1. No category

16. 03. 2016
GASILSKA TAKTIKA
NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA
GASILSKA TAKTIKA
PONOVITEV
2
GASILSKA TAKTIKA
GORENJE
Gasilska taktika je organizirano
delovanje sistema vodenja in
poveljevanja gasilskih enot ter izvajanja
ukrepov gašenja in reševanja.
Gorenje je kemijska reakcija, pri
kateri se gorljiva snov spaja s čistim
kisikom ali kisikom iz zraka, pri
čemer nastaja svetloba, toplota in
negorljivi ostanki.
3
PROCES GORENJA
4
POŽAR
Istočasna izpolnitev treh pogojev, in sicer:
1. Gorljiva snov
2. Kisik
3. Toplota
5
Požar je proces hitrega gorenja, ki se
nenadzorovano širi v prostoru in času. Zanj
je značilno sproščanje toplote skupaj z
dimom, strupenimi plini in plameni.
Posledica zelo hitrega gorenja je lahko
eksplozija.
6
1
16. 03. 2016
POŽARI GLEDE NA
RAZSEŽNOST
1.
2.
3.
4.
MAJHNI POŽARI
So predvsem začetni požari, ki po obsegu zajemajo
manjše površine znotraj posameznega prostora ali
manjšo površino na zunanjem prostoru, pogasimo
pa ga lahko tudi s priročnimi gasilnimi sredstvi.
Takšni požari običajno ne predstavljajo velike
nevarnosti za širjenje, pogosto ugasnejo sami,
intervencija gasilske enote največkrat ni potrebna,
če so seveda pravočasno odkriti.
Majhni požari
Srednji požari
Veliki požari
Katastrofalni požari
7
SREDNJI POŽARI
8
VELIKI POŽARI
So požari, ki so zajeli nekoliko večje površine –
celoten prostor ali so že prešli v sosednji prostor,
glede na njegovo intenzivnost pa pričakujemo tudi
njegovo širjenje. Takšnega požara ni več mogoče
pogasiti z priročnimi gasilnimi sredstvi, temveč
gašenje opravi gasilska enota, ki razpolaga z
ustrezno tehniko in gasilnimi sredstvi.
So požari več etaž ali celotnega objekta ter večjih
površin v zunanjih – odprtih prostorih. Pri večjih
požarih so ogroženi sosednji objekti oz. okolica. Za
obvladovanje takšnega požara potrebujemo več
gasilskih enot, ki razpolagajo z ustrezno opremo in
gasilnimi sredstvi.
9
10
POŽARI GLEDE VRSTO
GORLJIVE SNOVI
KATASTROFALNI POŽARI
So požari več objektov (tudi blokovski) ali zelo
razširjeni požari v bivalnem, industrijskem ali
naravnem okolju, ki imajo za posledico veliko
gmotno škodo ter ogrožajo več človeških življenj.
Obvladovanje takšnih požarov je pogosto povezano
z velikim številom enot ter dolgotrajnim gašenjem,
lahko tudi več dni.
11
12
2
16. 03. 2016
POŽARI TRDNIH SNOVI “A”
POŽARI TEKOČIH SNOVI “B”
Požari trdnih snovi so lahko zelo različni
požari glede na mehanizem izgorevanja, kar
je odvisno od same sestave gorljive snovi.
Najpogostejši predstavniki te skupine so les,
papir, bombaž, premog, poliestrska vlakna,
poliuretanske pene, ipd.
13
POŽARI PLINOV “C”
Pri tekočinah se srečujemo z različnimi
snovmi. Ena od najpomembnejših lastnosti
tekočine je njen parni tlak, ki določa
hlapnost tekočine in s tem tudi nevarnost
tekočine, saj mora le ta za začetek gorenja
najprej sprostiti ustrezno količino hlapov.
Najpogostejše so: aceton, benzen,alkoholi,
nafta, bencin ….
14
POŽARI VNETLJIVIH KOVIN “D”
Mehanizem gorenja plinov je
najenostavnejši, če ga primerjamo z
gorenjem trdnih snovi ali tekočih snovi.
Požari kovin so specifični požari, pri katerih
gori predvsem kovina v prahu, lahko pa tudi
kot trdna snov v klasični obliki. Pogosto se
pojavi izgorevanje kovin zaradi taljenja in
izhlapevanja v področju požara.
Najpogostejši predstavniki so: acetilen,
amoniak, tehnični plini
Najpogostejši predstavniki so lahke kovine –
magnezij, aluminij ali zlitine lahkih kovin.
15
16
POŽARI ELEKTRIČNIH NAPRAV
“E”
POŽARI TEKOČIH MAŠČOB “F”
Požari tekočih maščob so prav tako
specifični požari, pri katerih gori predvsem
maščobe in jedilna olja. Pogosto se pojavijo
v gospodinjstvih.
17
To so požari na katerikoli napravi, ki je
priključena na električno napetost. Te vrste
požarov so specifične tako glede na načine
gašenja kot tudi glede na nevarnosti, ki jih
predstavljajo za gasilce.
18
3
16. 03. 2016
LOČEN NASTOP
NASTOPI GASILSKIH ENOT
1.
2.
3.
4.
5.
Z ločenim nastopom gasimo z najmanj dveh
strani hkrati. Vsak oddelek nastopa
samostojno na posameznih odjemališčih vode
oz. gasilnega sredstva.
Ločen nastop
Vzporedni nastop
Nastop v serijski izvedbi
Nastop z relejem
Povezan ali kombiniran nastop
20
19
VZPOREDNI NASTOP
SERIJSKI NASTOP
Z vzporednim nastopom dveh oddelkov lahko iz enega
vozila razvijemo več ločenih napadov. Prednost takega
nastopa je celotno izkoriščenje zmogljivosti vozila ali
črpalke in hiter napad v določene smeri. Za tak nastop
moramo imeti dovolj velik vir vode iz enega mesta.
Serijski nastop izvajata dva oddelka, pri čemer eden
oddelek prevzame oskrbovanje z vodo lastnega in še
drugega oddelka, oba oddelka pa izvajata aktivno in
pasivno obrambo.
21
22
POVEZAN ALI KOMBINIRAN
NASTOP
NASTOP Z RELEJEM
Uporabimo, kadar moramo z vodo napajati eno ali več
napadalnih skupin na oddaljenih požariščih, kjer na
drug način ni možno zagotoviti gasilne vode. Takrat
medsebojno povežemo več motornih brizgaln, katerih
število je odvisno od razdalje in višinske razlike.
23
Je kombinacija različnih nastopov več
gasilskih oddelkov.
24
4
16. 03. 2016
NOTRANJI NAPAD
VRSTE NAPADOV
Je napad pri katerem izvajamo gašenje v
notranjosti objekta. Gašenje poteka iz meje
požarnega območja proti žarišču požara.
1.
2.
3.
4.
5.
Notranji napad
Zunanji napad
Sestavljeni napad
Čelni napad
Napad z obkrožanjem
26
25
ZUNANJI NAPAD
SESTAVLJEN NAPAD
Zunanji napad izvajamo takrat, ko objekta ni
mogoče gasiti drugače kot iz zunanje strani in
takrat , ko je izvedba notranjega napada
prenevarna zardi rušenja sten, stropov in
ostrešja.
Sestavljen napad se izvaja takrat, kadar je
potrebno objekt gasiti od znotraj in od zunaj
hkrati. Izvaja ga več skupin hkrati, njihovo
delovanje pa mora biti usklajeno.
27
28
ČELNI NAPAD
NAPAD Z OBKROŽANJEM
Čelni napad izvajamo takrat, kadar ni
nevarnosti, da bi se požar razširil, oziroma
kadar preti nevarnost samo z ene strani
objekta.
Je nujen pri vseh velikih požarih, kadar ni
možno izvesti notranjih napadov, je pa nujno,
da požar gasimo iz dveh ali več strani hkrati
in obenem zaščitimo okolico.
29
30
5
16. 03. 2016
VSEBINA
1.
2.
3.
4.
5.
Gasilske formacije
Taktični operativni postopki gasilcev
Nevarnosti za gasilce pri delu na intervenciji
Alarmiranje in postopki ob alarmiranju
Gašenje in tehnike gašenja
GASILSKE FORMACIJE
Osnovna taktična gasilska enota je gasilski
oddelek.
Najmanjša formacija, ki še lahko opravlja
operativne gasilske naloge, je gasilska skupina.
SPREJEMANJE IN IZVAJANJE
POVELJ
GASILSKI POVELJNIK je nadrejeni gasilec, ki
vodi operativno delo gasilske enote in ima
pristojnost poveljevanja gasilski enoti oziroma
posameznim ali več formacijskim sestavom
gasilskih enot. Skrbi za strokovno delo gasilske
enote.
Gasilski poveljnik izvaja funkcijo poveljevanja po
načelu enostarešinstva tako, da vsaki formacijski
sestavi poveljuje le en njemu podrejeni gasilski
poveljnik.
GASILSKE FORMACIJE
• skupina ima vodjo in enega ali dva gasilca;
• oddelek ima poveljnika in štiri oziroma pet ali osem
gasilcev;
• vod ima poveljnika in dvanajst oziroma osemnajst
gasilcev;
• četa ima poveljnika in šestindvajset gasilcev;
• bataljon ima poveljnika in dvainpetdeset gasilcev;
• brigada ima poveljnika in sto dvaindvajset
gasilcev.
SPREJEMANJE IN IZVAJANJE
POVELJ
UKAZI in IZVRŠEVANJE
Obvezujoči so za vse gasilce, ki so na
intervenciji.
Posameznik lahko izvršitev odkloni le, če bi s
tem storil kaznivo dejanje, oz. mu je naložena
naloga za katero ni usposobljen niti opremljen
in je s tem neposredno ogroženo njegovo
življenje.
SPREJEMANJE IN IZVAJANJE
POVELJ
PRISTOJNOST POVELJEVANJA imajo
gasilski poveljniki, poveljniki gasilskih
poveljstev, vodje skupin, vodje intervencij in
gasilci, ki jih pooblastijo gasilski poveljniki ali
vodje intervencij. Vsi, ki imajo pristojnost
poveljevanja, so nadrejeni.
6
16. 03. 2016
SPREJEMANJE IN IZVAJANJE
POVELJ
Vsak gasilec v gasilski enoti ali formacijski
sestavi mora vedeti komu je podrejen.
Vsak gasilec ima samo enega neposredno
nadrejenega.
Vsak gasilski poveljnik mora vedeti kdo mu je
nadrejen in kdo mu je podrejen ter kdo ga
nadomešča, če ne more poveljevati podrejeni
enoti zaradi opravičenih razlogov.
POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
SPREJEMANJE IN IZVAJANJE
POVELJ
Podrejeni lahko zahteva od nadrejenega
dodatna pojasnila in usmeritve, da bi lahko
razumel in izvršil prejeti ukaz ali povelje.
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
1. napadalna skupina - NAPADALCA
OCENA STANJA
vodja skupine
N
pomočnik
N
ugotovitve / kontrola
POVELJE
NAČRTOVANJE
presoja / odločitev
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
2. napadalna skupina – VODARJA
vodja skupine
V
pomočnik
V
1
2
1
2
1. napadalec
2. napadalec
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
3. napadalna skupina – CEVARJA
1. vodar
vodja skupine
C
2. vodar
pomočnik
C
1
2
1. cevar
2. cevar
7
16. 03. 2016
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
napadalna skupina - NAPADALCI
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
skupina
vodja skupine
N1
1. napadalec
vodja skupine
N1
vodja vozila
1. pomočnik
N2
2. napadalec
1. pomočnik
N2
spremljevalec
2. pomočnik
N3
3. napadalec
strojnik
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
Naloge – samostojna skupina
• samostojno lahko skupina pogasi majhen
požar (npr. smetnjak) (GVC 16/24)
•
skupina oskrbuje požarišče z vodo (GVC 24/50)
voznik
DELO SKUPINE NA MESTU
INTERVENCIJE IN NJENE NALOGE
Naloge – skupina v sestavu oddelka:
• napadalci gasijo, rešujejo, preiskujejo,
• vodarji gasijo, rešujejo, preiskujejo,
prezračujejo,
• cevarji skrbijo za cevovode in oskrbo z vodo,
po potrebi gasijo, rešujejo, preiskujejo,
prezračujejo.
DELO ODDELKA IN NALOGE
GASILCEV NA INTERVENCIJI
DELO ODDELKA IN NALOGE
GASILCEV NA INTERVENCIJI
desetar
vodja oddelka (enote)
desetar
vodja oddelka (enote)
strojnik
voznik
strojnik
voznik
sel
upravlja trojak, druge povezovalne naloge
sel
upravlja trojak, druge povezovalne naloge
1. skupina
N1
N2
gašenje, reševanje …
1. skupina
N1
N2
gašenje, reševanje, prezračevanje
2. skupina
V1
V2
gašenje, reševanje, preiskovanje, oskrba
8
16. 03. 2016
DELO ODDELKA IN NALOGE
GASILCEV NA INTERVENCIJI
DELO ODDELKA IN NALOGE
GASILCEV NA INTERVENCIJI
desetar
vodja oddelka (enote)
Delo oddelka se izvaja v treh delih:
strojnik
voznik
1. od črpališča do črpalke
sel
povezava med oddelkom, trojak
1. skupina
N1
N2
gašenje, reševanje, prezračevanje
2. skupina
V1
V2
gašenje, reševanje, preiskovanje
3. skupina
C1
C2
cevovodi, oskrba, prezračevanje
2. od črpalke do trojaka
3. od trojaka do ognjene črte
9