1. No category

PRVI POŠTNI ŽIGI V SLOVENIJI
Slovenske pošte (pred uvedbo znamke):
Poštni žigi so se uporabljali prej kot poštne znamke. V habsburških deželah so
jih začeli uporabljati leta 1751. Od leta 1818 je bilo potrebno poleg krajevnega
imena napisati še datum – praviloma brez letnice. (Novak).
Na območju današnje Slovenije se datum v poštnem žigu pojavi
V drugem delu leta 1837 (Juriševič).
Seznam prvih poštnih žigov pri nas (področje današnje RS):
Capo d'Istria (Koper)
1761
Laibach (Ljubljana)
1785
Idria (Idrija)
1793
Krainburg (Kranj)
1795
Marburg (Maribor)
1796
Neustadt (Novo mesto)
1812
Pettau (Ptuj)
1813
Pirano (Piran)
1813
Unterdrauburg (Dravograd)
1818
Cilli (Celje)
1821
Vir: Poštni žigi na Slovenskem, Pošta Slovenije 1997
Marburg (Maribor)
1789*
Vir: Redni poštni žigi pošte Ptuj, Nova filatelija 2015
Seznam prvih poštnih žigov pri nas (področje Južne Štajerske):
Windisch-Feistritz (Slovenska Bistrica)
1819
Cilli (Celje)
1821
St. Oswald (Ožbalt ob Dravi)
1825
Mahrenberg (Radlje)
1826
Sauritsch (Zavrč)
1829
Ganovitz, Gonobitz (Konjice)
1830
Franz (Vransko)
1831
Vir: Redni poštni žigi pošte Ptuj, Nova filatelija 2015
♣♣♣♣♣
Ajdovščina
1808
(Haidenschaft)
Ajdovščina (Haidenschaft) je dobila pošto 22. novembra 1808 (po Rukavini), 1. septembra 1845 (po
Müllerju) ali leta 1854 (po P. Gustinu).
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Ajdovščina, 1860
Vir: pictures.abebooks.com
Poštni žig Ajdovščina, 1847
Vir: philadria
________________________________________
Brežice
1840
(Rann)
Ustanovitev poštnega urada v Brežicah leta 1840 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih
uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Brežice - mesto in grad, ok. 1830
Vir: Vischer (Topographia Ducatus Stiriae)
Brežice (med Novim mestom in Zagrebom), 1834
Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek)
Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997)
________________________________________
Cerknica
1799
(Zirknitz)
Pošto v Cerknici prvič zasledimo v seznamu tras glavne pošte Ljubljana v letu 1799. Cerknica je
poštna postaja v smeri proti Benetkam (Ljubljana – Vipava – Cerknica – Gorica – Benetke).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Cerknica, ok. 1850
Vir: Joseph Wagner
________________________________________
Celje
1524 / 1722
(Cilli)
Poštno postajo Celje najdemo leta 1524 na poštni zvezi s sli Gradec – Maribor – Celje – Ljubljana, na
redni tekaški zvezi leta 1572 (Gradec – Maribor – Celje – Ljubljana – Gorica) in na redni jezdni poštni
zvezei leta 1578: Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica
– Gorica / Slovenske Konjice (1580-90).
Leta 1722 najdemo poštno postajo Celje na »Glavni poštni zvezi«: Ljubljana (glavna pošta); Celje –
Vransko – Šentožbolt – Podpeč – Vrhnika – Logatec - Planina
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Najstarejši poštni žig Celja je iz leta 1828.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Celje s Kalvarijo, 1859
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Kolorirana risba s svinčnikom – Heinrich Lauterbach
Poštni žig Celje, 1846
Vir: philadria
Poštni žig Celje, 1846
Vir: philadria
________________________________________
Čatež ob Savi
1843-1850
(Tschatesch, Čatež pod Zaplazom)
Poštna postaja v Čatežu ob Savi (Tschatesch) je prejela dovoljenje za delovanje 1. februarja 1843.
Delovala je kratek čas, zgolj do leta 1851, ko se je prestavila v bližnjo Krško vas. V Čatežu pa je ostala
poštna nabiralnica, ki je spadala v okvir poštnega urada Velika Loka.
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Stavba bivše poštne nabiralnice v Čatežu, pred 1900
Vir: Pošta na Dolenjskem
Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Čatež – pri Brežicah, 1852
Vir: Večnamenska karta Ilirije in Štajerske (izsek)
Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997)
________________________________________
Črniče / na Primorskem
1728
(Czerniza, Cernizza)
Črniška pošta na Goriškem je bila ustanovljena, ko so leta 1728 preusmerili promet na relaciji
Ljubljana-Gorica.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Črniče, 1914-18
Vir: europeana (Bild Archive Austria)
________________________________________
Črnomelj
konec 16. stoletja / 1851
Poštno postajo Črnomelj najdemo na karti poštnih linij konec 16. stoletja (deželne vojno poštne
postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta): Ljubljana – Žužemberk – Mehovo – Črnomelj
– Ogulin ter na liniji Črnomelj – Karlovac.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Črnomelj, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Črnomelj, 1838*
Vir: philadria
Poštni žig Črnomelj, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Dravograd
1789
(Unterdrauburg)
Najstarejši poštni žig Dravograda je iz leta 1818.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Brodišče ob Dravi pri Dravogradu - prevoz poštne kočije, od. 1800
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Kolorirana jedkanica – Ferdinand Runk in Johann Ziegler
Poštni žig Dravograd, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Dravograd, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Grosuplje
pred 1847
(Grosslup)
Pošta v Grosupljem spada v predfilatelistični čas. Poštni žig na pismu iz leta 1847 nam pove, da je bila
organizirana pošta v tem kraju vsaj od leta 1847 naprej.
Vir: DAR
Veduta Stranske vasi pri Grosupljem, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Grosuplje, 1847
Vir: philadria
________________________________________
Hrušica
1578-1728
(Birnbaum)
Poštno postajo Hrušica najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje
– Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90).
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Jubilejni žig ob stoletnici pomožne pošte Hrušica (Podgorje) nam pove, da je bila v tej obliki ponovno
odprta 2. novembra 1900.
Vir: Slovenika (avtor Martin Velikanje)
Poštna hiša na Hrušici, 1689
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Pismo poslano v Hrušico, 1827
Vir: philadria
Pismo poslano v Hrušico, 1838
Vir: philadria
________________________________________
Idrija
1793
(Idria)
Pošta v Idriji (Idria) je bila ustanovljena leta 1847, vendar je poštna služba tu delovala že veliko prej.
Poznan je odtis žiga iz leta 1793 v rdeči barvi.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Idrijska pošta je bila ustanovljena okrog leta 1794.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Idrija, ok. 1850
Vir: Joseph Wagner
Poštni žig Idrija, 1848
Vir: philadria
Poštni žig Idrija, 1850
Vir: arhiv Veselko Guštin
Poštni žig Idrija, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Ilirska Bistrica
1809-13
(Illyrisch Feistritz, Illiir. Feistritz)
Pošta Slovenije je izdala jubilejni poštni žig ob 200-letnici pošte v Ilirski Bistrici. Žig nosi datum 23.
december 1809.
Vir: Pošta Slovenije
200 let pošte v Ilirski Bistrici
Vir: Pošta Slovenije
Ilirska Bistrica, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Žig Ilirska Bistrica, 1823
Vir: philadria
Poštni žig Ilirska Bistrica, 1825
Vir: philadria
Poštni žig Ilirska Bistrica, 1840*
Vir: Veselko Guštin
Žig. Ilirska Bistrica, 1826
Vir: arhiv Veselko Guštin
Žig Ilirska Bistrica, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Jesenice / od 1783 Sava
1788
(Asling)
Poštno postajo Jesenice (najprej Sava; 1783-1788) najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana –
Beljak leta 1783.
Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren …
Ruardova graščina na Stari Savi – poštna postaja, ok. 1900
Vir: Pozdrav z Gorenjske (GM Kranj)
Poštni žig Jesenice, 1842
Vir: philadria
Poštni žig Jesenice, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Jesenice, 1856
Vir: philadria
________________________________________
Kočevje
1835
(Gottschee)
Kot prva pisemska nabiralnica na Kranjskem se omenja leta 1835 Kočevje.
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Veduta Kočevja, 1864
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Kolorirana risba na listu – Karl Postl
Poštni žig Kočevje, 1837
Vir: philadria
Poštni žig Kočevje, 1845
Vir: philadria
Poštni žig Kočevje, 1853
Vir: e-bay
________________________________________
Koper – Capodistria
pred 1761
(Capo di Istria, Capodistria)
Po nekaterih virih je obstajala pošta v Kopru že v letu 1784. N. Rukavina omenja, da je bila odprta 27.
10. 1815. // Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (dr. Fran Juriševič)
Veduta Kopra, 1781
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Toniran bakrorez – Francesco del Pedro, Marco S. Giampiccoli
Poštni žig Koper, 1761
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Vir: avtor Veselko Guštin
Poštni žig Koper, 1784
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Vir: avtor Veselko Guštin
Poštni žig Koper, 1784
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Vir: avtor Veselko Guštin
Poštni žig Koper, 1807
Vir: philadria
Poštni žig Koper, 1807
Vir: Koper na robovih stoletij
________________________________________
Kostanjevica na Krki
1790/1796
(Landstrass)
Dobrava pri Kostanjevici (Guttenhof) se kot poštna postaja prvič omenja v šematizmu za leto 1804.
Kostanjevica na Krki (Landstrass) pa je kot poštna postaja omenjena šele 1833.
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Kostanjevica na Krki, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Kostanjevica na Krki, po 1939
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Poštni žig Kostanjevica, 1847
Vir: philadria
Poštni žig Kostanjevica, 1853-72
vir: philadria
________________________________________
Kranj
1700-1750, 1752
(Krainburg)
Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka –
Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo.
Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan)
Sredi 19. stoletja so pošto prestavili v središče mesta, ostala pa je gostilna Pri stari pošti.
Najstarejši poštni žig Kranja je iz leta 1795
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Veduta Kranja s poštno kočijo, ok. 1800
Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Kolorirana jedkanica - Ferdinand Runk in Johann Ziegler
Poštni žig Kranj, 1829
Vir: philadria
Poštni žig Kranj, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Kranj, 1852
Vir: philadria
________________________________________
Križe (pri Tržiču)
1818
Ustanovitev poštne postaje v Križah na Gorenjskem leta 1818 je omenjena v seznamu poštnih postaj
in poštnih uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
________________________________________
Krško
1522 // 1848
(Gurkfeld)
Poštno postajo Krško najdemo že leta 1522 na poštni zvezi: Ljubljana – Višnja gora – Krško – Mokrice
– Metlika.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Poštna postaja v Krškem (Gurkfeld) je pričela delovati v letih 1847/48.
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Panorama Krškega, ok. 1840
Vir: Joseph Wagner
Poštni žig Krško, 1849-50
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
________________________________________
Laško
(Markt Tüffer)
1849
Poštno postajo Laško najemo leta 1849 na karti poštnih zvez na Kranjskem in Koroškem, na relaciji
Ljubljana - Gradec.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Trg Laško, ok. 1856
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Koloriran jeklorez – Bernhard Fiedler)
Poštni žig Laško, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Laze
1736
V deželnem šematizmu za Kranjsko iz leta 1795 med poštnimi postajami najdemo Laze. Na relaciji:
Ljubljana – Vrhnika – Laze – Postojna – Razdrto – Sežana. Poštno postajo Laze prvič zasledimo leta
1736, ko postajo Planina zamejata postaji Laze in Postojna.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
________________________________________
Lendava – Lendva
1555 / 1722
(Also – Lendva, Felso – Lendva)
Od leta 1555 naprej je delovala deželna poštna postaja v tedanji Dolnji Lendavi. Leta 1558 je
bila Lendava del vojnopoštne zveze Dunaj – Szeged.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Lendava, ok. 1650
Vir: Martin Stier (Kriegsarhiv Dunaj)
________________________________________
Ljutomer
1836
(Luttenberg)
Ustanovitev poštne postaje Ljutomer leta 1836 je omenjen v seznamu pošt do leta 1918 v knjigi Pošta
na slovenskih tleh.
Vir: Pošta na slovenskih tleh do leta 1918 (Pošta Slovenije 1997)
Ljutomer - trg, 1679
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
________________________________________
Ljubljana 1
1500 / 1722
(Laibach)
Ljubljano najdemo na prvi poštni zvezi na ozemlju današnje Slovenije, v letu 1500. Bila je končna
postaj na deželno-knežji pošti: Innsbruck-Ljubljana.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Najstarejši poštni žig Ljubljane je iz leta 1785.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Postiljon odhaja iz Ljubljane, pred 1700
Vir: Matija Greicher
Poštni žig Ljubljana, 1783
Vir: philadria
Poštni žig Ljubljana, 1789
Vir: philadria
________________________________________
Logatec (Dolenji)
1588 / 1722
(Unter Loitsch)
Poštna zveza Ljubljana – Benetke (1588):
Poštno postajo Logatec najdemo leta 1588 na poštni zvezi: Ljubljana – Vrhnika – Logatec – Planina –
Razdrto – Trst / odcep Razdrto – Sveti Peter – Trnovlje – Jelšane – Klana – Reka.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Razglednica Spodnjega Logatca, ok. 1900
Vir: antikvariatglavan.si
________________________________________
Lokev / na Primorskem
pred 1800
(Corgnale)
Poštno postajo Lokev najdemo v spisku poštnih postaj pred letom 1800.
Vir: Pošta na slovenskih tleh do leta 1918
Razglednica Lokev na Krasu, ok. 1900
Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK)
________________________________________
Lož
1543 / 1853
(Laas)
Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Lož, na relaciji: Bihač – Ogulin –
Vinica – Poljane – Ribnica – Lož.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Razglednica Loža s starim gradom, od. 1910
Vir: 100 gradov na Slovenskem (Ivan Jakič)
Poštni žig Lož, 1853*
Vir: e-bay
Op.: Okrogli predfilatelistični žig,
glede na letnico po 1853.
Poštni žig Lož, 1853*
Vir: arhiv Veselko Guštin
________________________________________
Mehovo
konec 16. stoletja
(Maichau)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Mehovo (Mahovo), na relaciji Ljubljana – Žužemberk – Mehovo –
Črnomelj – Ogulin.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Grad Mehovo, 1679
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
________________________________________
Malo Hudo
1758
(Pösendorf)
Poštno postajo Malo Hudo (Pösendorf) so ustanovili sredi 18. stoletja (1758).
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Gregor Födran, poštni mojster v Malem Hudem, je bil 3. 8. 1768 povzdignjen v dedni plemiški stan s
predikatom »Födransperg«, 3. 8. 1778 pa povišan v dedni viteški stan (Ritter Födran pl. Födransperg).
Vir: Plemiške rodbine na Slovenskem (avtor Miha Preinfalk)
Grb plemiške rodbine Födran, od 1768
Vir: Plemiške rodbine na Slovenskem
Napisni trak poštnega urada Malo Hudo, ok. 1850
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918
Vir: Dolenjski muzej Novo mesto
Poštni žig Malo Hudo, 1847
Vir: philadria
________________________________________
Maribor
1524 / 1722
(Marburg in Steyer)
Poštna postaja Maribor je bila del poštne zveze s sli od leta 1524 (Gradec-Maribor-Celje-LjubljanaGorica), od leta 1539 pa del vojnopoštne zveze (Gradec-Lanča- Maribor-Ptuj-Varaždin).
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Najstarejši poštni žig Maribora je iz leta 1789.
Vir: Prvi poštni žig v Mariboru (NF)
Mesto Maribor, 17. stoletje
Vir: arhiv Jože Burnar (razglednica)
Poštni žig Maribor, 1789
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Vir: avtor Bojan Bračič
Poštni žig Maribor (na Štajerskem), 1796
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Poštni žig Maribor (na Štajerskem), 1797
Vir: Nova filatelija 3-4/2015
Poštni žig Maribor, 1832
Vir: philadria
Poštni žig Maribor, 1834
Vir: philadria
Poštni žig Maribor, 1850*
Vir: philadria
_______________________________________
Materija / na Primorskem
1765
(Matteria)
Materija je staro poštno središče. Zaznamovano je baje že na starih rimskih zemljevidih …
Ustanovitev pošte Materija nosi datum 4. marec 1765 (po Rukavini).
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Razglednica Materije, ok. 1900
Vir: kamra (foto Jerkič, Nova Gorica)
________________________________________
Metlika
1543 / 1722
(Moettling)
Poštno postajo Metlika najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica –
Podbrežje – Metlika – Žužemberk – Trebnje.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Veduta gradu in mesta Metlika, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Metlika, 1838
Vir: philadria
________________________________________
zač. 17. stoletja
Novo mesto
(Neustadtl)
Najstarejši poštni žig Novega mesta je iz leta 1818.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Novo mesto, 1836
Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918
Akvarel s svinčnikom Oton Škola - Dolenjski muzej NM
Poštni pečat Novo mesto, po 1800
Vir: Pošta na Dolenjskem …
Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Poštni žig Novo mesto 1812
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Poštni žig Novo mesto, 1834
Vir: philadria
Poštni žig Novo mesto, 1836
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Dva poštna žiga Novega mesta, pred 1939
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Žig Novo mesto, 1839
Vir: philadria
Poštni žig Novo mesto, 1848
Vir: philadria
________________________________________
Ormož
1842
(Fridau)
Ustanovitev poštnega urada v Ormožu leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih
uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Ormož, 1825
Vir: J. F. Kaiser (Litografirte Ansichten der Steirmark)
Poštni žig Ormož, 1859
Vir: philadria
________________________________________
Ožbalt
18. stoletje
Postajo Sv. Ožbalt v Dravskem gozdu (danes Ožbalt) je od ustanovitve do 1808 vodil Jožef Mahne;
delovala je v gostišču tik ob cesti.
Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan)
Dvakrat S. Oswald - Ožbalt in Šentožbolt, 1834
Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek)
Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997)
Miljni poštni kamen med MB in Ožbaltom
Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS)
________________________________________
Piran
1784
(Pirano)
Za Piran je značilno, da je imel med prvimi brzojavno zvezo s Trstom. Pošta je bila ustanovljena leta
1784.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Najstarejši poštni žig Pirana je iz leta 1813.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Veduta Pirana, 1782
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Akvarel – Louis-François Cassas
Poštni žig Piran, 1823
Vir: Veselko Guštin
Poštni žig Piran, 1830
Vir: philadria
Poštni žig Piran, 1835
Vir: arhiv Veselko Guštin
Poštni žig Piran, 1837
Vir: philadria
Poštni žig Piran, 1843
Vir: philadria
________________________________________
Planina
1827
(Planina)
Planina pri Postojni, ok. 1800
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Jedkanica v sepiji – Ferdinand Runk in Anton Hertzinger
Poštni žig Planina, 1849
Vir: philadria
Poštni žig Planina, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Planina, 1853
Vir: e-bay
Poštni žig Planina, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Podčetrtek
1841
(Windisch-Landsberg)
Ustanovitev poštnega urada v Podčetrtku leta 1841 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih
uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Grad Podčetrtek, 1681
Vir: wikimedia.org (hrani Zg. arhiv Celje)
Poštni žig Podčetrtek, 1842
Vir: philadria
Poštni žig Podčetrtek, 1852
Vir: philadria
________________________________________
Podgrad
1841
(Castelnuovo Illyrien)
Grad Mehovo so brezuspešno napadali Turki, do živega so mu prišli le uporni kmetje med uporom leta
1515. Ti so ga razdejali. Pošta se je nato (po dolgih letih) preselila v vas pod gradom – Podgrad.
Vir: Sto gradov na Slovenskem (avtor Ivan Jakič, 2001)
Pošta v Podgradu (Castelnuovo Illyrien) je bila odprta 1. avgusta 1841.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Dvorec Podgrad, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Pismo iz Podgrada v Hrušico, 1827
Vir: Primorska pošta …
Poštni žig Podgrad, 1841*
Vir: philadria
Poštni žig Podgrad, 1841*
Vir: arhiv Veselko Guštin
________________________________________
Podkoren
1783
(Wurzen)
Poštno postajo Podkoren najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana – Beljak leta 1783.
Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren …
Podkoren, 1848
Vir: Joseph Wagner
Poštna postaja, 1880
Vir: Vladislau Benesch
Poštne relikvije
Vir: GorenjskiGlas
Razingerjeva hiša – poštna postaja, 1880
Vir: Vladislau Benesch
Poštni žig Podkoren, 1844
Vir: philadria
Poštni žig Podkoren, 1850*
Vir: e-bay
________________________________________
Podpeč / pri Lukovici
16. stoletje / 1722
(Podpetsch)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Podpeč.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Poštna postaja Podpeč pri Lukovici, pred 1700
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije)
Poštni žig Podpeč, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Poljane / na Dolenjskem
1543
Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Poljane, na relaciji: Bihač – Ogulin –
Vinica – Poljane – Ribnica – Lož. Konec 16. stoletja je v Notranjeavstrijski deželnoknežji javni poštni
zvezi v dveh povezavah: Ljubljana – Ribnica – Poljane – Ogulin in Poljane Karlovac.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
________________________________________
Postojna
16. stoletje / 1736
(Adelsberg)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Postojna.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Pošta Postojna je začela delovati okrog leta 1736.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Veduta Postojne, ok. 1830
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Sivec)
Kolorirana rista – Alois Shaffenrath
Poštni žig Postojna, 1828
Vir: philadria
Poštni žig Postojna, 1839
Vir: philadria
Poštni žig Postojna, 1854
Vir: e-bay
________________________________________
Prem
konec 16. stoletja / 1722
(Bremb)
Na karti poštnih linij v konec 16. stoletja (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska
deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Prem.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Prem – trg in dvorec, 1679
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
________________________________________
Ptuj
16. stoletje / 1722
(Pettau)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Ptuj.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Najstarejši poštni žig Ptuja je iz leta 1813.
Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997)
Ptuj z juga, 1681
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (J. V. Valvasor)
Poštni žig Ptuj, 1818
Vir: philadria
Poštni žig Ptuj, 1918
Vir: philadria
Poštni žig Ptuj, 1929
Vir: philadria
Poštni žig Ptuj, 1838
Vir: philadria
Poštni žig Ptuj, 1929
Vir: philadria
Idealiziran poštni žig Ptuj
Vir: Ptujska poštna knjiga (S. Kravcar)
Poštni žig Ptuj, 1845
Vir: Nova Filatelija 4-2005
Idealiziran poštni žig Ptuj
Vir: Ptujska poštna knjiga (S. Kravcar)
________________________________________
Radlje ob Dravi
1558 / 1722
(Mahrenberg, Marenberg)
Leta 1558 je delovala tekaška poštna zveza med Celovcem in Mariborom, ena teh postaj je bila
Mahrenberg (Radlje ob Dravi).
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Skica Radelj ob Dravi, 1714
Vir: Friedrich Bernhard Werner Silesius
Poštni žig Radlje, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Radlje, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Radovljica
1845
(Radmansdorf)
Prva pisemska zbiralnica je bila v Radovljici ustanovljena leta 1845 v starem mestnem jedru (danes
Trubarjeva ulica št.1).
Vir: Poštne zgradbe na Gorenjskem (avtom Miran Čehovin)
Magušarjeva hiša - Pisemska zbiralnica, 1845-1873
Vir: Joseph Wagner, 1848
Poštni žig Radovljica, 1847
Vir: philadria
Poštni žig Radovljica, 1851
Vir: DAR
________________________________________
Razdrto
1728
(Prewald)
Pošta v Razdrtem (Prewald) je bila ustanovljena, ko so leta 1728 ukinili poštno postajo Hrušica.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Litografija Razdrtega, od. 1898
Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK)
Poštni žig Razdrto, 1827
Vir: philadria
Poštni žig Razdrto, 1836
Vir: arhiv Veselko Guštin
Poštni žig Razdrto, 1840
Vir: philadria
________________________________________
Ribnica
1543 / 1722
(Reifnitz)
Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Rivnico, na relaciji: Bihač – Ogulin –
Vinica – Poljane – Ribnica – Lož.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Ribnica – mesto in trg, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Ribnica, 1846
Vir: philadria
Poštni žig Ribnica, 1847
Vir: philadria
________________________________________
Rogatec
1543 / 1722
(Rohitsch)
Poštno postajo Rogatec najdemo leta 1543 na vojno poštni zvezi Vrhovni poveljnik – Samobor –
Zagreb – Rogatec / Ptuj ali Varaždin.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Veduta Rogatca, 1839
Vir: wikimedia.org
Poštni žig Rogatec, 1838*
Vir: philadria
Poštni žig Rogatec, 1850*
Vir: arhiv Bojan Kranjc
________________________________________
Senožeče
1839
(Senožeč, Senosetsch)
Pošta obstaja od 1. novembra 1839.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Razglednica Senožeč, od. 1899
Vir: kamra
Poštni žig Senožeče
Vir: Jubilejni žig (Slovenika)
________________________________________
Sežana
1781
(Sessana)
Datum ustanovitve te pošte je 18. april 1781.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Panoramski posnetek Sežane, 1875
Vir: wikipedija – foto Kristijan Pajer
Poštni žig Sežana, 1835
Vir: arhiv Veslko Guštin
Poštni žig Sežana, 1847
Vir: philadria
Poštni žig Sežana, 1838
Vir: philadria
Poštni žig Sežana, 1848
Vir: dimura
________________________________________
Slovenj Gradec
1842
(Windischgrätz)
Ustanovitev poštnega urada Slovenj Gradec leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in
poštnih uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Veduta Slovenj Gradca, 1864
Vir: Slikovite podobe Slovenije (I. Stopar)
Litografija s pretiskom – Carl Reichert
Poštni žig Slovenj Gradec
Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS)
________________________________________
Slovenska Bistrica
1578 / 1722
(Windisch-Feistritz)
Poštno postajo Slovenska Bistrica najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov.
Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Slovenska Bistrica.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Veduta Slovenske Bistrice, 1864
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Akvarelirana perorisba – Franz Schmits
Poštni žig Slovenska Bistrica, 1838
Vir: philadria
Poštni žig Slovenska Bistrica, 1843
Vir: philadria
________________________________________
Slovenske Konjice
1578 / 1722
(Gannobitz)
Poštno postajo Slovenske Konjice najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov.
Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice
(1580-90).
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Slovenske Konjice.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Grad Konjice, ok. 1600
Vir: delcampe
Poštni žig Slovenske Konjice, 1850*
Vir: philadria
Trg Konjice - s poštno kočijo, ok. 1830
Vir: wikimedia.org (Josef Franz Kaiser)
Poštni žig Slovenske Konjice, 1858
Vir: philadria
________________________________________
Šempeter v Savinjski dolini
1804
(St. Peter)
Ustanovitev poštnega urada Šempeter v Savinjski dolini leta 1804 je omenjena v seznamu poštnih
postaj in poštnih uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Šempeter v Savinjski dolini, nat. 1916
Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK)
Poštni žig Šempeter, 1850*
Vir: philadria
Poštni žig Šempeter, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Šentožbolt
1717
(S. Oswald)
Poštno postajo Šentožbolt najdemo v seznamu poštnih zvez leta 1795 Deželni šematizem za
Kranjsko: Gradec – Šentožbolt – Podpeč – Ljubljana. Poštna povezava na tej relaciji je bila
ustanovljena leta 1717.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Poštna postaja Šentožbolt, 1842
Vir: Kronika 1988; avtor Alois Ruda
Poštna kočija, 1842 (izrez)
Vir: Kronika 1988
Stavba poštne postaje Šentožbolt, 1997
Vir: Pošta na slovenskih tleh
Poštni žig Šentožbolt, 1848
Vir: philadria
________________________________________
Škofja Loka
1700-50
(Bischoflak)
Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka –
Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo, vendar brez
Škofje Loke.
Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan)
Škofja Loka, ok. 1800
Vir: slikarja F. Runk in K. Postl
Poštni žig Škofja Loka, 1845
Vir: Katalog Euro-Phila 2012
Vir: avtor Janez Cerkvenik
Poštni žig Škofja Loka, 1848
Vir: philadria
140-letnica nabiralnice, 1841
Vir: Pošta Slovenije
Poštni žig Škofja Loka, 1846
Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Poštni žig Škofja Loka, pred 1850
Vir: Poštni žig Škofje Loke
________________________________________
Trebnje
1543 / 1722
(Treffen in Krain)
Poštno postajo Trebnje najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica – Podbrežje –
Metlika – Žužemberk – Trebnje.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Poštna postaja Trebnje (poštna hiša desno), po 1650
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Janez Vajkart Valvasor)
Povzeto: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar)
Poštni žig Trebnje, po 1939
Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto
Vir: avtor Alojz Tomc
Poštni žig Trebnje, 1847
Vir: philadria
Žig Trebnje, 1850*
Vir: philadria
________________________________________
Tržič
1700-50, 1760
(Neumarktl)
Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka –
Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo. Poštno
postajo Tržič uvedejo v šestdesetih letih 18. stoletja.
Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan)
Tržič, 1689
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Poštna diližansa na Ljubelju, ok. 1800
Vir: slikarja F. Runk in K. Postl
Poštni žig Tržič, 1833
Vir: philadria
Poštni žig Tržič, 1838
Vir: philadria
________________________________________
Velenje
1842
(Wallein, Wöllan)
Ustanovitev poštnega urada Velenje leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih
uradov (1800-1918).
Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997)
Grad Turn pri Velenju, ok. 1830
Vir: wikimedia.org (J. F. Kaiser)
________________________________________
Vinica
1543
(Treffen in Krain)
Poštno postajo Vinica najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica – Podbrežje –
Metlika – Žužemberk – Trebnje.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Veduta gradu Vinica, 1679
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
________________________________________
Vipavski Križ
pred 1728, 1778 – 1858
(Sveti Križ - Cesta, Santa Croce)
Pošta je bila leta 1728 prenesena s Sv. Križa (Santa Croce) v Vipavo. Ponovno je bila odprta 26.
februarja 1778 in ponovno ukinjena 31. julija 1858, ko so jo prenesli v Nabrežino.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Sveti Križ - Cesta, ok. 1900
Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK)
________________________________________
Vipava
1728
(Wippach)
Poštna postaja v Vipavi je bila ustanovljena, ko so leta 1728 preusmerili promet na relaciji LjubljanaGorica.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Vipava, ok. 1850
Vir: Joseph Wagner
Poštni žig Vipava, 1834
Vir: Veselko Guštin
Poštni žig Vipava, 1839
Vir: philadria
Poštni žig Vipava, 1846
Vir: philadria
________________________________________
Vransko
1578 / 1722
(Franz)
Poštno postajo Vransko najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje
– Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90).
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Vransko.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Panorama Vranskega, ok. 1900
Vir: delcampe
________________________________________
Vrhnika
16. stoletje / 1722
(Oberlaibach)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Vrhnika.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Vrhnika na bakrorezu, ok. 1680
Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor)
Povzeto: wikimedia.org
Poštni žig Vrhnika, 1836
Vir: philadria
Poštni žig Vrhnika, 1845
Vir: philadria
Poštni žig Vrhnika, pred 1850
Vir: Veselko Guštin
________________________________________
Zagorje na Krasu
(Sagur)
18. stoletje
V Topografskem poštnem leksikonu (Topografisches Post-Leksikon) iz leta 1799 med poštnimi
postajami na poti od Ljubljane do Reke navaja naslednje poštne postaje: Planina – Postojna – Zagorje
(Sagur) – Lipa.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Zagorje na Krasu, od. 1901
Vir: philadria
________________________________________
Zavrč
18. stoletje
(Sauritsch)
Pošta Zavrč (ob Dravi, južno od Ptuja, pod gradom Borl) je bila pomembna obmejna pošta na cesti
Ptuj – Varaždin, saj je tam stala tudi carinska postaja. Vse 18. stoletje je delovala v zdajšnji hiši Zavrč
št. 3, z znamenitim poštnim rogom na portalu.
Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan)
Razglednica Zavrča, ok. 1830
Vir: wikimedia.org
Vir: J. F. Kaiser (Litografirte Ansichten der Steiermark)
Poštni žig Zavrč, pred 1838
Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS)
Poštni žig Zavrč, 1870
Vir: Nova filatelija 4-2005
Op:: Raba po letu 1850!
________________________________________
Zgornji Otok (Zapuže)
1785
(Safnitz-Ottak, Ottok)
Poštno postajo Zgornji Otok (najprej Otok-Zapuže) najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana –
Beljak leta 1783. Poštna postaja je na Zgornjem Otoku delovala do 20. septembra 1867 (Klein).
Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren … in Klein
Portal poštne postaje Zg. Otok
Vir: DAR
Znamka poštne postaje Zg. Otok
Vir: Pošta Slovenije
Poštni žig Zapuže-Otok, 1833
Vir: arhiv Nejc Vobovnik
Poštni žig Zg. Otok, 1839
Vir: philadria
Poštni žig Zg. Otok, 1858*
Vir: arhiv Bojan Kranjc
Poštni žig Zg. Otok, 1863*
Vir: arhiv Bojan Kranjc
Op.: Poštna postaja Zgornji Otok, je vse do zaprtja (leta 1867) uporabljala predfilatelistični poštni žig!
________________________________________
Žužemberk
16. stoletje / 1722
(Seisenberg)
Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja
javna pošta) najdemo poštno postajo Žužemberk.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Veduta Žužemberka, 1864
Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar)
Joseph Wagner in Karl Postl
Poštni žig Žužemberk, 1850*
Vir: philadria
Op.: Predfilatelistični žig v rabi po 1850!
________________________________________
♣♣♣♣♣♣♣
Pošte izven današnjega ozemlja Slovenije
Gorica
1500 / 1722
(Görz)
Poštno postajo Gorica najdemo leta 1500 na prvi poštni zvezi na ozemlju današnje Slovenije; na
deželno-knežji poštni zvezi Innsbruck – Gorica – Ljubljana.
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Poštno postajo Gorica najdemo leta 1572 na Redni tekaški poštni zvezi: Gradec – Maribor – Celje –
Ljubljana – Gorica
Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej
Hozjan.
Ustanovitev pošte Gorica (Görz) nosi datum 21. april 1750 (po Rukavini).
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Poštni žig Gorica, 1785
Vir: philadria
Poštni žig Gorica, 1822
Vir: philadria
________________________________________
Radgona
18. stoletje
(Radkersburg)
Poštni žig Radgona, 1848
Vir: philadria
Poštni žig Radgona, 1855
Vir: philadria
________________________________________
Lipa
pred 1750-1865
(Lippa)
Lipa je imela pošto najbrž že pred letom 1750.
V Topografskem poštnem leksikonu (Topografisches Post-Leksikon) iz leta 1799 med poštnimi
postajami na poti od Ljubljane do Reke navaja naslednje poštne postaje: Planina – Postojna – Zagorje
(Sagur) – Lipa.
Pošto so ukinili in premestili v Permani 31. avgusta 1865.
Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič)
Poštna postaja Lipa je bila 1. septembra 1865 prestavljena v Jelšane.
Vir: DAR
Poštna postaja Lipa (Lippa), 1834
Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek)
Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997)
Poštni žig Lipa, pred 1850
Vir: Vir: Primorska pošta …
Poštni žig Lipa, pred 1850
Vir: arhiv Veselko Guštin
________________________________________
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Opomba. Naslovni napis o datumih predfilatelističnih poštnih žigov ima »lepotno
napako«, ki smo jo poudarili že v filatelistični dobi. Vsi datumi so se na našem
ozemlju »upoštevali« z nekje kratkim, ponekod pa zelo dolgim časovnim zamikom.
Prve poštne žige so v habsburških deželah začeli uporabljati leta 1751, pri nas je bil v
rabi še v prvi polovici 19. stoletja (npr. Vrhnika, na pismu iz leta 1836). Od leta 1818
je bilo poleg krajevnega imena potrebno napisati še datum – brez letnice, pri nas pa
so jih žigosali še v filatelistični dobi, tudi na znamke izdane leta 1858 (npr. Slovenske
Konjice).
Tako kot vse poštne mape, je tudi ta samo ogrodje, kamor bomo dopolnjevali
najdeno staro gradivo o prvih poštnih postajah. Zato prosimo vse zbiratelje poštnega
gradiva, da nam pošljete svoje skene predfilatelističnih poštnih žigov. V DAR pa
bomo skušali poiskati časovno čim bolj verodostojno slikovno gradivo. V
predfilatelistični dobi bi radi našli čim več vedut s poštnimi kočijami in ostalimi
poštnimi motivi. Te so zelo zanimive, saj nam pokažejo: prečenje poštne kočije prek
reke Drave pri Dravogradu, poštno diližanso na ljubeljskem prelazu, prihod poštne
kočije v trg Konjice, poštno kočijo pred Kranjem, vse do šestvprežne poštne kočije na
Valvasorjevi veduti Begunj na Gorenjskem.
Po letu 1850 pa bi radi našli čim več (in čim starejših) poštnih uradov – ampak to je
že filatelistična doba.
Še poduk iz Zbornika ob 60-letnici ustanovitve Filatelističnega društva Novo mesto.
♣♣♣♣♣
Viri (poštni žigi):
Arhiv Philadrie
Viri (vedute):
Slava Vojvodine Kranjske (večina prenesena z wikimedije.org)
Slikovite podobe Slovenije – 101 veduta naše dežele, kakršna je bila nekoč (avtor Ivan
Stopar, Cankarjeva založba 2013)
Viri (teksti o ustanovitvi posameznih pošt):
Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič, 1967)
Zbornik ob 60-letnici ustanovitve Filatelističnega društva Novo mesto (FD Novo
mesto, 2009)
Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije, 1997)
Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren na Koroško v času do prve
svetovne vojne (avtorica Majda Žontar / Jeseniški zbornik, 1995)
Redni žigi pošte Ptuj do 1945 (avtor Bojan Bračič / Nova filatelija, št. 3-4 / 2015)
♣♣♣♣♣
Sestavil: Goran Lavrenčak
Prvič objavljeno: 21. 8. 2015
Zadnjič dopolnjeno: 14. 03. 2016
[email protected]