460 Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti (2.509) (536) (348) (47) 285 66 A) Denarni tokovi pri poslovanju a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo Amortizacija Neto (dobički) / izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto (povečanje) / zmanjšanje kreditov Čisto (povečanje) / zmanjšanje drugih sredstev c) Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje / (zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto povečanje / (zmanjšanje) drugih obveznosti 57 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR VSEBINA 2011 2010 24.457 (8.925) (450) (75) 24.007 (9.000) č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) d) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) B) Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju 25 7 Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 25 7 (31.623) (9.529) (2.168) (194) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (25) (141) (Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznsoti v posesti za prodajo (20) 0 (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) (29.410) (9.194) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (31.598) (9.522) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 13 1.388 3 1.388 10 0 Izdatki pri financiranju (743) (532) (Plačane dividende) (345) (263) (Odplačila podrejenih obveznosti) (361) (269) (Izplačila za nakup lastnih delnic) (37) 0 b) Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 58 Prejemki od prodaje lastnih delnic b) v 1000 EUR b) VSEBINA 2011 2010 Izdatki pri financiranju (743) (532) (Plačane dividende) (345) (263) (Odplačila podrejenih obveznosti) (361) (269) (Izplačila za nakup lastnih delnic) (37) 0 (730) 856 c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 0 0 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (8.321) (17.666) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 11.377 29.043 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 3.056 11.377 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2012, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič, član uprave Teodor Žepič, predsednik uprave 59 Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. LETNO POROČILO 2011 6 Izkaz sprememb lastniškega Osnovni kapital Kapitalske rezerve 2.953 3.052 Vseobsegajočo donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 0 0 Čisti nakup / prodaja lastnih delnic 0 3 Izplačilo (obračun) dividend/nagrad v obliki delnic 0 0 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 2.953 3.055 7.3.22. 0 0 Pojasnilo Osnovni kapital Kapitalske rezerve 2.480 2.137 0 0 473 915 Izplačilo (obračun) dividend 0 0 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 Drugo 0 0 2.953 3.052 0 0 Leto 2011 Pojasnilo Začetno stanje v poslovnem obdobju Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 7.3.20. 7.3.22. Drugo Končno stanje v poslovnem obdobju Bilančni dobiček poslovnega leta 60 Leto 2010 Začetno stanje v poslovnem obdobju Vseobsegajočo donos poslovnega leta po obdavčitvi Vpis (ali vplačilo)novega kapitala Končno stanje v poslovnem obdobju Bilančni dobiček poslovnega leta Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 31. januarja 2012, v njenem imenu sta jih podpisala: kapitala v poslovnem letu 2011 in 2010 Presežek iz prevrednotenja / izguba (vključno Lastni deleži Rezerve iz Zadržani sdobiček čistim dobičkom / izgubo (odbitna postavka dobička poslovnega leta) od kapitala) Skupaj kapital (93) 2.793 437 (6) 9.136 (820) 0 1.059 0 239 0 0 0 0 0 0 0 0 (37) (34) 0 0 0 10 10 0 0 (345) 0 (345) 0 635 (635) 0 0 0 0 0 0 0 (913) 3.428 516 (33) 9.006 0 0 0 0 516 61 Zadržani dobiček / izguba(vključno Lastni deleži s čistim dobičkom / izgubo (odbitna postavka poslovnega leta) od kapitala) Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (131) 2.254 365 (6) 7.099 38 0 874 0 912 0 0 0 0 1.388 0 0 (263) 0 (263) 0 539 (539) 0 0 0 0 0 0 0 (93) 2.793 437 (6) 9.136 0 0 437 Bojan Mandič, član uprave Skupaj kapital Teodor Žepič, predsednik uprave LETNO POROČILO 2011 Pojasnila k 7 računovodskim izkazom 7.1. Uvod Računovodski izkazi za leto 2011 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP. 7.2. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov. V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa ter pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa. 62 Vsi podatki v pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu. Uporaba ocen in presoj Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov. Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do zaposlenih. Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji: a) Finančna sredstva in obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij) Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve. - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov. Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna v kapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja, pa skozi izkaz poslovnega izida. - Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere. Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja. - Posojila in terjatve Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja hranilnice. b) Oslabitev finančnih sredstev - Posojila in terjatve Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev. Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnica upošteva sledeče kriterije: - zamude pri plačilih glavnice ali obresti, neugoden denarni tok kreditojemalca, začetek stečajnega postopka, sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu, sprememba vrednosti zavarovanja. Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje. Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarni tok, kot posledico unovčenega zavarovanja. 63 LETNO POROČILO 2011 Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 25.000 EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje. Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov sredstev in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinski dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke. Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami. Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše. Odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube. 64 Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub). - Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) po nabavni vrednosti tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva, razporejenega v skupino razpoložljivih za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve, oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljivih za prodajo, poveča in je to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju slabitve v izkazu poslovnega izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida. c) Obračunavanje obresti Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom. Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v ustreznem obdobju. č) Opravnine Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik. Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost od 01.01.2010 v izkazu finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve nanašajo. d) Prihodki in odhodki Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznosti ter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno obdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico. Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. e) Prihodki in odhodki od opravnin Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po pogodbenih določilih med hranilnico in stranko. Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico in upnikom. Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena. f) Tuja valuta Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje Evropske centralne banke (ECB), veljavne na dan 31.12.2011. g) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške. Poštena vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti. Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na volja za uporabo. Pri obračunu amortizacije se upoštevajo sledeče amortizacijske stopnje: 65 LETNO POROČILO 2011 Vrsta sredstva Amortizacijska stopnja Nepremičnine od 3 do 5 % Deli gradbenih objektov Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev 6% do 10 % do 20 % Računalniški programi 20 % Računalniška oprema od 25 % do 33 % Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 % Drobni inventar od 50 % do 100 % Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah, knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja. h) Denar in denarni ustrezniki Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstva na poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z originalnim rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni. i) 66 Rezervacije Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo. Tovrstne rezervacije hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. j) Osnovni kapital in rezerve Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti razpoložljivimi za prodajo. k) Davek od dohodkov pravnih oseb Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2011 je 20 % od davčne osnove. Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja, oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji. l) Obračunavanje varovanja pred tveganji S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila, in sicer je opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS), denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita. V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo. m) Zunajbilančne terjatve in obveznosti Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje. n) Novi standardi in pojasnila, ki so stopila v veljavo V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU: - Spremembe MRS 24 “Razkrivanje povezanih strank” – Poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlado, in razlaga opredelitve povezane stranke, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje), - Spremembe MRS 32 “Finančni instrumenti: predstavljanje” – Obračunavanje izdaje delniških pravic, ki jih je EU sprejela 23. decembra 2009 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. februarja 2010 ali kasneje), - Spremembe MSRP 1“Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja” – Omejeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki jih je EU sprejela 30. junija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje), - Spremembe različnih standardov in pojasnil“Izboljšave MSRP (2010)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 6. maja 2010 (MSRP 1, MSRP 3, MSRP 7, MRS 1, MRS 27, MRS 34, OPMSRP 13), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki ga je 18.2.2011 sprejela EU (spremembe je potrebno uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje oziroma 1. januarja 2011, odvisno od standarda/pojasnila), - Spremembe OPMSRP 14 “MRS 19 – Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti” - Vnaprejšnja plačila zahtev glede minimalnega financiranja, ki jih je EU sprejela 19. julija 2010 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali kasneje), - OPMSRP 19 “Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti”, ki ga je EU sprejela 23. julija 2010 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali kasneje). Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v računovodskih usmeritvah hranilnice. 67 LETNO POROČILO 2011 Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo: - Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Prenosi finančnih sredstev, ki ga je EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje). Hranilnica se je odločila, da ne bo sprejela teh standardov, popravkov in pojasnil, preden stopijo v veljavo. Hranilnica pričakuje, da sprejetje teh standardov, popravkov in pojasnil ne bo imelo bistvenega vpliva na računovodske izkaze hranilnice v obdobju začetne uporabe. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan 31.01.2012 niso bili potrjeni za uporabo: 68 - MSRP 9 “Finančni instrumenti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje), - MSRP 10 “Konsolidirani računovodski izkazi” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - MSRP 11 “Skupne ureditve” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - MSRP 12 “Razkritja vplivanja na ostala podjetja” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - MSRP 13 “Merjenje poštene vrednosti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - MRS 27 (spremenjen leta 2011) “Ločeni računovodski izkazi” (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - MRS 28 (spremenjen leta 2011) “Naložbe v pridružena podjetja in skupni podvigi” (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - Spremembe MSRP 1”Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja” – Visoka hiperinflacija in odstranitev dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali kasneje), - Spremembe MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - Spremembe MSRP 9 “Finančni instrumenti” in MSRP 7 “Finančni instrumenti: razkritja” – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, - Spremembe MRS 1 “Predstavljanje računovodskih izkazov” – Predstavljanje postavk drugega obsežnega dohodka (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2012 ali kasneje), - Spremembe MRS 12“Davek iz dobička” – Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2012 ali kasneje), - Spremembe MRS 19 “Zaslužki zaposlencev” – Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje), - Spremembe MRS 32 “Finančni instrumenti: predstavljanje” – Pobotanje finančnih sredstev in obveznosti (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje), - OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča” (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali kasneje). Hranilnica predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Hranilnica ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnimi sredstvi in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: “Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje” ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja. 7.3. Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 7.3.1. Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 815 735 29 20 844 755 2.086 1.810 126 4.712 Skupaj denarna sredstva na računih 2.212 6.522 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 3.056 7.277 Gotovina v blagajni v evrih Gotovina v blagajni v tujih valutah Gotovina v blagajni skupaj Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije Druge vloge pri centralni banki 69 Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2011 v enajstih poslovalnicah in sedmih bankomatih. Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanje dnevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil. 7.3.2. a) Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti 31.12.2011 Osnovna razčlenitev Knjigovod. vrednost v 1000 EUR 31.12.2010 Presežek iz prevredn. Knjigovod. vrednost Presežek iz prevredn. Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 49 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 990 0 978 0 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 35.409 831 37.429 (41) - Izdani od države in centralne banke 18.579 834 20.933 5 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR 31.12.2011 Osnovna razčlenitev Knjigovod. vrednost 31.12.2010 Presežek iz prevredn. Knjigovod. vrednost Presežek iz prevredn. - Izdani od bank in hranilnic 9.871 42 9.957 37 - Izdani od drugih izdajateljev 6.959 163 6.539 (93) 0 -208 0 10 36.444 831 38.456 (41) - odložen davek Skupaj Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti se nanašajo na kapitalske naložbe v vzajemni sklad, na delnice s katerimi se trguje na organiziranem trgu in so vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Dve delnici, s katerima se ne trguje na organiziranem trgu, sta izkazani po nabavni vrednosti. Stroški vrednotenja delnic po pošteni vrednosti bi presegli koristi. Dolžniški vrednostni papriji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani do bank se nanašajo na obveznice treh bank, dolžniški vrednotni paprji drugih izdajateljev pa na obveznice SOS2E in obveznice delniške družbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. b) Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo Stanje 31.12.2010 Povečanje Zmanjšanje v 1000 EUR Stanje 31.12.2011 49 0 4 45 - Nove nabave in prodaje 0 0 0 0 - Sprememba poštene vrednosti 0 0 4 0 978 137 125 990 0 137 125 4 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 37.429 1.514 3.534 35.40977 - Izdani od države in centralne banke 20.933 0 2.354 18.579 - Nove nabave in prodaje 0 0 1.877 0 - Sprememba poštene vrednosti 0 0 477 0 9.957 0 86 9.871 - Nove nabave in prodaje 0 0 0 0 - Sprememba poštene vrednosti 0 0 86 0 - Izdani od drugih izdajateljev 6.539 1.514 1.094 6.959 - Nove nabave in prodaje 0 1.514 844 0 - Sprememba poštene vrednosti 0 0 250 0 38.456 1.651 3.663 36.444 Osnovna razčlenitev Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 70 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti - Nove nabave in prodaje - Izdani od bank in hranilnic Skupaj Hranilnica ni oblikovala popravkov vrednosti finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke 7.8.d. c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 VP uvrščeni VP na borzni neuvrščeni trg na borzni trg Osnovna razčlenitev VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 49 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 990 0 978 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 35.409 0 37.429 0 - Izdani od države in centralne banke 18.579 0 20.933 0 - Izdani od bank in hranilnic 9.871 0 9.957 0 - Izdani od drugih izdajateljev 6.959 0 6.539 0 35.454 990 37.478 978 Skupaj dolžniški VP Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (Munchen, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznica banke (Frankfurt, Berlin), z ostalimi vrednostnimi papirji pa se trguje na Ljubljanski borzi. 7.3.3. Krediti v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 Krediti bankam 19.131 11.104 Krediti strankam, ki niso banke 83.611 86.427 102.742 97.531 Krediti a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti v 1000 EUR Skupaj Kratkoročni Banke 6.506 9.125 15.631 11.104 0 11.104 Hranilnice 3.500 0 3.500 0 0 0 10.006 9.125 19.131 11.104 0 11.104 Skupaj banke in hranilnice Skupaj Dolgoročni Dolgoročni 31.12.2010 Kratkoročni 31.12.2011 71 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR Dolgoročni Skupaj Kratkoročni Dolgoročni Skupaj Nefinančne družbe 6.428 5.445 11.873 8.513 3.440 11.953 Popravek vrednosti (630) (109) (739) (472) (74) (546) 5.798 5.336 11.134 8.041 3.366 11.407 Javni sektor 2 295 297 1 0 1 Popravek vrednosti 0 (1) (1) 0 0 0 Skupaj javni sektor 2 294 296 1 0 1 Druge finančne organizacije 803 501 1.304 1 0 1 Popravek vrednosti (55) (50) (105) 0 0 0 Skupaj javni sektor 748 451 1.199 1 0 1 Gospodinjstva* 7.099 65.294 72.393 6.401 70.528 76.929 Popravek vrednosti (140) (1.271) (1.411) (230) (1.680) (1.910) 6.959 64.023 70.982 6.171 68.848 75.019 23.513 79.229 102.742 25.316 72.214 97.531 Skupaj nefinančne družbe Skupaj gospodinjstva 72 31.12.2010 Kratkoročni 31.12.2011 Skupaj * vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov v 1000 EUR 1.1.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2011 Odpisi Nefinančne družbe 546 1.306 1.113 739 10 Odpisi predhodno oslabljenih kreditov 0 0 (10) 0 0 Državni sektor 0 4 4 0 0 Druge finančne organizacije 0 106 1 105 0 1.910 1.089 1.588 1.411 550 0 0 (540) 0 0 2.456 2.505 1.788 2.255 560 0 0 (550) 0 0 Gospodinjstva Odpisi predhodno oslabljenih kreditov Skupaj Skupaj odpisi predhodno oslabljenih kreditov Hranilnica je odpisala za 560 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, ki so bili predhodno oslabljeni za 550 tisoč EUR. c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost* v 1000 EUR Od 1 do 3 mesecev Do 1 meseca Banke Nefinančne družbe Gospodinjstva Skupaj Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj 10.006 0 6.605 2.520 0 19.131 344 3.285 2.484 1.430 3.590 11.134 0 0 0 295 0 296 162 86 500 451 0 1.199 5.852 351 1.862 23.868 39.048 70.982 16.364 3.722 11.452 28.565 42.638 102.742 Javni sektor Druge finančne organizacije Od 3 mesecev do 1 leta * glede na končno zapadlost kredita d) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami Po stanju na dan 31.12.2011 izkazuje hranilnica naložena sredstva in dane kredite pri bankah in hranilnicah v višini 19.131 tisoč EUR. Obrestne mere za vloge v bankah se gibljejo med 0,50 % in 0,80 % za ročnosti krajše od enega meseca, 2,50 % za ročnost nad 90 dni in med 4,05 % in 4,25 % za ročnosti daljše od enega leta. Obrestne mere so z bankami in hranilnicami pogodbeno dogovorjene glede na ročnost in dobo vezave in so nespremenljive. V poslovnih knjigah izkazane vrednosti so enake odplačnim vrednostnim danih kreditov. Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziroma veljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza finančnega položaja so bile obrestne mere med 3,70 % in 9,90 % za kratkoročne in od 5,00 % do 9,75 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 1,50 % do 5,50 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam. Obrestna mera pri gospodinjstvih se giblje med 5,00 % in 9,80 % za kratkoročne in med 5,00 % in 10,80 % oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom med 1,60 % on 6,90 % za dolgoročne in stanovanjske kredite. 7.3.4. a) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Osnovna razčlenitev Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 38.604 9.194 5.811 0 27.037 9.194 5.756 0 38.604 9.194 73 LETNO POROČILO 2011 b) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2011 VP uvrščeni VP na borzni neuvrščeni trg na borzni trg Osnovna razčlenitev Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg 17.599 21.005 1.011 8.183 - Izdani od države in centralne banke 5.811 0 0 0 - Izdani od bank in hranilnic 6.032 21.005 1.011 8.183 - Izdani od drugih izdajateljev 5.756 0 0 0 17.599 21.005 1.011 8.183 Skupaj dolžniški VP - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj d) 0 0 2.082 0 0 2.082 Skupaj Nad 5 let Od 1 leta do 5 let Od 1 - 3 mesecev Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti Od 3 mesecev do 1 leta Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost v 1000 EUR Do 1 meseca c) 74 31.12.2010 5.811 0 5.811 18.922 6.033 0 27.037 0 928 4.828 0 5.756 0 19.850 16.672 0 38.604 Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v 1000 EUR Osnovna razčlenitev Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj Stanje 01.01.2011 Povečanje Zmanjšanje Stanje 31.12.2011 9.194 39.255 9.845 38.604 0 5.811 0 5.811 9.194 26.618 8.775 27.037 0 6.825 1.069 5.756 9.194 39.254 9.844 38.604 Zmanjšanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se nanaša na zapadla potrdila o vlogi izdana od bank in na zapadle kupone po obveznicah izdanih s strani drugih izdajateljev. 7.3.5. a) Opredmetena osnovna sredstva Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011 v 1000 EUR leto 2011 Zemljišča in Oprema in drobni gradbeni objekti inventar Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2010 1.444 1.865 3.309 Povečanje 1.857 311 2.168 0 (140) (140) 879 0 879 4.180 2.036 6.216 Stanje 31.12.2010 428 1.272 1.700 Amortizacija tekočega leta 115 208 323 Povečanja 0 34 34 Zmanjšanja 0 (140) (140) Prenos 451 0 451 Stanje 31.12.2011 994 1.374 2.368 Stanje 31.12.2010 1.016 593 1.609 Stanje 31.12.2011 3.186 662 3.848 Zmanjšanja Prenos Stanje 31.12.2011 Popravek vrednosti Neodpisana vrednost b) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2010 v 1000 EUR leto 2010 Zemljišča in Oprema in drobni gradbeni objekti inventar Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2009 1.426 1.723 3.149 Povečanje 18 176 194 Zmanjšanja 0 (34) (34) 1.444 1.865 3.309 380 1.108 1.488 48 189 237 Stanje 31.12.210 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2009 Amortizacija tekočega leta 75 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR leto 2010 Zemljišča in Oprema in drobni gradbeni objekti inventar Skupaj Povečanja 0 9 9 Zmanjšanja 0 (34) (34) 428 1.272 1.700 Stanje 31.12.2009 1.046 615 1.660 Stanje 31.12.2010 1.016 593 1.609 Stanje 31.12.2010 Neodpisana vrednost Nove nabave se nanašajo predvsem na nakup zemljišča za gradnjo poslovne stavbe v Kranju in na posodobitev računalniške opreme in druge pisarniške opreme. V letu 2011 je hranilnica prenesla investicije na tujih osnovnih sredstvih skupaj s pripadajočimi popravki vrednosti iz kategorije neopredmetenih osnovnih sredstev med opredmetena osnovna sredstva. Na nepremičninah družbe po stanju na dan 31.12.2011 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. 7.3.6. a) Neopredmetena sredstva Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2011 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2010 76 1.048 Povečanje 25 Zmanjšanja (15) Prenos Stanje 31.12.2011 (879) 179 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2010 Amortizacija tekočega leta Povečanja Zmanjšanja Prenos Stanje 31.12.2011 584 10 0 (15) (451) 128 Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2010 464 Stanje 31.12.2011 51 b) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2010 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2009 899 Povečanje 141 Zmanjšanja 0 Stanje 31.12.2010 1.040 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2009 508 Amortizacija tekočega leta 68 Povečanja 0 Zmanjšanja 0 Stanje 31.12.2010 576 Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2009 391 Stanje 31.12.2010 464 7.3.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 0 0 Odložene terjatve za davek 250 44 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 250 44 Terjatve za davek Odloženi davki po vrstah v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 22 21 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 228 23 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 250 44 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja Odloženi davek se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij za zaposlence in od amortizacije, ki je presegala davčno priznano amortizacijo ter na odloženi davek iz presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo in iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja), po stopnji 20 %. 77 LETNO POROČILO 2011 7.3.8. Druga sredstva v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 262 370 0 0 2.246 2.223 (2.027) (2.029) 33 46 514 610 Terjatve za provizije, dane predujme Popravek vrednosti terjatev za provizije in dane predujme Druge terjatve Popravek vrednosti drugih terjatev Odloženi stroški poslovanja Skupaj druga sredstva Med drugimi terjatvami iz poslovanja je pomembna postavka terjatev do fizične osebe v znesku 2.015 tisoč EUR, za katero je v celoti oblikovan popravek vrednosti. Dolgoročno odložene stroške poslovanja v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej plačane najemnine za najem poslovnega prostora za poslovno enoto v Mariboru. a) Gibanje popravkov drugih terjatev v letu 2011 v 1000 EUR 1.1.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2011 Popravek vred. drugih terjatev 2.029 0 2 2.027 Skupaj pop.vred. terjatev 2.029 0 2 2.027 7.3.9. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje Hranilnica v tej postavki izkazuje vrednost osebnega avtomobila namenjenega komisijski prodaji. 78 7.3.10. Finančne obveznosti do centralne banke Hranilnica je imela na dan 31.12.2011 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja v znesku 18.016 tisoč EUR in se nanaša na dva kredita. Obveznost iz naslova kratkoročnega kredita v višini 2 mio EUR zapade v plačilo 01.03.2012 in se obrestuje po 1,50 % nominalni letni obrestni meri, obveznost iz naslova dolgoročnega kredita v višini 16 mio EUR pa zapade v plačilo 29.01.2015 in se obrestuje po 1% nominalni obrestni meri. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.23). a) Gibanje finančnih obveznosti do centralne banke v letu 2011 v 1000 EUR 1.1.2011 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2011 Kratkoročne obveznosti 6.501 16.594 21.083 2.012 Dolgoročne obveznosti 0 21.515 5.511 16.004 6.501 38.109 26.594 18.016 Skupaj pop.vred. terjatev V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije. 7.3.11. Finančne obveznosti namenjene trgovanju V tej postavki je izkazana poštena vrednost dveh izvedenih finančnih instrumentov, ki ju hranilnica ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganjem. Njuna poštena vrednost na dan 31.12.2011 znaša 372 tisoč. V obeh primerih gre za izvedeni finančni instrument, ki ga je hranilnica pridobila z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov, drugi pa na obveznice, ki jih je izdala ena od slovenskih bank. 7.3.12. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti a) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 146.694 126.055 Krediti 2.196 1.652 Dolžniški vrednostni papirji 2.504 5.013 Podrejene obveznosti 3.656 4.017 155.050 136.737 Vloge Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije. b) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po ročnosti v 1000 EUR Dolgoročni 71.210 146.694 69.733 56.322 126.055 0 2.196 2.196 0 1.652 1.652 Dolžniški vrednostni papirji 2.504 2.504 0 5.013 5.013 Podrejene obveznosti 3.656 3.656 0 4.017 4.017 79.566 155.050 69.733 67.004 136.737 Krediti Skupaj c) 75.484 Skupaj Kratkoročni 75.484 Vloge Skupaj Dolgoročni 31.12.2010 Kratkoročni 31.12.2011 Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2011 v 1000 EUR Vloge Banke in hranilnice Dolžniški VP Krediti Podrejene obveznosti Skupaj 253 2.196 1.505 1.642 5.596 3.956 0 855 1.064 5.875 Nefinančne družbe 17.723 0 144 0 17.867 Državni sektor 15.779 0 0 0 15.779 Druge finančne družbe 79 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR Vloge Gospodinjstva* Dolžniški VP Krediti Podrejene obveznosti Skupaj 107.200 0 0 950 108.150 Drugi izvajalci gospodinjstev 1.783 0 0 0 1.783 Skupaj finančne obveznosti 146.694 2.196 2.504 3.656 155.050 *vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki Vloge bank in hranilnic predstavljajo dolgoročno depozitno pogodbo, sklenjeno z drugo banko z zapadlostjo v letu 2012. Obračun obresti je linearen, letna obrestna mera je fiksna 4,50 %. Vloge drugih komitentov so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja razmerja ne spreminjajo. Hranilnica ima aktivna dva dolgoročna kredita pridobljena v letu 2007 in 2011, oba z zapadlostjo v letu 2016. Kredita se odplačujeta s 3 mesečnimi obroki. Obresti se obračunavajo linearno po spremenljivi obrestni meri Euribor s pribitkom 2,35 % oziroma 2,40 %. V letu 2011 so zapadla v plačilo potrdila o vlogah v vrednosti 2.509 tisoč EUR, hranilnica pa ni izdala novih potrdil. Potrdila o vlogah se obrestujejo linearno s polletnim izplačilom obresti po fiksni letni obrestni meri 6,50 %. d) Pregled podrejenih obveznosti Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2011 zmanjšalo za izplačilo podrejene vloge, ki je zapadla v plačilo, v znesku 417 tisoč EUR in izplačane obresti v znesku 174 tisoč EUR, povečalo pa se je za pripisane obresti v višini 230 tisoč EUR. 80 Podrejene obveznosti v znesku zapadejo v plačilo v letu 2012 in se v izračun kapitala vključujejo v diskontirani vrednosti v skladu s Sklepom, tri pogodbe v skupni vrednosti 2.073 tisoč EUR nimajo določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih let v skladu s Sklepom Banke Slovenije. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost. Podrejene vloge se obrestujejo po fiksni obrestni meri od 5,00 % do 8,75 % oziroma po spremenljivi obrestni meri 6 mesečni Euribor s fiksnim pribitkom 2,25 %. Hranilnica je v letu 2011 skupaj obračunala 230 tisoč EUR obresti od podrejenih vlog, izplačala pa jih je 174 tisoč EUR. 7.3.13. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 1.438 1.115 97 153 1.535 1.268 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje posameznih finančnih instrumentov in drugih postavk: - varovanje poštene vrednosti - varovanje denarnih tokov Obresti za finančne obveznosti Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na štiri posle obrestne zamenjave, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (glej pojasnila pod točko 7.8.). 7.3.14. Rezervacije v 1000 EUR Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Skupaj rezervacije 31.12.2011 31.12.2010 121 109 1 1 122 110 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih v skladu z MRS 19. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti pa hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije. a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v 1000 EUR Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za jubilejne nagrade Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev b) 31.12.2011 31.12.2010 103 95 18 15 121 110 Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v letu 2011 v 1000 EUR Rezervacije za odpravnine Rezervacije za jubilejne nagrade Skupaj 95 15 110 Povečanje 8 4 12 Izločitve 0 1 1 103 18 121 Stanje 01.01.2011 Stanje 31.12.2011 Hranilnica je v letu 2011 dvema zaposlenima izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo bank in hranilnic. Dne 31.12.2011 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem znesku 12 tisoč EUR. 7.3.15. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Dolgoročne odložene obveznosti za davke Skupaj obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 31.12.2011 31.12.2010 66 40 0 0 66 40 81 LETNO POROČILO 2011 7.3.16. Druge obveznosti v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 Obveznosti do dobaviteljev 206 193 Druge obveznosti 395 190 Obveznosti v obračunu iz poslovnih razmerij 285 204 Vnaprej obračunani odhodki 231 177 Kratkoročno odloženi prihodki 245 314 1.362 1.078 Skupaj druge obveznosti 7.3.17. Osnovni kapital Osnovni kapital družbe je razdeljen na 39.375 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer: 82 - 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter - 38.150 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnic tretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B) in 6.307 delnic desete izdaje (X.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1. Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2011 je 39.276, za 99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica). Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register (07.06.2011) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovice kapitala, do zneska 1.476.562,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B. a) Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2011 Število delnic v 1000 EUR % v skupnih delnicah Skupaj 4 fizične osebe, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 5.898 14,98 Goldinar d.o.o. 2.053 5,21 Flamin holding, d.o.o 1.700 4,32 Zlata moneta II d.d. 1.660 4,22 Arx Laurus d.o.o. 1.655 4,20 Varsi d.o.o. 1.600 4,06 Medaljon d.d. 1.499 3,81 16.065 40,80 Skupaj 10 največjih delničarjev Število delnic v 1000 EUR % v skupnih delnicah Ostali delničarji 23.310 59,20 Skupaj 39.375 100 Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2011 skupaj 406 delničarjev, večina je fizičnih oseb. Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD). 7.3.18. Kapitalske rezerve Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjo nove emisije delnic. 7.3.19. Presežek iz prevrednotenja Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava držati v posesti do zapadlosti. V letu 2011 je v to postavko dodatno razvrstila samo obveznice drugih finančnih družb, sicer pa tu vodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih finančnih družb. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8. 7.3.20. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 Zakonske rezerve 79 79 Rezerve za lastne delnice 33 6 Druge rezerve iz dobička 3.316 2.708 Skupaj rezerve iz dobička 3.428 2.793 Hranilnica je v letu 2011 evidentirala spremembe rezerv iz naslednjih podlag: - povečanje za 516 tisoč EUR po sklepu uprave hranilnice (na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice) z dne 25.01.2012 v povezavi z razporeditvijo čistega dobička poslovnega leta 2011, povečanje rezerv za lastne delnice za 27 tisoč EUR na podlagi razporeditve čistega dobička poslovnega leta 2011, prenos nerazporejenega dobička leta 2010 v znesku 92 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu skupščine dne 01.06.2011. 7.3.21. Lastne delnice V začetku leta 2011 je hranilnica razpolagala z 32 lastnimi delnicami. V letu 2011 jih je dodatno odkupila 199, 56 pa jih je namenila za izplačilo nagrade upravi po sklepu skupščine z dne 01.06.2011. Na dan 31.12.2011 tako razpolaga s 175 lastnimi navadnimi delnicami. Pri odsvojitvi lastnih delnic je hranilnica realizirala za 3 tisoč EUR kapitalskih rezerv. 7.3.22. Čisti dobiček / izguba poslovnega leta Postavka izkazuje nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta oziroma bilančni dobiček. 83 LETNO POROČILO 2011 Bilančni dobiček poslovnega leta Bilančni dobiček je tisti del čistega dobička, o razporeditvi katerega odloča skupščina hranilnice. v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 Čisti dobiček poslovnega leta 1.059 874 Razporeditev uprave in nadzornega sveta (543) (437) - povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv (516) (437) - povečanje rezerv za lastne delnice (27) 0 Skupaj bilančni dobiček poslovnega leta 516 437 Uprava in nadzorni svet hranilnice sta na podlagi ZGD-1 in statuta hranilnice del čistega dobička poslovnega leta 2011, v višini 516 tisoč EUR, razporedila v druge rezerve oblikovane iz dobička, 27 tisoč EUR pa v rezerve za lastne delnice. Po stanju na dan 31.12.2011 znaša bilančni dobiček hranilnice 516 tisoč EUR. Predlagana delitev bilančnega dobička za leto 2011 in zadržanega dobička v 1000 EUR: v 1000 EUR Bilančni dobiček 516 Dividende 469 Rezerve iz dobička 84 47 Nadzorni svet hranilnice je na predlog uprave na svoji 6. redni seji 5. sklica, dne 27.03.2011 potrdil predlog delitve bilančnega dobička, o kateri bo odločala skupščina hranilnice predvidoma v mesecu maju 2012. Skupščini je predlagana delitev bilančnega dobička v obliki dividend, in sicer 12,00 EUR bruto na delnico. Ker se predvideva, da 95 delnicam, sestavljenim iz delnih pravic, dividenda ne bo izplačana, ter ker hranilnica razpolaga s 175 lastnimi delnicami, ki niso upravičene do dividend, je za izplačilo dividend predvideno 469 tisoč EUR (39.105 upravičenih delnic). 7.3.23. Zunajbilančne postavke v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 21.459 4.736 Prevzete finančne obveznosti 5.019 3.928 Izvedeni finančni inštrumenti 15.332 19.123 Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev 58.693 40.516 726 213 Druge zunajbilančne obveznosti 102.154 112.532 Skupaj zunajbilančne postavke 203.383 181.048 Jamstva in sredstva dana v zastavo Evidenca odpisanih terjatev Hranilnica ima na dan 31.12.2011 zastavljene vrednostne papirje v znesku 20.810 tisoč EUR, in sicer za 18.016 tisoč EUR za pridobljen kredit pri ECB iz naslova operacij kratkoročnega refinanciranja, za 200 tisoč EUR vrednostnih papirjev za obveznosti v sistemu SEPA in za 2.594 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog. Stanje izdanih garancij je 649 tisoč EUR, od tega v znesku 159 tisoč EUR za dobro izvedbo del, v znesku 412 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, za 78 tisoč EUR pa je finančnih garancij. Prevzete finančne obveznosti sestavlja stanje odobrenih nekoriščenih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 971 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 189 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 576 tisoč EUR, okvirni kredit v višini 2.960 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v višini 323 tisoč EUR. Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev se nanaša na neizkoriščeni del oblikovanega sklada finančnega premoženja za možni najem likvidnostnega kredita na denarnem trgu (19.183 tisoč EUR) in evidenčno vrednost deponiranih vrednostnih papirjev pri KDD (39.510 tisoč EUR). Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema, in sicer iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice). Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema (operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacije finega uravnavanja) v višini oblikovanega Sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2011 je bilo stanje izkoriščenega dela Sklada finančnega premoženja 20.810 tisoč EUR. Evidenca odpisanih terjatev se nanaša na terjatve, za katere je bilo ukinjeno pripoznanje v izkazu finančnega položaja, ker ne obstaja verjetnost poplačil s strani dolžnikov ali iz naslova zavarovanja, vendar postopek izterjave še ni povsem zaključen. Druge zunajbilančne obveznosti vključujejo evidenco prejetih zavarovanj za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije, kot so zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom v skupni vrednosti 84.822 tisoč EUR, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Najeta kreditna linija poslovne banke v znesku 2.000 tisoč EUR, z zapadlostjo v letu 2012 ni koriščena. Obrestna mera za koriščenje sredstev je za 1 % višja od obrestne mere na medbančnem trgu za isto ročnost, v primeru nekoriščenja pa se obračunava nadomestilo v višini 0,30 %. Druge zunajbilančne obveznosti v višini 15.332 tisoč EUR predstavljajo del obrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, kar je obveznost hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. 85 LETNO POROČILO 2011 7.4. Razkritja k izkazu poslovnega izida 7.4.1. a) Prihodki iz obresti Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti v 1000 EUR Skupaj Zamudne obresti Redne obresti Skupaj Redne obresti Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 27 0 27 20 0 20 Finančna sredstva namenjena trgovanju 38 0 30 0 0 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 119 0 119 112 0 112 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.292 0 1.292 1.199 0 1.199 Krediti 6.412 118 6.530 6.084 150 6.234 305 0 305 118 0 118 6.107 118 6.225 5.966 150 6.116 843 0 843 208 0 208 8.731 118 8.849 7.623 150 7.773 - krediti in vloge bankah - krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj 7.4.2. a) Odhodki za obresti Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov iz obresti v 1000 EUR 2010 Skupaj Zamudne obresti Redne obresti Skupaj Zamudne obresti 2011 Redne obresti 86 2010 Zamudne obresti 2011 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 154 0 154 0 0 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 455 0 455 770 0 770 Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti 4.791 0 4.791 3.913 0 3.913 - vloge 4.059 0 4.059 3.267 0 3.267 - krediti 338 0 338 234 0 234 - dolžniški vrednostni papirji 164 0 164 184 0 184 - podrejene obveznosti 230 0 230 228 0 228 0 0 0 8 0 8 5.400 0 5.400 4.691 0 4.691 Obresti za druge finančne obveznosti Skupaj b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2011 obračunala za 230 tisoč EUR obresti, v obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2011 pa jih je izplačala 174 tisoč EUR. 7.4.3. Prihodki iz opravnin (provizije) v 1000 EUR Provizije od plačilnega prometa v državi Provizije od kreditnih poslov Provizije za administrativne in druge storitve Provizije od drugih storitev Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 7.4.4. 2011 2010 725 424 1.645 1.982 570 698 9 6 2.949 3.110 Odhodki za opravnine (provizije) v 1000 EUR 2011 2010 194 193 Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 4 19 Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 14 24 Provizije za opravljanje plačilnega prometa 36 31 Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 248 267 Provizije za bančne storitve v državi 7.4.5. Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 87 Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev v 1000 EUR 2011 2010 2 11 Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 12 0 Skupaj izterjane odpisane terjatev 14 11 (10) (32) (3) (14) (13) (46) 1 (35) Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema) Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema) Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti Skupaj odpisi Skupaj realizirani dobički in izgube LETNO POROČILO 2011 7.4.6. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju v 1000 EUR 2011 2010 7 5 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov (49) (18) Čisti dobički/izgube iz fin. sred. in obvez., namenjenih trgovanju (42) (13) Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah v poslovnih enotah hranilnice. Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje treh izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in jih ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39. 7.4.7. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se nanašajo na spremembo poštene vrednosti naložb v delnice nefinančnih družb in točke vzajemnih skladov. V letu 2011 hranilnica iz tega naslova ni realizirala dobičkov oziroma izgub. 7.4.8. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v 1000 EUR Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju Čisti izid iz varovanih postavk Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 88 2011 2010 (355) (163) 374 165 19 2 Pojasnilo pod točko 7.8. 7.4.9. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo se nanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev. 7.4.10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Drugi poslovni dobički se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav in druge dobičke, ki se ne zajemajo v drugih postavkah, izgube pa na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno. 7.4.11. Administrativni stroški v 1000 EUR 2011 2010 Stroški dela 2.330 2.111 Splošni administrativni stroški 1.794 1.622 Skupaj administrativni stroški 4.124 3.733 a) Stroški dela v 1000 EUR 2011 2010 1.795 1.611 Dajatve za socialno zavarovanje 112 103 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 151 138 Druge dajatve odvisne od bruto plač 12 11 260 248 - nadomestilo za prevoz na (iz) dela 52 48 - nadomestilo za prehrano med delom 81 78 127 122 2.330 2.111 Bruto plače Drugi stroški dela - drugi stroški dela, regres Skupaj stroški dela b) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo v 1000 EUR 2011 2010 V. 33 30 VI. 7 7 VII. 21 20 VIII. 2 2 63 59 Skupaj c) Splošni in administrativni stroški v 1000 EUR 2011 2010 Stroški materiala 76 92 Stroški energije 52 50 Stroški strokovne literature 11 10 Drugi stroški 20 33 Skupaj stroški materiala 159 185 Storitve drugih vključno s poslovnim najemom programske opreme 959 873 Odhodki za nepremičnine, vzete v poslovni najem 160 149 Stroški reklame 139 100 Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 137 102 Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 59 43 Reprezentanca 33 41 Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 29 31 89 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR 2011 2010 Stroški zavarovanj 36 32 Stroški za službena potovanja 31 19 Drugi upravni stroški 52 47 Skupaj stroški storitev 1.635 1.437 Skupaj splošni in administrativni stroški 1.794 1.622 Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2011 sklenjena septembra 2011 je 21 tisoč EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli. 7.4.12. Amortizacija v 1000 EUR Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev Skupaj amortizacija 2011 2010 323 237 10 68 333 305 7.4.13. Rezervacije v 1000 EUR 90 2011 2010 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 8 14 Rezervacije za jubilejne nagrade 4 3 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 1 0 13 17 Skupaj rezervacije Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: - - Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini 3,5 % letno in predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač. V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, v višini 3,5 % letno. Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,80 % letno (donosnost 10 letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evro območju konec decembra 2011). 7.4.14. Oslabitve v 1000 EUR 2011 2010 2.438 2.716 (2.140) (2.020) 298 696 Oslabitve fin. sred. v posesti do zapadlosti merjenih po odplačni vred. - Oslabitve - odprava oslabitev Skupaj oslabitve Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.4. in 7.3.9. V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugih terjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev. 7.4.15. Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja v 1000 EUR Celotni dobiček 2011 2010 1.330 1.094 Neobdavčljivi prihodki - 0 35 Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + 125 142 Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove - 1 0 Davčne olajšave - 98 97 Davčna osnova = 1.356 1.104 Davčna stopnja x 20 20 Davek iz dobička = 271 221 Odložene terjatve za davek - 1 1 270 220 Davek od dohodkov pravnih oseb Efektivna davčna stopnja znaša 20,30 %. Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa v 1000 EUR 2011 2010 Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (103) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi -razpoložljivimi za prodajo (372) Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa (475) 101 91 LETNO POROČILO 2011 7.5. Denar in denarni ustrezniki v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 3.056 7.277 Zakladne menice 0 0 Krediti bankam z originalno zapadlostjo do 90 dni 0 4.100 3.056 11.377 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 6.3.1) Skupaj denar in denarni ustrezniki 7.6. Razčlenitev izkaza finančnega položaja po valuti Hranilnica posluje samo v EUR. V tujih valutah ima izkazano le tujo gotovino v menjalnicah v protivrednosti 29 tisoč EUR, vrednoteno po referenčnem tečaju ECB. 7.7. Razkritje poštene vrednosti v 1000 EUR 31.12.2011 Knjigovodska vrednost 31.12.2010 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Sredstva Denar v blagajni 92 3.056 3.056 7.277 7.277 0 0 0 0 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 36.444 36.444 38.456 38.456 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 38.604 38.698 9.194 9.178 102.742 121.236 97.531 115.427 514 514 610 610 18.016 18.016 6.501 6.501 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 372 372 315 315 Finančne obveznosti po odplačni vrednosti 155.050 155.050 136.737 136.737 Izved.fin.instr.namenjeni varovanju 1.535 1.535 1.267 1.267 Druge obveznosti 1.362 1.362 1.078 1.078 Finančna sredstva namenjena trgovanju Krediti Druga sredstva Obveznosti Finančne obveznosti do CB Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti. Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnih merah na dan bilance. a) Sredstva Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri je hranilnica sklepala istovrstne posle na dan bilance. Denar v blagajni in na računih pri CB Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti. Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po meritvi poštene vrednosti v 1000 EUR 31.12.2011 vrednost Kotirane cene na Poštena ne temelji na delujočih trgih kotiranih cenah (1. nivo) (3. nivo) Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti 45 0 Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti 0 990 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 35.409 0 - Izdani od države in centralne banke 18.579 0 - Izdani od bank in hranilnic 9.871 0 - Izdani od drugih izdajateljev 6.959 0 35.454 990 Skupaj dolžniški VP Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določa na podlagi tržne cene. Če ta ni na razpolago, pa se določa na podlagi tržnih cen podobnih instrumentov ali pa na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice RS, obveznice bank in druge obveznice). Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako določena poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v 1000 EUR 31.12.2011 vrednost Kotirane cene na Poštena ne temelji na delujočih trgih kotiranih cenah (1. nivo) (3. nivo) Dolžniški vrednostni papirji 17.693 21.005 - Izdani od države in centralne banke 5.894 0 - Izdani od bank in hranilnic 5.949 21.005 93 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR 31.12.2011 vrednost Kotirane cene na Poštena ne temelji na delujočih trgih kotiranih cenah (1.nivo) (3.nivo) - obveznice - certificirani depoziti - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP b) 5.949 0 0 21.005 5.850 0 17.693 21.005 Obveznosti Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti pa prav tako veljavna obrestna mera na dan bilance, ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti. Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov namenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne mere na dan bilance stanja. 94 7.8. Obračunavanje varovanja pred tveganji Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MSRP 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje ter opredelila tveganje pred katerim se varuje. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice. - denarne tokove, ki se pojavljajo po spremenljivi obrestni meri od osnove 2.422 tisoč EUR, ki se amortizira četrtletno do januarja 2016. Skupni znesek varovanih denarnih tokov znaša 56 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v prihodnosti vplivalo na dobiček. Hranilnica z obrestnimi zamenjavami varuje obrestno tveganje, ki izhaja iz fiksne obrestne mere vrednostnih papirjev kjer sicer je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo, in spremenljive obrestne mere najetega posojila, ko je z obrestno zemenjavo zamenjala spremenljivo obrestno mero za fiksno obrestno mero. a) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008 razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se brez kreditnega in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2011 je v izkazu poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku 374 tisoč EUR. b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenih za varovanje poštene vrednosti v letu 2011 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 327 tisoč EUR. Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 64 tisoč EUR prihodkov, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 28 tisoč EUR izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnih prihodkov in odhodkov prenesel v izkaze poslovnega izida. v 1000 EUR Znesek Varovanje pred spremembo poštene vrednosti Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Sprememba poštene vrednosti varovane postavke Skupaj v izkazu poslovnega izida (327) 374 47 95 Varovanje denarnih tokov Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Uspešni del varovanja (36) 64 Neuspešni del varovanja (28) Skupaj v izkazu poslovnega izida (28) c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja v 1000 EUR Znesek Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj 610 (464) (1.185) 208 (831) LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR Znesek Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Uspešni del varovanja (103) Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 21 Skupaj (82) Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja d) (913) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja v 1000 EUR Stanje 31.12.2010 (93) Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP (716) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida (374) Povečanje presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 64 Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja 206 Stanje 31.12.2011 (913) Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 20 %. 7.9. Posli s povezanimi osebami 7.9.1. Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico 96 v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 286 3 3.065 1.565 47 59 165 0 3.563 1.627 Povezane osebe** Delničarji* Člana uprave Člani nadzornega sveta Skupaj *zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji **povezane osebe z organi vodenja in nadzora v skladu z ZBan-1 a) Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave, drugim delavcem banke, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in članom nadzornega sveta, ter poroštva banke za obveznosti teh oseb Članom uprave je bilo v stanju na dan 31.12.2011 odobreno več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 54 tisoč EUR po obrestnih merah 4,98 %, 5,1 % in 4,95 %. Dovoljeno negativno stanje je bilo na dan 31.12.2011 koriščeno v višini 16 tisoč EUR. Članom nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2011 odobreno dovoljeno negativno stanje na osebnih računih in limit na plačilni kartici MasterCard v skupni višini 12 tisoč EUR po obrestni meri 9,25 % za limit na osebnem računu, ki je bila na dan 31.12.2011 koriščen v višini 5 tisoč EUR. Članu nadzornega sveta je bil v letu 2011 odobren kratkoročni kredit do zapadlosti depozita v septembru 2012 v znesku 160 tisoč EUR po obrestni meri 5,00 %. 7.9.2. Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico v 1000 EUR 31.12.2011 31.12.2010 825 307 9.379 6.912 90 42 453 328 10.747 7.589 Povezane osebe Delničarji** Člana uprave* Člani nadzornega sveta* Skupaj * skupaj z neizkoriščenimi limiti ** vključno s člani uprave in NS s povezanimi osebami, ki so delničarji, skupaj z neizkoriščenimi limiti 7.9.3. Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo v EUR Plača in regres za LD Nagrada Bonitete Skupaj Predsednik uprave 196.885 37.268 12.383 246.536 Član uprave 148.612 18.634 5.853 173.099 Skupaj 345.497 55.902 18.236 419.635 Člana uprave sta imela na dan 31.12.2011 v lasti 168 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,51 % osnovnega kapitala. Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto 2010, dne 01.06.2011. v EUR Nagrada Bonitete Skupaj Predsednik nadzornega sveta 25.950 5.460 31.410 Član in namestnik predsednika 12.750 0 12.750 Član nadzornega sveta 12.750 0 12.750 Član revizijske komisije 516 0 516 51.966 5.460 57.426 Skupaj Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2011 v lasti 1.280 navadnih in 295 prednostnih delnic, skupaj 4,00 % osnovnega kapitala. 7.9.4. Razkritje pomembnih poslovnih stikov V letu 2011 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub, Kranj, katerega zastopnik je predsednik nadzornega sveta hranilnice. 97 LETNO POROČILO 2011 Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med čalnom uprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati v skladu s 23. c členom Sklepa o razkritjih s strani bak in hranilnic. 7.9.5. Dogodki po datumu bilance stanja Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje hranilnice. 98 UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje s tveganji Glavne kategorije tveganja povezane s poslovanjem hranilnice so kreditno, likvidnostno, obrestno in operativno tveganje. Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja hranilnice ter ohranjanje visoke kvalitete naložb. Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v: - opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj, dokumentiranja poslovnih procesov, razvoj in implementacija tehnik merjenja tveganj, postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja, dokumentiranje postopkov upravljanja s tveganji v pisni obliki, opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene v nadzor in upravljanje tveganj, vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja, doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih z ZBan-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, izračun notranjega kapitala hranilnice (ICAAP), vzpostavitev sistema poročanja, spremljanje zahtev nadzornih institucij. 103 LETNO POROČILO 2011 1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem so maksimiranje dobička, zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam ob ustreznem zavarovanju. Kreditno sposobnost preveri kreditni referent ob pripravi predloga. Predlog za odobritev kredita skupaj s predlogom za zavarovanje kredita posreduje kreditni komisiji oziroma kreditnemu odboru, ki odloča o odobritvi kredita. Za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba. 1.1. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, menice z menično izjavo in cesijske pogodbe. v 1000 EUR 31.12.2011 104 Vsebina Vrednost terjatev 31.12.2010 Vrednost zavarovanj Vrednost terjatev Vrednost zavarovanj Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami 1.374 2.334 1.822 2.615 Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 5.278 12.061 3.820 9.212 56.660 58.976 69.460 69.460 746 459 633 471 2.844 3.486 1.189 1.531 24.539 0 101.463 83.289 Terjatve zavarovane z zavarovalno polico Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Ostale oblike zavarovanja Nezavarovano Skupaj 35.840 102.742 77.316 Skupna vrednost terjatev predstavlja izpostavljenost iz naslova kreditov in obresti zamanjšano za slabitve in plačane stroške odobritve, ki še niso prenešni v prihodke (kot so izkazane v bilanci stanja v skladu s predpisi). Finančna sredstva v posesti do zapadlosti niso zavarovana, vendar se del teh v višini 12.512 tisoč EUR nanaša na obveznice z jamstvom republike Slovenije. Zavarovanja so vrednotena po pošteni vrednosti, kar predstavlja stanje vloge, cenitev sodno zapriseženega cenilca ali pogodbeno vrednost, če gre za nakup nepremičnine, ocenjeno vrednost vrednostnih papirjev glede na dosežen tečaj vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi. Le v primeru, ko se z vrednostnim papirjem ne trguje na organiziranem trgu, vrednost zavarovanja predstavlja ocenjeno vrednost hranilnice po lastni metodologiji. Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbe sklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od pred tem naštetih zavarovanj, kljub temu da so evidentirane v zunajbilančni evidenci. Nezavarovane so predvsem terjatve do bank, kot take pa se obravnavajo tudi terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom hipoteke na nepremičnin, katere vrednost ni ocenjena s strani pooblščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ali sodnega cenilca oziroma hranilnica nima kupoprodajne pogodbe, ki ni starejša od enega leta. Hranilnica ima v Pravilniku o zavarovanjih določene uteži za določitev razmerja med naložbo in zavarovanjem. Zavarovanje preverja kreditna komisija oziroma kreditni odbor ob odobritvi kredita kasneje pa se zavarovanja evidentirajo v posebni aplikaciji in razknjižujejo v zunajbilančni evidenci. Zavarovanja se povezujejo z naložbami, za katere so pridobljena. Tržna vrednost zavarovanj se mesečno preverja, in sicer se zavarovanja z vrednostnimi papirji prilagajajo tržni vrednosti vrednostnega papirja, zavarovanja z bančno vlogo se prilagajajo stanju vloge, zavarovanja pri zavarovalnici se prilagajajo stanju kredita, vrednost nepremičnin, prejetih v zavarovanje, pa se preverja individualno. Hranilnica ima 68 % vseh terjatev (potrošniški krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnici, kar se od leta 2010 nanaša na dve zavarovalnici. Tveganje, ki izhaja iz koncentracije zavarovanja hranilnica upošteva pri izračunu odstotka za skupinsko slabljenje. 1.2. Pregled kreditov po načinu slabljenja v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj Banke in hranilnice 0 19.131 19.131 Nefinančne družbe 9.496 2.377 11.873 - oslabitve (99) (640) (739) Javni sektor 297 0 297 - oslabitve (1) 0 (1) 111 1.193 1.304 (4) (101) (105) 70.487 1.906 72.393 (759) (652) (1.411) 80.391 24.607 104.998 (863) (1.303) (2.257) 79.528 23.214 102.742 Druge finančne organizacije - oslabitve Gospodinjstva* - oslabitve Skupaj terjatve Skupaj oslabitve Skupaj * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom 105 LETNO POROČILO 2011 1.3. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 7.2.b. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. a) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih v 1000 EUR Skupaj Nezapadli del Zapadli del Banke in hranilnice 19.131 19.131 0 Nefinančne družbe 11.134 10.730 404 296 296 0 1.199 1.199 0 70.982 70.206 776 102.742 101.562 1.180 Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva* Skupaj *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom b) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih v 1000 EUR do 30 dni Nefinančne družbe 106 od 30 do od 91 do 90 dni 180 dni od 181 do 365 dni nad 365 dni Skupaj 2 36 17 54 295 404 Gospodinjstva* 215 80 113 193 174 776 Skupaj 217 116 130 247 469 1.180 *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom c) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih v 1000 EUR Znesek zapadle terjatve Znesek zavarovanj Bančne vloge 10 126 Zavarovalnica 428 10.168 7 1.443 41 269 694 694 1.180 12.700 Oblika zavarovanja Hipoteke Drugo Nezavarovano Skupaj č) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto v 1000 EUR Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Oznaka skupine Prebivalstvo Skupaj A 23.213 65.927 89.140 B 6.407 674 7.081 C 3.912 761 4.673 D 49 386 435 E 23 1.390 1.413 33.604 69.138 102.742 Skupaj Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa bonitetna služba na podlagi računovodskih izkazov in drugih finančnih in nefinanlnih podatkov, medtem ko se kreditna boniteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika, da redno odplačuje svoje obveznosti. d) Pregled finančnih sredstev v zvezi s katerimi je bil dosežen nov dogovor Stanje potrošniških kreditov, ki so že prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi v letu 2011 dosežen dogovor o spremembi pogojev plačila je 1.115 tisoč EUR in se nanaša na 158 partij. Stanje vseh kreditov, pri katerih je bil kadarkoli v času odplačevanja dosežen dogovor o spremembi pogojev je 1.702 tisoč EUR in se nanaša na 253 partij, zanje pa so oblikovane oslabitve v višini 356 tisoč EUR. Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok ali podaljšana doba odplačila. Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor o obročnem odplačevanju s 129 dolžniki v skupnem znesku 155 tisoč EUR. Stanje kreditov za obročno odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu na dan 31.12.2011 znaša 121 tisoč, nanaša se na 120 partij, za terjatve pa so oblikovane oslabitve v znesku 43 tisoč EUR. Pri poslovanju z nefinančnimi družbami obstajajo tri partije, pri katerih je prišlo do reprogramiranja terjatve v skupnem zanesku 168 tisoč EUR, za katere so oblikovane oslabitve v znesku 10 tisoč EUR. 1.4. Koncentracija kreditnega tveganja Osrednje Slovenska % kred. portfelja Skupaj v 1000 EUR Krediti gospodinjstvom Krediti drugim finančnim organizacijam Krediti nefinančnim družbam Regija* Krediti javnemu sektorju Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah Krediti bankam a) 15.044 8.640 296 450 18.166 42.596 41,46 Podravje 0 120 0 748 17.538 18.406 17,91 Savinjska 0 505 0 0 10.509 11.014 10,72 107 LETNO POROČILO 2011 Gorenjska % kred. portfelja Skupaj Krediti gospodinjstvom Krediti drugim finančnim organizacijam Krediti javnemu sektorju Krediti nefinančnim družbam Regija* Krediti bankam v 1000 EUR 4.087 1.289 0 0 10.244 15.620 15,20 Goriška 0 5 0 0 1.738 1.743 1,70 Primorska 0 119 0 0 2.409 2.528 2,46 Dolenjska 0 306 0 0 8.356 8.662 8,43 Pomurje 0 150 0 0 2.023 2.173 2,11 19.131 11.134 296 1.198 70.983 102.742 100 Skupaj * glede na stalno bivališče kreditojemalca b) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi v 1000 EUR Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek popravka vrednosti (oslabitev) Neto izpostavljenost 1.714 (13) 1.701 Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 121 0 120 Gradbeništvo 858 (24) 834 3.699 (199) 3.500 575 (18) 557 1.103 (31) 1.072 41 (2) 39 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 811 (215) 596 Poslovanje z nepremičninami 871 (10) 861 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 292 (10) 281 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 657 (44) 613 1.075 (160) 915 46 (1) 45 11.863 (728) 11.135 Panoga Oskrba z električno energijo 108 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti Predelovalne dejavnosti Drugo Skupaj Hranilnica odobrava kredite v skladu z Zakonom o bančništvu in Sklepom o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10 % kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti. Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu z 2. poglavjem Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic. Hranilnica ima na dan 31.12.2011 izpostavljenosti do RS, osmih bank in petih družb, ki nominalno skupaj dosegajo 97 mio EUR oziroma 871 % kapitala, preračunano v skladu z omenjenim sklepom pa 486 % kapitala hranilnice. 109 LETNO POROČILO 2011 2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, spremljanjem višine likvidnih sredstev, usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, analizo likvidnostnih vrzeli, indikatorji likvidnostnega tveganja, likvidnostnimi stres testi, dinamično analizo likvidnostnih vrzeli. 2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli 110 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od Od 1 leta Nad 5 let do 3 3 mesecev mesecev do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 3.056 0 0 0 0 3.056 6.357 10.021 9.236 10.930 36.544 16.103 7.631 18.270 44.225 16.512 102.741 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 0 0 21.885 16.719 0 38.604 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.848 3.848 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 51 51 Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 250 0 0 250 395 0 33 86 0 514 20 0 0 0 0 20 19.574 13.988 50.459 70.266 31.341 185.628 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Druga sredstva Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Skupaj sredstva v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 Od Od 1 leta Nad 5 let do 3 3 mesecev mesecev do 5 let Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 2.012 0 16.004 0 18.016 372 0 0 0 0 372 49.446 29.787 49.892 25.213 712 155.050 1.535 0 0 0 0 1.535 Rezervacije 0 0 0 0 122 122 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 66 0 0 0 66 1.362 0 0 0 0 1.362 Osn. kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.008 6.008 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (913) 0 (913) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 3.428 3.428 Lastne delnice 0 0 (33) 0 0 (33) Bilančni dobiček 0 0 516 0 0 516 52.715 31.865 50.375 40.304 10.270 185.529 Vrzel po ročnostih (33.141) (17.877) 84 29.962 20.973 101.869 Čista neusklajenost (33.141) (51.018) (50.934) (20.002) (29) 0 Finančne obveznosti namenjene trgovanju Fin. obv. po odpl. vred. Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital Hranilnica zmanjšuje likvidnostno tveganje na dolgi rok z aktivno politiko pridobivanja dolgoročnih virov. Velik delež naložb ima v vrednostnih papirjih kvalificiranih kot razpoložljive za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda ali zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita. Prav tako bi hranilnica lahko koristila za 2 mio EUR najeto neizkoriščeno kreditno linijo. 2.2. Likvidnostni količniki Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun s ponderjem 40%. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo dobri krediti, ki so razvrščeni v skupino A. Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2011 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 1,46. 2.3. Koncentracija depozitov Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenosti depozitov glede velikosti in ročnosti. 111 LETNO POROČILO 2011 Pregled koncentracije vlog strank, ki niso banke v 1000 EUR Vloge prebivalstva Vloge pravnih oseb 30 največjih deponentov pravnih oseb Skupaj znesek v% znesek v% znesek v% znesek 2011 106.481 73 40.212 27 28.152 70 146.693 2010 89.333 69 39.278 31 27.983 71 128.611 * vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti, kot so nefinančne družbe, druge finančne organizacije, osebe javnega sektorja, … 112 3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.1. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero), in vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera (t.i. repricing). Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. Metoda obrestnih vrzeli je pripravljena na podlagi podatkov o predvidenih denarnih tokovih posameznih finančnih instrumentov, tako iz naslova glavnic kot pripadajočih obresti, diskontiranih na dan priprave poročila. Poročila praviloma najmanj trimesečno pripravi služba upravljanja s tveganji in jih predstavi odboru za tveganja (ALCO). v 1000 EUR Do 1 meseca Od 3 Od 3 mesecev mesecev Od 1 leta Nad 5 let do 1 leta do 1 leta do 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni 3.056 0 0 0 0 3.056 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 6.806 6.357 3.215 9.236 10.830 36.444 70.186 5.431 13.800 11.932 1.393 102.742 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 0 0 21.885 16.719 0 38.604 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 3.848 3.848 Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 51 51 Terjatve za davek od doh. pravnih oseb 0 0 250 0 0 250 395 0 33 86 0 514 20 0 0 0 20 80.463 11.788 37.973 16.122 185.529 Krediti Druga sredstva Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Skupaj sredstva 39.183 113 LETNO POROČILO 2011 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 3 Od 3 1 leta Nad 5 let mesecev mesecev Od do 5 let do 1 leta do 1 leta Skupaj Obveznosti Finančne obveznosti do CB 0 2.012 0 16.004 0 18.016 372 0 0 0 0 372 53.669 29.787 48.849 22.033 712 155.050 1.535 0 0 0 0 1.535 Rezervacije 0 0 0 0 122 122 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 66 0 0 0 66 1.362 0 0 0 0 1.362 Osn. kapital in kapitalske rezerve 0 0 0 0 6.008 6.008 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 (913) 0 (913) Rezerve in zadržani dobiček 0 0 0 0 3.428 3.428 Lastne delnice 0 0 (33) 0 0 (33) Bilančni dobiček 0 0 516 0 0 516 Skupaj obveznosti in kapital 56.938 31.865 49.332 37.124 10.270 185.529 Vrzel po ročnostih 23.525 (20.007) (10.149) 849 5.852 0 Čista neusklajenost 23.525 3.448 (6.701) (5.852) 0 0 Finančne obveznosti namenjene trgovanju Fin. obv. po odpl. vred. Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti 114 Hranilnica obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju z obrestnimi zamenjavami. Posle je realizirala v letih 2008 in 2009, s katerimi je zaščitila pošteno vrednost vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero. Trenutno ima v porftelju naslednje obrestne zamenjave: - v znesku 4,7 mio EUR, in sicer za referenčno obrestno mero 3 mesečni Euribor za 2 mio EUR kreditov s fiksno obrestno mero, z zamenjavo za 1 mesečni Euribor 1 mio EUR vrednostnih papirjev, kjer je prav tako zamenjala fiksno obrestno mero za 3 mesečni Euribor, obrestno zamenjavo v znesku 5 mio EUR, kjer je fiksno obrestno mero na portfelju potrošniških kreditov zamenjala za 3 mesečni Euribor. ter bodoče denarne tokove: - v znesku 2,42 mio EUR, kjer je referenčno obrestno mero zamenjala za fiksno. V letu 2011 hranilnica ni sklepala poslov obrestnih zamenjav. 3.2. Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. Za oceno vpliva spremembe obrestnih na prihodke se uporabi paralelen premik krivulje donosnosti za 200 bazičnih točk. Prouči se vpliv spremembe na prihodke v naslednjih razredih: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3 do 6 mesecev, od 6 do 12 mesecev. Seštevek vrednosti nam da kumulativen vpliv na obrestne prihodke v obdobju 1 leta, ki na dan 31.12.2011 znaša 749 tisoč EUR, medtem ko je 31.12.2010 znašal 272 tisoč EUR. Za proučevanje spremembe naklona krivulje donosnosti preuči vpliv spremembe obrestne mere samo na aktivni ali samo na pasivni strani. Podobno preuči vpliv spremembe referenčnih obrestnih mer. 3.3. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo ekonomske vrednosti kapitala. Test, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 b.t. Podlaga za ugotavljanje je poročilo o vrzelih, iz katerega je razvidna obrestna izpostavljenost po posameznih dospelostnih razredih. Vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala se ugotavlja z metodo modificiranega trajanja in se določi kot zmnožek obrestnih uteži in vrzeli po posameznih dospelostnih razredih. Skupna izpostavljenost je enaka seštevku in na dan 31.12.2011 zanaša 2,43 % regulatorne vrednosti kapitala. 115 LETNO POROČILO 2011 4 Operativno tveganje Hranilnica ima vzpostavljen sistem identifikacije in zbiranja škodnih dogodkov. Vodje poslovnih enot in posameznih oddelkov (lastniki tveganj) so zadolženi za redno in pravočasno poročanje. Služba upravljanja s tveganji zbira škodne dogodke, jih analizira in pripravlja poročila odboru za tveganja. V primeru identifikacije večjega škodnega dogodka lastniki tveganj istočasno s poročanjem službi upravljanja s tveganji, poročajo tudi neposredno upravi. Analiza škodnih dogodkov in na tej podlagi pripravljeni predlogi za ukrepanje so usmerjeni v nenehno izboljševanje kontrolnega okolja hranilnice in samih poslovnih procesov. Dodatno hranilnica z vprašalniki polletno ugotavlja ključne indikatorje tveganja v hranilnici. V okviru upravljanja z operativnim tveganjem je hranilnica tudi v letu 2011 izvedla delni test načrta neprekinjenega poslovanja. Hranilnica bo tudi v bodoče izvajala aktivno politiko upravljanja z operativnim tveganjem in s tem zagotavljala varnost poslovanja ter krepila zaupanje svojih komitentov. 116 5 Valutno tveganje Hranilnica ne opravlja deviznega poslovanja, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici. Stanje devizne blagajne na 31.12.2011 je 29 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je minimalna. 117 LETNO POROČILO 2011 6 Druga bančna tveganja Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-1, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, pravna tveganja, tveganje dobičkonosnosti, tveganje koncentracije in strateško tveganje, hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja, ampak za njih skupaj zagotavlja 5 % regulatornega kapitala v okviru drugega stebra kapitalske ureditve. Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka. 118 Hranilnica LON d.d., Kranj zanjo Teodor Žepič Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj Telefon Telefaks 04 28 00 777 04 20 11 337 E-pošta Spletni naslov [email protected] www.lon.si Produkcija Kreativna zasnova Oblikovanje Hranilnica LON Služba marketinga in komuniciranja Hranilnice LON in MAJ DIZAJN MAJ DIZAJN – Maja Perko Fotografije Mops – Marjan Cerar Tisk Tiskarna Uzar Tržič
© Copyright 2024