Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 19. maj 2016 88. redna seja Vlade RS Vlada določila besedilo predloga Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Veljavni sistem ugotavljanja katastrskega dohodka je bil urejen na novi pravni podlagi (ZUKD1) z letom 2011, vendar zaradi neurejenosti podatkov v zemljiškem katastru dejansko uveljavljen šele z letom 2013 oziroma prvimi izračuni na novi podlagi za leto 2014. Novi izračuni so pokazali, da bi se sledeč realnejšemu obsegu dohodkov v kmetijskih in gozdarski dejavnosti skupna masa katastrskega dohodka morala pomembno povečati, čeprav različno po vrstah rabe zemljišč. Zaradi nasprotovanja povišanju katastrskega dohodka, pa tudi oporekanju primernosti izračunov, ki so sloneli na podrobnih kalkulacijah za izračun dohodka po posameznih kmetijskih pridelkih, se je z zadnjo novelo zakona uporaba novih zneskov katastrskega dohodka zamrznila do leta 2016 z rešitvijo, da se katastrski dohodek v tem obdobju določa na podlagi katastrskega dohodka iz leta 2013. Obenem so resorna ministrstva (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor) ustanovila delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstev ter različnih stanovskih združenj, katere naloge je bila preveritev izračunov katastrskega dohodka in priprava izhodišč za novo metodo. Delovna skupina je ugotovila, da je obstoječi način izračuna katastrskega dohodka kot pavšalne ocene dohodka od pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov z metodološkega vidika na splošno ustrezen, saj v osnovi zagotavlja opredelitev višine katastrskega dohodka, ki odraža razliko med tržno vrednostjo pridelave na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški, da pa ima nekatere slabosti, zaradi katerih so izračuni podvrženi možnostim prilaganja in manj zanesljivi na regionalni ravni. Predvsem je oporekala primernosti uporabe nekaterih statističnih podatkov na ravni posameznih statističnih regij, izraziti občutljivosti izračunov zaradi upoštevanja letnih nihanj v količinah in cenah ter zapletenosti in nepreglednosti sistema zaradi upoštevanja velikega števila spremenljivk, pa tudi prenizko upoštevanim dohodkom od živinoreje. Delovna skupina je predlagala, da se namesto sofisticiranega sistema kalkulacij razvije bolj robusten in enostaven, zato sicer manj podroben a obenem bolj pregleden sistem ugotavlja katastrskega dohodka, ki naj sloni na bolj generalnih statističnih podatkih o dohodkih kmetijske in gozdarske dejavnosti. Kot primerno rešitev, ki jo je mogoče izvajati brez dodatnega urejanja registra kmetijskih gospodarstev v smislu popolnega zajema in ureditve organizacijskega statusa kmetijam, je delovna skupina predlagala metodo določanja katastrskega dohodka na podlagi podatkov iz ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost, kot ga letno pripravi Statistični urad RS. Predlog novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je pripravljen na podlagi ugotovitev delovne skupine in njenih priporočil za poenostavitev metode ugotavljanja katastrskega dohodka. Ureja, da se katastrski dohodek ugotavlja na podlagi podatkov ekonomskega računa za kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Predlagane rešitve: − izračuni katastrskega dohodka temeljijo na podatkih ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo, agregiranih na ravni skupin kmetijskih pridelkov, − katastrski dohodek se za posamezne vrste pridelave, vezane na vrste rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovi kot prihodek posamezne vrste pridelave (skupine kmetijskih pridelkov, kot je določena z ekonomskim računom za kmetijstvo in gozdarstvo), zmanjšan za delež stroškov, ki se določi na podlagi deleža stroškov v skupnem ekonomskem računu kmetijske ali gozdarske dejavnosti, − katastrski dohodek se določi v razredih proizvodne sposobnosti za kmetijska zemljišča na podlagi bonitetnih točk in za gozdna zemljišča na podlagi rastiščnega koeficienta, − določi se količnik za izračun dodatnega katastrskega dohodka posebnih intenzivnih kultur (pridelava jagod, špargljev, intenzivna pridelava vrtnin, reja polžev itd.) kot večkratnik katastrskega dohodka intenzivnega nasada, − pavšalna ocena dohodka v čebelarstvu se ugotovi kot prihodek od čebelarstva iz ekonomskega računa za kmetijstvo, zmanjšan za enak delež stroškov, kot velja za gozdna zemljišča, − ohrani se korekcija katastrskega dohodka zaradi omejene možnosti pridelave na območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, − katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj se ugotavljata na vsaka tri leta na podlagi predhodnega petletnega povprečja podatkov ekonomskega računa, − določi se smiselno prehodno obdobje postopnega povečevanja novih zneskov katastrskega dohodka do končne vrednosti. Pred predložitvijo zakona v zakonodajni postopek je bila opravljena javna obravnava zakona, pri oblikovanju končnih rešitev pa so sodelovale tudi nevladne organizacije s področja kmetijstva. Doseženo je bilo soglasje glede vseh ključnih elementov, kar omogoča nadaljevanje postopka. Usklajevanja se bodo nadaljevala še v teku samega zakonodajnega postopka, nekatera odprta vprašanja pa bodo predmet usklajevanja ob pripravi predloga sprememb zakona o dohodnini, ki ga vlada načrtuje pripraviti v naslednjih mesecih. Vir: MF Z znižanjem zakonodajnih bremen do pomembnih prihrankov države Vlada RS je se je seznanila s poročilom o prihrankih z naslova Znižanja zakonodajnih bremen v obdobju med 2009 in 2015, ki je bilo pripravljeno na podlagi merjenja administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS v omenjenem obdobju. Program Vlade RS za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25% je bil v letu 2009 sprejet kot temeljni strateški in operativni dokument, katerega akcijski program je bil sestavljen iz petih faz (pregled zakonodaje, merjenje administrativnih stroškov, nabor ukrepov, izvedba sprememb zakonodaje, ponovno merjenje administrativnih stroškov ter ugotavljanje učinkovitosti sprememb z namenom uresničevanja cilja Akcijskega načrta). Cilj projekta Merjenje administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS je prizadevanje za razbremenitev gospodarstva in državljanov z nepotrebnimi administrativnimi postopki in bremeni ter povečanje učinkovitosti javne uprave. Pri projektu gre tudi za uresničevanje zavez Vlade RS do Evropske komisije, s katerimi se je zavezala da bo uresničila cilj 25% manj administrativnih bremen v zakonodaji RS, kar predstavlja 362 mio EUR. V analizo, ki so jo zaradi objektivnosti merjenja izvajali zunanjimi izvajalci v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ostalimi resorji, je bilo vključenih 14 področij, pregledanih 71 zakonov in 3529 podzakonskih predpisov od tega 996 administrativno obremenjujočih predpisov, ki povzročajo dodatne stroške poslovnim subjektom ali državljanom. Analiza je potekala na podlagi evropske metodologije za merjenje administrativnih stroškov in bremen (Enotna metodologija za merjenje stroškov, ki jih zakonodaja povzroča subjektom - EMMS). Rezultati kažejo, da je bilo skupno izmerjenih 146 ukrepov in realiziranih 365 mio EUR prihrankov na letni ravni pri čemer realizirani prihranki predstavljajo znižanje zakonodajnih bremen v višini več kot 25 % od ugotovljenih bremen (1,5 mrd EUR). Največ delež prihrankov izhaja iz ukrepov v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje. Določeno število ukrepov je še v fazi realizacije, kar za državo predstavlja potencialne prihranke, in sicer v višini 59,3 mio EUR. Gre za enega pomembnejših prizadevanj za boljšo javno upravo, saj vsak vložen evro v izvedbo Akcijskega programa za odpravo zakonodajnih bremen, prihrani za gospodarstvo in državljane 215 EUR na področju razbremenitve teh deležnikov. V okviru projekta je bilo vzpostavljeno spletno mesto STOP birokraciji kot enotno orodje namenjeno zbiranju predlogov, pobud za zmanjšanje administrativnih bremen in odpravo leteh. Vzpostavljena je bila tudi Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje kot enotno managersko orodje za spremljanje napredka realizacije ukrepov ministrstev, ki ga uporabljajo vsa ministrstva. Nekaj pomembnejših ukrepov: • MJU - Uvedba e-JN - elektronska javna naročila (Sistem za elektronsko javno naročanje z moduli e-Nabave, e-Oddaja, e-Dosje, e-Dražbe, e-Katalog, Brezpapirno poslovanje in avtomatsko preverjanje podatkov iz državnih registrov) = 18,1 mio EUR prihrankov na letni ravni; • MJU - Obvezna elektronska prijava v socialna zavarovanja s 1.1.2016 (M obrazci v okviru sistema VEM) = ocenjeni prihranki za poslovne subjekte in javno upravo 6,4 mio € na letni ravni; • MF - Zmanjšanje števila podračunov pri plačevanju socialnih dajatev iz 14 na 4. = 5,1 mio € prihrankov za poslovne subjekte na letni ravni; • MP - Uvedba E-zemljiške knjige = prihranki v višini 17,4 mio € na letni ravni; • MGRT - Poenostavitev pogojev za vstop na trg = prihranki v višini 7,5 mio € na letni ravni; • MIZŠ Vzpostavitev evidence na področju šolstva E-VŠ in CEUVIZ = prihranki v višini 2,5 mio € na letni ravni; • SURS - Spremembe pri popisih prebivalstva in kmetijskih gospodarstev – zajem iz administrativnih virov = prihranek v višini 13,3 mio € na letni ravni; • MDDSZ - E-sociala – uveljavljanje socialnih pravic na enem mestu = prihranki v višini 19,6 mio € na letni ravni; • MOP - Spremembe pri prostorski in okoljski zakonodaji in objave evidenc ter prostorskih informacij = prihranki v višini 9,2 mio € na letni ravni; • MZ - Racionalizacija potrjevanja zdravstvene kartice = prihranki v višini 5,8 mio € na letni ravni; • MZI - Odprava notranje kontrole = prihranki v višini 2,3 mio € na letni ravni. Vir: MJU Posledice demografskih sprememb se bodo najbolj odrazile na vzdržnosti sistemov socialne zaščite, trgu dela, potrebah po vseživljenjskem izobraževanju in prostorski politiki Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, ki bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Posledice se že kažejo na številnih področjih, v prihodnjih obdobjih pa se bodo še okrepile. Na trgu dela bo tako zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast. Demografska gibanja bodo vplivala tudi na zmanjšanje virov financiranja in povečanje izdatkov za socialno zaščito. Ob tem pa se spreminjajo tudi potrebe na področju stanovanjske, prostorske in regionalne politike. To so ključni poudarki dokumenta Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice, s katerim se je danes seznanila Vlada RS. Demografske spremembe v Sloveniji opredeljuje predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Glede na demografske projekcije EUROPOP2013 bo v Sloveniji proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, intenzivnejši kot v drugih državah EU. Projekcije so sicer povezane s tveganji uresničitve njihovih ključnih predpostavk (gibanje števila rojstev, smrti in neto priselitev), vendar na neizogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji. Posledice takšnih gibanj bodo vidne predvsem na: i) trgu dela, ii) izobraževanju, iii) javnih izdatkih in iv) stanovanjskem, prostorskem in regionalnem področju. Na trgu dela tudi večja delovna aktivnost mladih in starejših ne bo zadostovala za pokritje potreb po večjem zaposlovanju zaradi krepitve gospodarske aktivnosti. Starostno spremenjena struktura zmanjšane ponudbe delovne sile bi lahko upočasnila tudi rast produktivnosti in vplivala na strukturo potrošnje. Demografske spremembe spreminjajo potrebe po kapacitetah v izobraževanju v smeri krepitve vseživljenjskega izobraževanja in zagotavljanja veščin za življenje in delo. Ob ohranjanju sedanjih sistemov socialne zaščite bo manjše število delovno sposobnega prebivalstva omejevalo vire financiranja sistemov socialne zaščite, povečevanje deleža starejšega prebivalstva pa bo povečevalo pritisk na javnofinančne izdatke, povezane s staranjem prebivalstva. To se bo pokazalo predvsem na izrazitem povečanju izdatkov za pokojnine, ki so že sedaj delno financirane s proračunskimi sredstvi, in tudi izdatkov za zdravstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe. Staranje prebivalstva spreminja tudi potrebe na področju stanovanjske, prostorske in regionalne politike. Med starejšimi je že sedaj nadpovprečno visok delež socialno izključenih, ob povečanju njihovega števila bi problem lahko postal še izrazitejši. Za starejšo populacijo je značilen tudi visok delež lastniških stanovanj in hkrati nadpovprečno visok delež starejših, ki živi na kmetijah ali v samostojnih hišah. Pri tem je njihova stanovanjska prikrajšanost visoka, oteženo pa je izvajanje nekaterih storitev dolgotrajne oskrbe. Demografske spremembe povečujejo potrebo po starejšim prilagojenemu prostorskemu načrtovanju, gradnji objektov in prometni politiki. Regionalne projekcije prebivalstva nakazujejo povečanje neenakomernosti staranja prebivalstva po regijah. Vir: UMAR Vlada sprejela dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo Vlada RS je danes na redni seji sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike določata pogoje ter postopek financiranja na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. To so območja, na katerih so se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšale, da je stopnja registrirane brezposelnosti dosegla kritično mejo 17 %. To se je zgodilo v Pokolpju, Mariboru s širšo okolico in na območju občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje. Naštetim območjem je Vlada RS s sklepi določila status problemskega območja z visoko brezposelnostjo. Ob teritorialni določitvi takšnega območja (na ravni občin) sprejme Vlada RS dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. Ukrepi razvojne podpore so v pristojnosti različnih ministrstev in usmerjeni k istemu cilju– izboljšanju kritičnih razmer na območju. Poročila o izvajanju in vmesne evalvacije nekaterih ključnih ukrepov razvojne podpore kažejo na pomanjkljivost razpršenega izvajanja, ki jo želi vlada odpraviti s poenotenjem nekaterih ukrepov za vsa problemska območja tako, da se bodo ti tudi izvajali na enoten način. S tem bo dosežena potrebna kritična masa. Pri programih spodbujanja konkurenčnosti na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je po novem določen standardni nabora instrumentov. Ti programi bodo v dveh mesecih po sprejemu tega sklepa vsebinsko prenovljeni, ob upoštevanju poročil o izvajanju, standardni nabor instrumentov pa se bo izvajal na enoten način. V programih spodbujanja konkurenčnosti bo vsako problemsko območje ohranilo omejeno število zanj specifičnih instrumentov. Pri ukrepih, ki vključujejo državne infrastrukturne investicijske projekte so problemi izvajanja v pristojnih ministrstvih praviloma povezani s finančno zahtevnostjo takih projektov. Zmanjševanje obsega državnih proračunov v preteklih letih je pripeljalo do velikih zaostankov pri realizaciji, v zadnjem letu pa tudi do zaustavitve izvajanja nekaterih ključnih infrastrukturnih investicij v problemskih območjih. Problem se bo deloma reševal s podaljšanjem obdobja izvajanja ukrepov razvojne podpore in deloma z revizijo vsebine posameznih ukrepov. Pomanjkljivost sedanjih rešitev je tudi večinsko financiranje izvajanja ukrepov iz integralnega proračuna. Možnosti, ki jih daje evropsko financiranje doslej niso bile v celoti izkoriščene. Novo programsko obdobje 2014–2020 je nova priložnost za vključitev evropskih strukturnih skladov. Je pa res, da so te možnosti omejene prav na področju infrastrukture, kjer so potrebe največje, in ki ni prioriteta evropskega financiranja. Predlaga se podaljšanje izvajanja ukrepov razvojne podpore do konca programskega obdobja 2014–2020, vendar le za Pokolpje in območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, kjer je stopnja brezposelnosti v času sprejemanja tega sklepa višja od kritične stopnje 17%. Vrednost vseh ukrepov razvojne podpore za vsa tri problemska območja v celotnem obdobju trajanja ukrepov znaša nekaj več kot 303 milijone evrov.. Subvencije podjetjem znašajo okoli 56 milijonov evrov, krediti okoli 66 milijonov evrov, olajšave okoli 18 milijonov evrov in sredstva za infrastrukturo okoli 163 milijonov evrov. Za doseganje navedenih ciljev se tri ločene sklepe za posamezna problemska območja z visoko brezposelnostjo nadomesti z enim samim vladnim sklepom. Vir: MGRT Vlada obravnavala informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje Vlada RS se je seznanila z informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje in ugotavlja, da do 30. 4. 2016 ni bilo mogoče skleniti dogovora o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017– 2019. Ministrstvu za javno upravo nalaga, da nadaljuje postopek priprave in usklajevanja sistemskih sprememb Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in posreduje Vladi Republike Slovenije predloga zakonov skupaj s poročilom o usklajenosti do roka, določenega v normativnem programu dela vlade za 2016. Nadaljevanje pogajanj o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017–2020 se bo nadaljevalo po uskladitvi sistemskih sprememb Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vir: MJU Vlada izdala novelo Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike 14-20 Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta in jo bo objavila v Uradnem listu RS. Omenjena novela Uredbe, ki je bila na sprejeta 24. aprila 2015, je utemeljena na neposrednem izvajanju evropskih pravnih podlag. Skupaj z novelo Zakona o izvrševanju proračuna predstavlja pomemben del normativnega okvira s področja evropske kohezijske politike v Sloveniji za programsko obdobje 2014–2020. S spremembo uredbe se ureja področje finančnih instrumentov in celostnih teritorialnih naložb, podrobneje opredeljuje posredniški organ in njegove naloge, spreminja število posredniških organov, dodaja primera neposredne potrditve operacije, usklajuje določila uredbe z Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in ureja upravljalna preverjanja za ukrepe tehnične podpore posredniških organov ter jasneje definira ureditev administrativnih preverjanj. Vir: SVRK Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o shemah neposrednih plačil Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o shemah neposrednih plačil, s katero se spreminjajo določbe za shemi »plačilo za mlade kmete« in »podpora za mleko v gorskih območjih«. Pri plačilu za mlade kmete je v Uredbi popravek pri definiciji mladega kmeta, kadar je nosilec kmetijskega gospodarstva fizična oseba, in se glasi: »Mladi kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU, pri čemer se kot prva vzpostavitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.«. S spremembo glede nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so pravne osebe, pa se upošteva zadnja dopolnitev EU predpisa. Pri podpori za mleko v gorskih območjih je izvajanje v letu 2015 pokazalo, da je treba pogoj telitve tudi časovno omejiti na obdobje dveh let, ker iz vidika prireje mleka ni smiselno spodbujati daljšo dobo med telitvami. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembi Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih in glasbenih šol Vlada RS je danes izdala Uredbo o spremembi Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol in jo objavi v UL RS. V skladu s 3. členom Uredbe o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (v nadaljevanju Uredba) mora javna mreža osnovnih šol vsem otrokom zagotavljati možnost osnovnošolskega izobraževanja. Ustanoviteljica javnih osnovnih šol je lokalna skupnost, ki v ustanovitvenem aktu med drugim določi tudi šolski okoliš. To je območje na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo. Velikost šolskega okoliša je praviloma usklajena z zmogljivostjo šole. S predlagano spremembo se v uredbo na novo dodaja, da lahko mestne občine pridobijo pravno podlago za določitev skupnega šolskega okoliša za največ tri šole. Na ta način bodo imela možnost enakomerne razporeditve oddelkov glede na zmogljivost posameznih šol. Pod določenimi pogoji lahko torej ustanovitelj določi skupni šolski okoliš za dve sosednji šoli. Izjemoma pa se lahko v MO Maribor, MO Ptuj in MO Kranj določi skupni šolski okoliš za največ tri šole, v kolikor se s tem zagotovi racionalnejša izraba šolskega prostora, prilagojena zmogljivostim osnovnih šol. Vir: MIZŠ Vlada izdala Uredbo o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa, da vlada izda Uredbo o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti v roku 60 dni po uveljavitvi zakona. Kot določa ZJN-3 vlada z uredbo določi informativni seznam naročnikov, za postopek naročila male vrednosti pa obvezne informacije, ki jih mora naročnik navesti v obvestilih v zvezi s tem postopkom, ki se objavijo na portalu javnih naročil. Z Uredbo, ki jo je danes izdala vlada, se tako določajo: informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o naročilu male vrednosti; informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji naročila male vrednosti ter informativni seznam naročnikov. Vir: MJU Spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov. S tem predlogom se glede na veljavno uredbo, ki ureja odlagališča odpadkov med drugim: • dodatno urejajo pogoji za predložitev finančnemu jamstvu enakovrednega ukrepa za upravljavce »komunalnih« odlagališč v zapiranju ali zaprtih odlagališč: upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke, ki je v lasti občine ali več občin in je infrastruktura lokalnega pomena, lahko pridobi okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za zaprto odlagališče oziroma za odlagališče v zapiranju, če vlogi zanj, med drugim, priloži finančno jamstvo (oziroma finančnemu jamstvu enakovreden ukrep). V skladu z uredbo se šteje, da je zagotovil finančnemu jamstvu enakovreden ukrep, če vloga vsebuje izjavo občine ali občin lastnic takšnega odlagališča o tem, da so seznanjene z višino finančnega jamstva in z odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine, določenih z zakonom (izjava). Izjavo sprejme pristojni organ občine, to je občinski svet. V primeru neizpolnitve zaveze iz izjave, MOP ukrepa v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi; • glede na določbo člena, morajo upravljavci za zaprto »komunalno« odlagališče oziroma za tako odlagališče v zapiranju vložiti vlogo za izdajo OVD v 90-ih dneh od uveljavitve sprememb uredbe. To velja predvsem za tiste upravljavce, ki so v skladu z uredbo že vložili vlogo, pa je bilo o njej že odločeno (bodisi jo je pristojni organ zavrgel, bodisi jo je zavrnil). Tisti upravljavci, ki so vložili vlogo v skladu z uredbo, pa o tej vlogi še ni bilo odločeno, niso dolžni vložiti nove vloge, ampak so dolžni, če niso predložili drugega finančnega jamstva dodatno predložiti Izjavo v skladu z novim 17. členom te uredbe. Vir: MOP Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu Vlada RS je na današnji redni seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu. Evropska komisija je leta 2014 izdala Uredbo Komisije (EU) št. 376/2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, ki je začela veljati maja 2014 in določa podrobna pravila glede poročanja dogodkov v letalstvu. Namen uredbe je izboljšanja varnosti, preprečevanja nesreč in incidentov v letalstvu, ne sme pa se uporabljati za pripisovanje krivde ali odgovornosti. Vključuje tudi določbe o »kulturi pravičnosti«, ki posameznike, ki delajo na različnih področjih letalstva, spodbuja k poročanju o informacijah, povezanih z varnostjo. Uredba nalaga državam članicam določitev pravil glede kazni, ki se naložijo pri kršitvi določb te uredbe in sprejetje vseh potrebnih ukrepov za uveljavitev teh kazni, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Uredba tudi nalaga državam članicam določitev pristojnega organa za izvajanje te uredbe. Pristojni organ v Sloveniji je Javna agencija za civilno letalstvo RS. Vir: MzI Zavrnitev zahtev za podelitev začasnih koncesij za izvajanje dimnikarskih storitev na območjih Laško, Dobrna in Dobje Vlada RS je izdala tri odločbe, s katerimi se zavrnejo zahteve Dimnikarskega podjetja Dimnikarstvo d. o. o., Celje, za podelitev začasnih koncesij za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih Laško, Dobrna in Dobje. Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije. Ministrstvo za okolje in prostor je 12. 2. 2016 objavilo javne pozive za podelitev začasnih koncesij na dimnikarskih območjih Laško, Dobrna in Dobje. Ministrstvo je prejelo eno pravočasno zahtevo za podelitev začasne koncesije, in sicer s strani družbe Dimnikarsko podjetje Dimnikarstvo d. o. o., Celje. Ker je ministrstvo v predhodnem postopku ugotovilo, da družba ne izpolnjuje predpisanih pogojev, saj je zoper njo začet postopek za odvzem koncesije na dimnikarskem območju Šentjur, saj družba podatkov o kurilnih napravah in na teh napravah opravljenih storitvah na dimnikarskem območju Šentjur do 18. 5. 2016 ni vpisala v evidenco EviDim, je vlada zahteve zavrnila. Vir: MOP Potrjena najustreznejša varianta v postopku priprave DPN za navezovalno cesto Zahodna obvoznica Maribor Vlada RS se je seznanila s predlogom najustreznejše variante, ki je proučena v gradivu »Študija variant s predlogom najustreznejše variante za gradnjo Zahodne obvoznice Maribor«, ki jo je v marcu 2016, izdelalo podjetje Urbis, d. o. o. Vlada je kot najustreznejšo potrdila varianto 1 optimizirano, ki poteka od krožišča s Kardeljevo cesto v smeri proti jugovzhodu, prečka Cesto v Razvanju in poteka preko obstoječih kmetijskih površin do regionalne ceste R2430 (Tržaška cesta), kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. V smeri proti AC Slivnica – Pesnica prečka regionalno cesto v nadvozu in poteka ob energetskem koridorju, prečka železniško progo Maribor – Zidani most v nadvozu in se z novim AC priključkom naveže na AC 1, odsek Slivnica – Pesnica. Po izvedeni javni razgrnitvi študije variant, pridobljenih prvih mnenjih pristojnih nosilcev urejanja prostora in po pridobljeni dokončni pozitivni odločbi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, sta koordinator in pobudnik, v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP), predlog najustreznejše variante posredovala vladi v potrditev. Vlada je v skladu z ZUPUDPP potrdila predlog najustreznejše variante s sklepom ter ga bo posredovala koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN). Koordinator bo objavil sklep na svojih spletnih straneh. Vrednost projekta po tekočih cenah znaša približno 112 milijonov EUR, predvideni datum zaključka projekta je leta 2022. Vlada je 17. 7. 2008 sprejela sklep o pričetku priprave DPN za navezovalno cesto Zahodna obvoznica Maribor. V nadaljevanju so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora, analiza teh smernic in izdelano okoljsko poročilo ter študija variant. Javna razgrnitev je potekala od 11. 6. do 11. 7. 2012. Po javni razgrnitvi so bila pripravljena stališča do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve. Pridobivanje mnenj je, zaradi dodatnih usklajevanj z resorji in iskanja optimalne rešitve, potekalo od decembra 2012 do marca 2016. Vir: MOP Sprejet letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017 Vlada RS je sprejela letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leti 2016 in 2017. Vlada se je tudi seznanila s poročilom o izvajanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2015. Sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti okolje v Zgornji Mežiški dolini potekajo že deveto leto na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (odlok). Na podlagi odloka vlada sprejme letne programe ukrepov za posamezno koledarsko leto. Letni program ukrepov je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem, njegovo pripravo pa je koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Ravne na Koroškem. Programi ukrepov so pripravljeni za dve leti, to je za leto 2016 in 2017. Za izvajanje letnih programov je za leto 2016 iz proračuna zagotovljenih 1.045.500 EUR, za leto 2017 pa 754.500 EUR. Med predlogi obdobnega programa je vnovič poudarek predvsem na preplastitvah makadamskih površin. Ta ukrep je potreben in uspešno preprečuje prašenje onesnaženega prahu s površin, obremenjenih s prometom. Med ukrepi, ki jih izvajata občini, so tudi sanacija fasade, mokro čiščenje utrjenih površin in izvajanje dopolnilne varovalne prehrane. Ukrepi bodo med drugim tudi: zamenjava onesnažene zemlje in zasajanje trave na javnih površinah, ki so namenjene zadrževanju otrok ter ureditev golih javnih površin z rastlinskimi prevlekami. Pomembna naloga v naslednjih dveh letih je tudi prizadevanje za omejitev prenosa onesnaženja iz delovnega v domače okolje. Pri tej nalogi je bistveno sodelovanje lokalnih podjetij, ki delajo s svincem. S skupnim pristopom k problematiki obremenjenosti delavcev in njihovih otrok s svincem se lahko doseže pozitiven sinergijski učinek in doda pomemben delček pri napredku programa h končnemu cilju. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z letnim programom predložilo tudi poročilo o izvajanju programa ukrepov za preteklo leto. V skupni vrednosti skoraj 790.000 EUR so se med drugim preplastile ceste, opravljalo se je mokro čiščenje javnih površin in vzpostavilo ter izvajalo obveščanja in ozaveščanja prebivalcev o možnih virih strupenih kovin in načinih zmanjšanja njihovega vnosa v telo ter o varni in varovalni prehrani. Vir: MOP Vlada sprejela spremembe Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor Vlada RS je sprejela spremembe Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (PAM). Spremembe so potrebne zaradi določitve nepremičnin, ki se temu javnemu zavodu dajejo v upravljanje za izvajanje njegove dejavnosti v občini Murska Sobota. Sprememba 26. člena določa nepremičnine, ki jih bo javni zavod upravljal, druga alinea 6. člena pa spreminja sedež javnega zavoda. Prva alinea prvega odstavka 11. člena in prva alinea 16. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda PAM se spreminjata zaradi uskladitve zahtevane ravni izobrazbe z novimi višješolskimi programi, hkrati pa se družboslovni smeri izobrazbe dodaja tudi humanistična smer. Vir: MK Vlada sprejela mnenje v zvezi z zahtevo Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti ZDIJZ Vlada RS je v zvezi z zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti petega odstavka 1.a člena, prve alineje prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka 6.a Zakona o dostopu do informacij javnega značaja sprejela mnenje in ga posreduje Državnemu zboru. Vlada meni, da izpodbijane zakonske določbe ZDIJZ niso neustavne. Vlada pojasnjuje, da so na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ osnovni podatki iz navedenih pogodb poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava javni (gre za osnovne podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe, trajanju posla in to za pogodbe glede svetovalnih storitev, avtorskih storitev). Iz zakonodajnega gradiva v zvezi z ZDIJZ-C izhaja, da je zakonodajalec pri opredelitvi poslovnih subjektov, ki jih je zavezal po ZDIJZ kot "poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava", izhajal iz določil veljavne zakonodaje, iz primerjalno-pravnih ureditev in iz študij, iz katerih izhaja poseben položaj podjetij v večinski lasti ali pod prevladujočim vplivom države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Tovrstna podjetja predstavljajo, ne glede na statusno pravno obliko, posebno kategorijo poslovnih subjektov, ki dejansko sodijo v "širši javni sektor" in glede katerih je primerna drugačna obravnava z vidika obveznosti po višji stopnji odprtosti in transparentnosti delovanja v primerjavi s poslovnimi subjekti, ki niso v lasti ali pod prevladujočim vplivom države ali drugih oseb javnega prava. Namen različnega obravnavanja glede potrebe po stopnji odprtosti in transparentnosti delovanja med poslovnimi subjekti, ki niso in tistimi, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je jasen: za posredovanje informacij javnega značaja so zavezani vsi tisti zasebnopravni subjekti, na katerih poslovanje (statusno-pravne in poslovne odločitve, kadrovanje, trošenje, interni nadzor in tudi nastopanje na trgu) imajo javnopravni subjekti (država v najširšem smislu) lahko vpliv. Vlada meni tudi, da koristi zavezanosti za dostop do informacij javnega značaja in tudi proaktivne transparentnosti presegajo morebitne negativne posledice takšne ureditve, saj določbe sledijo načelu sorazmernosti. Zakonodajalec je pri določitvi obveznosti za zavezance po 1.a členu ZDIJZ ustrezno zasledoval načelo sorazmernosti tako v zvezi z ožjo opredelitvijo definicije »informacije javnega značaja«, kot tudi z določitvijo minimalnega nabora osnovnih podatkov iz pogodb, ki naj bi bili praviloma javni ter nenazadnje tudi z možnostjo, da poslovni subjekt v določenih primerih doseže, da se osnovni podatki ne razkrijejo, kolikor izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezani nuditi dostopa do vseh svojih dokumentov, temveč zgolj do specifičnih ključnih informacij. Za osnovne podatke ZDIJZ določa tudi »absolutno« javnost v naslednjih primerih: i) ko je zavezanec javno podjetje v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe; ii) ko gre za pogodbe določene vrste in sicer: donatorske, sponzorske pogodbe ter svetovalni, avtorskih in posli glede drugih intelektualnih storitev ali drugi pravni posli, s katerimi se dosega enak učinek ali iii) ko gre za tiste osnovne podatke iz pogodb, ki so razkriti že preko spletne objave finančnih transakcijah 10.a členom ZDIJZ (na primer kdo je pogodbeni partner). V vseh drugih primerih pa lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po ZDIJZ zavrnejo dostop tudi do osnovnih podatkov o pravnih poslih iz prvega odstavka 6.a člena, namreč če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Vlada meni, da gre za ustavno dopustno in uporabljeno možnost zakonskega urejanja in s tem omejevanja posameznih ustavno varovanih pravic, na katere se sklicuje Vrhovno sodišče. Izbrana sredstva za dosego ciljev pravne države so primerna, potrebna in nujna. Izpodbijani način ureditve predstavlja minimalen način, ki še zagotavlja cilj, ki se ga je z novelo zasledovalo. Vlada glede na zgoraj navedene argumente predlaga Državnemu zboru, da v tem postopku ustavno sodne presoje predlaga Ustavnemu sodišču, da zahtevo zaradi vsebinske skladnosti izpodbijanih zakonskih določb z določbami Ustave, zavrne. Vir: MJU Potrjen Poslovni in finančni načrt sklada za razvoj kadrov in štipendije Vlada RS je sprejela Poslovni in finančni načrt za leto 2016 Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki ga je Nadzorni svet sklada obravnaval na 14. dopisni seji z dne 18. 3. 2016. Program dela v letu 2016 je pripravljen na podlagi veljavne zakonodaje in zasnovan tako, da upošteva pretekle aktivnosti in usmeritve sklada, ki se bodo nadaljevale v naslednjem in v prihodnjih letih. Poslovni in finančni načrt sklada za leto 2016 je razdeljen na štiri glavna področja: • programe za spodbujanje mednarodne mobilnosti - Ad futura, • programe, ki imajo podlago v Zakonu o štipendiranju in • programe, ki se delno financirajo iz sredstev evropske kohezijske politike. • Druge programe/projekte, financirane iz drugih virov Sklad bo v letu 2016 še naprej spodbujal mednarodno mobilnost in v ta namen objavil razpise štipendij za študij v tujini, študijske obiske in udeležbo na tekmovanjih v tujini ter razpise, namenjene tujim državljanom za izobraževanje v Sloveniji. V letu 2016 bo sklad na tem področju okrepil sodelovanje z gospodarstvom tako z vidika ustreznega štipendiranja in posledično zaposlovanja štipendistov. Sklad bo za dijake in študente nadaljeval z dodeljevanjem Zoisovih štipendij, štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sofinanciral kadrovske štipendije. Na področju programov, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike bo sklad v letu 2016 sodeloval z ministrstvom, pristojnim za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Iz Evropskega kohezijskega sklada se bo sofinanciral program Tehnična podpora, medtem ko bodo vsi ostali programi sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. V 2016 bo sklad sodeloval tudi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri pripravi finančnega načrta za leto 2016 je sklad upošteval predpisana izhodišča javnofinančnih gibanj ter zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo finančno poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov. Finančni načrt sklada za leto 2016 je izdelan ločeno s pregledom načrta za izvajanje programov sklada in ločeno za delovanje sklada. Za izvajanje programov načrtuje sklad sredstva v skupni višini 12.279.507 EUR. Načrtovanih je 9.944.939 EUR sredstev, ki se zagotavljajo iz proračuna RS, proračunskega sklada MDDSZ in sredstev evropske kohezijske politike. Hkrati bo sklad za financiranje programov uporabil del neporabljenih sredstev v višini 2.334.568 EUR . Odhodki za izvajanje programov so načrtovani v višini 11.041.077 EUR. Z načrtovanimi odhodki se bodo zagotavljala sredstva za izvajanje programov za spodbujanje mednarodne mobilnosti - Ad futura, programov, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in so namenjeni izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ter podjetjem za spodbujanje kompetenc na področju razvoja kadrov, prav tako pa se bo iz načrtovanih sredstev zagotavljalo financiranje štipendiranja na osnovi Zakona o štipendiranju. Prihodki in odhodki za delovanje sklada so načrtovani v višini 2.112.625 EUR. Prihodke za delovanje zagotavlja sklad iz proračuna RS, sredstev evropske kohezijske politike za izvajanje programov financiranja izobraževanja v okviru MDDSZ in MIZŠ, prejetih obresti od naložb prostih denarnih sredstev ter donacije ameriške vlade za svetovalni center EducationUSA. Odhodki za delovanje sklada so namenjeni kritju stroškov dela, odhodkom za blago in storitve ter investicijskim odhodkom in se zagotavljajo iz proračunskih in evropskih sredstev ter iz drugih virov, kot so obresti na depozite, donacije itd. Sklad načrtuje, da bo imel v letu 2016 na področju delovanja sklada izravnane prihodke in odhodke, ob predpostavki realiziranih načrtovanih prihodkov in odhodkov. Vir: MDDSZ Soglasje glede najmanjše višine zneska za učinkovito rabo in načina plačila nadomestila za učinkovito rabo frekvence v pasovih 1800 MHz in 2100 MHz FDD Vlada RS je soglašala s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve glede najmanjše višine zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, in sicer 2.600.000,00 EUR za vsak blok v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHz (BC14 in BC15) ter 1.300.000,00 EUR za vsak blok v radiofrekvenčnem pasu 2100 MHz FDD (BD01 in BD). Vlada soglaša z načinom plačila za učinkovito rabo frekvence, da se izvede v enkratnem znesku v roku 30 dni od datuma vročitve odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Vir: MIZŠ Vlada seznanjena s Četrtletnim poročilom SDH Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016. Zakon o Slovenskem državnem holdingu v drugem odstavku 67. člena določa, da mora Slovenski državni holding (SDH) o upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati vladi. Poročilo SDH v vednost posreduje tudi Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ. V poročilu za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 je glede pridobivanja naložb pojasnjeno, da je Republika Slovenija v tem obdobju pridobila deleže v naslednjih družbah: • Gorenjska banka – brezplačen prenos 127 delnic (0,04%) iz TŠC Kranj in ESIC Kranj, s čimer se je lastniški delež RS povečal na 0,20%, • Zavarovalnica Triglav – brezplačen prenos 1.184 delnic s strani Zavoda za gradbeništvo RS, s tem je RS povečala lastniški delež na 34,48%, • Slovenski državni gozdovi – ustanovitev nove družbe, 100% v lasti RS; kot stvarni vložek se je preneslo delež RS v družbi Snežnik (70,04%), • Pridobiva se tudi delež (90,76%) v družbi Informatika, ki je trenutno v lasti 5-ih elektrodistribucijskih podjetij in ELES. Nakup bo izveden v imenu in za račun RS. Za izvedbo pravnega in finančnega skrbnega pregleda je že izbrano podjetje M.Kabinet. V poročilu za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 so glede odsvojitve naložb pojasnjene tudi prodajne aktivnosti za naslednje naložbe: • Adrie Airways, • Cimos, • Geoplin, • MLM, • • • • NKBM, NLB, Paloma, Perutnina Ptuj. V predmetnem obdobju je bilo izvedenih 19 skupščin ali sprejetih sklepov ustanovitelja v družbah v upravljanju SDH. Vir: MF Vlada sprejela odziv na sprejeta sklepa na skupni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti ob obravnavi točke »Izkoriščanje delavcev v Loški dolini in ukrepi na področju pravočasnega odkrivanja ter preprečevanja izkoriščanja delavcev« in ga pošlje Državnemu zboru Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti sta na skupni seji 22.3.2016 na podlagi zahteve poslanske skupine Slovenske demokratske stranke – SDS obravnavala točko Izkoriščanje delavcev v Loški dolini in ukrepi na področju pravočasnega odkrivanja ter preprečevanja izkoriščanja delavcev, kjer sta po razpravi sprejela sklepa, da v roku dveh mesecev Vlada RS pripravi dodatne ukrepe za učinkovito preprečevanje kršitev pravic delavcev in izvajanje nadzora nad kršitvami pravic delavcev s priloženo časovnico in v istem roku dveh mesecev pisno poroča Državnemu zboru o izvedenih ukrepih v primeru ugotovljenih kršitev v zadevi »Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o., PE Marof Trade«. V odzivu vlada podaja oceno stanja glede ukrepov za učinkovito preprečevanje kršitev pravic delavcev in izvajanje nadzora nad kršitvami pravic delavcev ter podaja pregled izvedenih aktivnosti in ugotovitev v primeru ugotovljenih kršitev v zadevi Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o., PE Marof Trade s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Finančne uprave Republike Slovenije. Vlada nato podaja predlog ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče še dodatno učinkovito preprečevati kršenje zakonodaje: • določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca, • možnost prepovedi opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti tudi za naročnika oziroma glavnega izvajalca, • omejitev fiktivnega prezaposlovanja delavcev, • prepoved opravljanja dejavnosti delodajalca ob neporavnanih obveznostih, • zagotovitev sredstev za obveznosti delodajalca do zaposlenih delavcev in • učinkovito ukrepanje v kazenskem postopku. Vir: MDDSZ Vlada odgovorila Mescu glede izgube delovnih mest v privatiziranih podjetjih Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke Mesca v zvezi z izgubo delovnih mest v privatiziranih podjetjih. Mesec v svojem vprašanju izpostavlja problematiko izgube delovnih mest v podjetjih, ki so na seznamu za privatizacijo in h kateremu je 21. 6. 2013 soglasje podal Državni zbor. Vlada glede konkretnega poslanskega vprašanja z vidika svojih pristojnosti, na jasen, enostaven in razumljiv način pojasnjuje sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) in pravno podlago za izvedbo prodaj družb iz predmetnega seznama, ki jo predstavlja Sklep o soglasju k odtujitvi naložb RS, KAD, SOD, Modre zavarovalnice, DSU in PDP, ki ga je sprejel državni zbor 21. 6. 2013. ZSDH-1 je osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi razpolaganje in prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje SDH. Eden temeljnih namenov zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada kot skupščina SDH. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti. Mescu se v odgovoru prilaga tudi razpredelnica podatkov o gibanju števila zaposlenih v družbah/skupinah po posameznih letih v obdobju od 2012 - 2015, ki je bila pripravljena na podlagi javno dostopnih podatkov. Ob tem je dodano opozorilo, da so bile družbe prodane v različnih časovnih obdobjih, le tri družbe so bile prodane pred več kot letom dni, zato meritorne ocene transakcije z vidika ohranjanja/povečevanja števila zaposlenih pri posameznih družbah še ni mogoče podati. Je pa iz preglednice razvidno, da je trend zniževanja števila zaposlenih prisoten v vseh skupinah/družbah, ki so uvrščene na seznam, in katerih prodaja še ni bila izvedena (razen družbe Terme Olimia Bazeni, ki je bila pripojena družbi Terme Olimia, d.d.). Iz preglednice je tudi razvidno, da se je v družbah/skupinah, za katere je bil postopek prodaje zaključen, število zaposlenih zniževalo tudi pred izvedbo prodaje, saj so bila zmanjšanja zaposlenih potrebna za ohranjanje konkurenčnega položaja družb na trgu. SDH še dodaja, da podatki za leto 2015 za večino družb še niso javno objavljeni. SDH, ki je iz lastništva naložb izstopil, ne more pričakovati razkritja podatkov s strani družbe (in tudi sam teh ne sme javno razkrivati) pred razkritjem teh podatkov notranji javnosti družbe (nadzorni svet, upravni odbor, skupščina, ipd.), saj bi bilo to v nasprotju z določili ZGD-1. Vir: MF Vlada odgovorila Mescu glede poslovanja Elana po privatizaciji Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke Mesca v zvezi s poslovanjem Elana po privatizaciji. Mesec sprašuje na kakšen način so bili v prodajnem postopku in prodajni pogodbi zavarovani delovna mesta, blagovne znamke in razvojni potencial v podjetju Elan? Ali so odločitve upravnega odbora skladne z nefinančnimi (nekomercialnimi) zagotovili kupcev v prodajni pogodbi? Kako SDH spremlja izvrševanje nefinančnih zagotovil v pogodbi in kako bo ukrepal v primeru suma kršitev? Vlada uvodoma pojasni Mescu, da pojasnjuje poslovanje podjetja Elan, d.o.o. in ne Elan, d.d., kot napačno navaja Mesec v svojem vprašanju. Vlada ocene poslovanja Skupine Elan, kot jih v tekstu navaja Mesec, ne more komentirati, ker niso znane empirične podlage na osnovi katerih je bila ta ocena izdelana. Letna poročila o poslovanju Skupine Elan ter Elan, d.o.o. (kot njene krovne družbe) so javno objavljena na spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Tako da so te informacije dostopne in preverljive vsakomur, ki seveda želi pridobiti celovito sliko o preteklem poslovanju obeh poslovnih subjektov. V letnih poročilih so (do vključno leta 2014) zapisane ugotovitve neodvisne revizijske družbe glede obstoja pomembne negotovosti v Skupini Elan in Elanu, ki bi lahko vzbudila bistven dvom o njuni sposobnosti, da nadaljujeta kot poslujoči podjetji v prihodnosti, prav tako so podrobno opisani razlogi za tovrstno ugotovitev. Vlada meni, da je prodaja lastniškega deleža za Skupino Elan in Elan pomenila vstopnico za dolgoročno ohranitev podjetja na trgu ter njen nadaljnji razvoj, saj je omogočila razrešitev več akutnih problemov povezanih s: • • • • prejeto nezdružljivo državno pomočjo, sodnimi spori v Republiki Sloveniji in Luksemburgu, ki se niso odvijali v korist Elana, d.o.o., preteklimi finančnimi dolgovi in tekočim financiranjem proizvodnje. Vloga in naloge SDH kot upravljavca kapitalskih naložb države so določene predvsem s/z: • Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, • Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, • Statutom Slovenskega državnega holdinga, • Politiko upravljanja Slovenskega državnega holdinga, • Zakonom o gospodarskih družbah, • Zakonom o prevzemih ter • tudi evropsko konkurenčno zakonodajo glede državnih pomoči. Elan je gospodarska družba, ki mora slediti gospodarskim ciljem, saj deluje na zrelem in visoko konkurenčnem trgu, kjer odstopanja od ekonomskih zakonitosti lahko ogrozijo njen nadaljnji obstoj in s tem tudi delovna mesta. Omeniti velja, da se je v povezavi z reševanjem problematike vračila nezdružljive državne pomoči v maju 2015 poskušalo organizirati skupino institucionalnih slovenskih vlagateljev, ki bi podjetje dokapitalizirali po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, vendar ni bilo dovolj velikega odziva na takšno pobudo. Potencialni vlagatelji kot tudi finančne institucije, ki bi vodile takšen postopek zbiranja kapitala, so ocenile da je ta projekt preveč tvegan. Kljub številnim dvomom, ki spremljajo vstope novih lastnikov v slovenska podjetja, so s privatizacijo Elana ustvarjeni pogoji za vzdržno poslovanje podjetja v prihodnje. Vir: MF Vlada odgovorila Vebru glede Kapitalske družbe in Modre zavarovalnice Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Janka Vebra v zvezi s Kapitalsko družbo in Modro zavarovalnico. Veber sprašuje vlado, če je res, da bo Jamnik, direktor Modre zavarovalnice prenesel premoženje zavarovalnice na podjetje, ki ga je registriral kot sklad, če bo odstavljen? Vlada z vidika svojih pristojnosti v pojasnjuje, da je bila Modra zavarovalnica ustanovljena na podlagi Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe (ZPKDPIZ). Družba KAD se je v letu 2011 na podlagi ZPKDPIZ, sprejetega v času vlade Boruta Pahorja, preoblikovala z izčlenitvijo Modre zavarovalnice kot delniške družbe. Skladno z delitvenim načrtom prenosa premoženja KAD na Modro zavarovalnico, se je na slednjo preneslo upravljanje Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije (PPS), Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) in Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU). Glede članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice drugi odstavek 2. člena ZPKDPIZ določa, da mora ustanovitveni akt Modre zavarovalnice določati, da se polovica članov ali članic njenega nadzornega sveta, ki jih imenuje skupščina, imenuje na predlog zavarovancev ali zavarovank. Enako določata tudi drugi in tretji odstavek 80. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Način imenovanja članov nadzornega sveta je opredeljen v statutu Modre zavarovalnice, ki v 10. členu določa, da od 6 članov 2 predlaga v imenu zavarovancev ZVPSJU odbor ZVPSJU, enega pa predlagajo ostali zavarovanci KVPS, PPS in drugi zavarovanci. Vse člane nadzornega sveta (tudi 3 preostale) imenuje skupščina, ki jo v tem primeru predstavlja KAD kot 100-odstotni lastnik družbe oziroma ustanovitelj. Na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPKDPIZ iz leta 2010 je glasovalne pravice na skupščini v imenu in za račun družbe KAD izvrševala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) v skladu z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb države (ZSDH), ki je bil prav tako sprejet v času vlade Boruta Pahorja. Skladno s to določbo je trenutne člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice v imenu in za račun KAD imenoval AUKN. Prav tako je akreditacijo kandidatov za člane nadzornega sveta, ki jih je predlagal KAD izvajala akreditacijska komisija AUKN. AUKN ni potrdil kandidatov, ki jih je predlagal KAD, ampak je opravil izbor drugih kandidatov, ki s KAD niso bili usklajeni. Takemu načinu sta ostro nasprotovala tako uprava kot nadzorni svet KAD. Ne glede na sestavo nadzornega sveta pa so s Kodeksom ravnanja v Skupini Kapitalska družba vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, ki omogočajo izvrševanje podrobnega nadzora KAD kot mešanega zavarovalnega holdinga nad svojo odvisno zavarovalnico, kot to zahteva tudi zakonodaja, ki ureja zavarovalništvo. To ureditev je s prenehanjem veljavnosti 7. člen ZPKDPIZ ukinil Zakon o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 105/12). Mandat članom nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ki jih je v imenu in za račun KAD imenoval AUKN, poteče v letu 2016. KAD ima torej skladno z veljavnimi določili ZPKDPIZ (in ZSDH-1) kot skupščina po lastni presoji možnost imenovati 3 člane nadzornega sveta, preostale 3 pa imenuje na predlog navedenih zavarovancev. Statut Modre zavarovalnice med drugim tudi določa, da o spremembah in dopolnitvah statuta, o ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala ter o prenehanju družbe in njenem morebitnem statusnem preoblikovanju odloča skupščina oziroma KAD in torej ne uprava Modre zavarovalnice. Posebnost Modre zavarovalnice je tudi določba prvega odstavka 80. člena ZSDH-1, ki jo kot edino kapitalsko naložbo države že sam zakon (ZSDH-1) določa za strateško naložbo. Dodatno četrti odstavek tega člena predpisuje, da je treba ob prodaji kapitalske naložbe v Modri zavarovalnici pripraviti program razpolaganja, ki mora temeljiti na javni ponudbi. Prednostno pravico za pridobitev delnic v javni ponudbi morajo imeti zavarovanci v skladih, ki jih upravlja Modra zavarovalnica, in sindikati, ki predstavljajo zavarovance v skladu z zakonom, ki ureja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ter delodajalci, ki financirajo pokojninske načrte kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vir: MF Vlada sprejela mnenje za oceno ustavnosti glede nepristranskega sojenja Ustavno sodišče RS je pri obravnavi ustavne pritožbe začelo postopek za oceno ustavnosti tretje povedi prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku , kolikor se nanaša na primere, ko je žalitev usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila dana žaljiva izjava oziroma, ki je pristojen odločati o vlogi, ki vsebuje žaljivo izjavo in 130. člena ZKP, kolikor se nanaša na možnost spremembe denarne kazni, izrečene po prvem odstavku 78. člena ZKP. Vlada v sprejetem mnenju pojasnjuje, da pripravlja predlog novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, v katerem bo vprašanje redovnega kaznovanja v kazenskem postopku uredila tako, da sodnik, na katerega se žalitev nanaša, ne bo odločal o kaznovanju zaradi žalitve. Tako tudi ne bo nobenih pomislekov z vidika stališč Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga v podobnih zadevah, ki se nanašajo na vprašanje kršitve pravice do nepristranskega sojenja. Vlada Republike Slovenije bo poleg tega v postopku priprave novele ZKP-N preučila tudi možnost morebitnega krajšega maksimalnega števila dneh zapora, v katere se lahko pretvori denarna kazen, predpisana v ZKP, ob upoštevanju dosedanje prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vir: MP Republika Slovenija podpira Krovni sporazum med EU in ZDA pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj Republika Slovenija pozdravlja Krovni sporazum, ker bo celostno uredil področje varstva osebnih podatkov, ki se izmenjujejo med državami članicami EU in ZDA za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja. Krovni sporazum ni sam po sebi pravna podlaga za prenos osebnih podatkov, temveč bo dopolnil z vidika varstva osebnih podatkov že obstoječe bilateralne mednarodne pogodbe med EU in ZDA ter bilateralne mednarodne pogodbe, ki so jih države članice sklenile z ZDA glede prenosa (izmenjav) osebnih podatkov. Veljal bo tudi za podobne bilateralne mednarodne pogodbe, ki se bodo sklepale v prihodnje. Z vidika razmejitve pristojnosti med EU in državami članicami, se Republika Slovenija strinja, da gre za izključne zunanje pristojnosti EU. Republika Slovenija tudi ocenjuje, da se je Komisija dobro pogajala, saj bo imel Krovni sporazum EU-ZDA dodano vrednost glede na trenutno situacijo. Dodatno k temu Republika Slovenija tudi pozdravlja, da so ZDA spremenile svojo zakonodajo in zagotovile nediskriminatoren dostop EU državljanov do sodnega varstva v ZDA. Predsednik Združenih držav Amerike Obama je namreč 24. februarja 2016 podpisal »Judicial Redress Act«. Krovni sporazum in »Judicial Redress Act« glede določenih vprašanj razlikujeta med državljani članic EU in ostalimi osebami, ki v EU prebivajo (zagotavlja boljšo obravnava državljanov članic EU glede določenih vprašanj). »Judicial Redress Act« ima dodatni pomen z vidika EU državljanov glede dostopa do sodnega varstva in je prinesel dejanske izboljšave glede na sedanjo situacijo. Krovni sporazum bo pomemben tudi zato, ker bo okrepil vzajemno zaupanje med organi EU in ZDA, ki je bilo okrnjeno po razkritjih Edwarda Snowdena. Prav tako se bo okrepilo zaupanje posameznikov. Vir: MP Vlada sprejela odgovor RS na uradni opomin EK zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive EK Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Evropske komisije o spremembi prilog V in VI k Direktivi o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti v pravni red Republike Slovenije. Republika Slovenija bo določbe Direktive v celoti prenesla v pravni red RS s spremembo Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki je v pripravi. Predvideno je, da bo zakon v Državnem zboru RS sprejet predvidoma do novembra 2016. Vir: MzI Prenos direktive še v letošnjem letu Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/4000 z dne 23. 3. 2016 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0235). Vlada v odgovoru pojasnjuje, da so Določbe Direktive 2013/55/EU v pravni red Republike Slovenije delno že prenesene z obstoječimi predpisi, in sicer z Zakonom o spremembah in dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji in podzakonskimi akti. Obenem Vlada RS Evropsko komisijo tudi obvešča, da je v postopku sprejemanja Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki bo nadomestil trenutno veljavni Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Vlada ocenjuje, da bo zakon sprejet do konca septembra 2016. Glede določb direktive, ki se nanašajo na minimalne pogoje usposobljenosti s področja zdravstva, pojasnjujemo, da je bil prenos Direktive 2013/55/EU predviden z Zakonom o zdravstvenih delavcih, katerega predlog je Ministrstvo za zdravje pripravilo že v mesecu maju 2015 in ki bi celovito obravnaval vsa vprašanja vseh poklicnih skupin zdravstvenih delavcev v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tekom razprave s strokovno javnostjo, pa je bilo ugotovljeno, da bo sprejem slednjega zaradi različnih strokovnih pogledov in stališč do posameznih strokovnih vprašanj, ki se sicer niso nanašala na vprašanja, povezana z obravnavano direktivo, trajal dlje časa. Zato je bila konec leta 2015 sprejeta odločitev, da se postopki glede Zakona o zdravstvenih delavcih začasno ustavijo ter da se prenos Direktive 2013/55/EU opravi s spremembami in dopolnitvami oziroma novim besedilom dveh že obstoječih zakonov, ki naj bi bila predvidoma sprejeta letos jeseni. Vir: MDDSZ Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (dokument Sveta EU št. 6987/16). Republika Slovenija podpira napore usmerjene v zaščito pravic napotenih delavcev ter skladno s tem podpira tudi pobudo Evropske komisije za revizijo Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, ki bi šla v smer preprečevanja socialnega dumpinga. Skladno s tem Republika Slovenija načelno podpira osrednji koncept, ki ga uvaja predlog direktive, torej načelo »enakega plačila za enako delo kot tudi širitev obveznosti spoštovanja kolektivnih pogodb na vse dejavnosti, širitev določb v zvezi s plačilom tudi na podizvajalce ter obveznost zagotavljanja pogojev agencij za začasno zaposlovanje svojim napotenim delavcem, ki se uporabljajo za začasne delavce agencij, s sedežem v državi kamor je delavec napoten. Republika Slovenija z vidika večje pravne varnosti podpira tudi določbo predloga direktive, ki državam članicam nalaga obveznost objave informacije o sestavnih elementih plačila, ravno tako podpira določitev začasnosti trajanja napotitve, je skladna z obstoječim pravnim okvirjem na področju koordinacije sistemov socialne varnosti. Kljub temu pa ima Republika Slovenija preučitveni pridržek v zvezi s konceptom »plačila za delo«, saj meni, da iz trenutnega predloga direktive ne izhaja enoznačno kaj natančno izraz zajema, pri čemer bo to predvidoma osrednji predmet razprave in pogajanj v okviru obravnave predloga na delovni skupini Sveta EU, ki bo imel ne nazadnje tudi vpliv na konkurenčnost podjetij na notranjem trgu EU. Poleg tega ima Republika Slovenija preučitveni pridržek tudi v zvezi z referenco desetega recitala predloga direktive na mednarodni cestni promet, ki določa, da bi bilo potrebno posebna pravna vprašanja zaradi specifičnosti narave dela v mednarodnem cestnem prometu obravnavati s sektorsko zakonodajo, s čimer vnaša precej nejasnosti glede tega kateri vidiki se urejajo skladno z Direktivo 96/71/ES, kateri pa s sektorsko zakonodajo. Upoštevajoč zelo mobilno naravo dela ter posledične težave pri izvajanju določb Direktive 96/71/ES v praksi bi bilo po mnenju Republike Slovenije potrebno mednarodne prevoze v cestnem prometu izvzeti iz področja uporabe direktive. Glede na kompleksnost in prepletenost predpisov, ki z različnih vidikov urejajo področje napotitve delavcev na delo, Republika Slovenija meni, da bi bila smiselna sočasna razprava o reviziji direktive in reviziji predpisov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na opomin EK zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive glede računalniških baz podatkov, ki so del mrež nadzora v državah članicah v pravni red Republike Slovenije Vlada RS je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/4000 z dne 23. 3. 2016 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2014/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Direktive Sveta 64/432/EGS glede računalniških baz podatkov, ki so del mrež nadzora v državah članicah v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0237). V odgovoru Komisiji sporočamo, da bomo določbe Direktive 2014/64/EU prenesli v naš pravni red s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji govedi najpozneje do sredine julija 2016. Predlog pravilnika je že v javni obravnavi pri strokovnih javnostih in na e-demokraciji ter v pravni redakciji. Predlog je šel že v medresorsko usklajevanje tako, da je rok objave v Uradnem listu do sredine julija realen. Prenos Direktive Sveta 64/432/EGS, da mora računalniška baza podatkov vsebovati tudi vrsto elektronskega identifikatorja, če se namesti na žival, smo želeli urediti z dopolnitvijo pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi. Ker so se od leta 2003, ko je bil ta pravilnik sprejet, pravne podlage bistveno spremenile, je bilo potrebno sprejeti celoten pravilnik, kar pa zaradi drugih obveznosti ni bilo mogoče. Pravilnik sedaj pospešeno pripravljamo z vsemi potrebnimi posodobitvami. Vir: MKGP Vlada se je seznanila z Informacijo o mednarodni konferenci Dan Afrike Vlada RS se je seznanila z Informacijo o mednarodni konferenci 'Dan Afrike', ki bo potekala 25. in 26. maja 2016 v Ljubljani. V Ljubljani bo 25. in 26. maja 2016 potekala 5. mednarodna konferenca Dan Afrike pod pokroviteljstvom dr. Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Konferenco organizira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE), Klubom nekdanjih slovenskih veleposlanikov, Gospodarsko zbornico Slovenije in Mednarodnim afriškim forumom. Letošnja konferenca je posvečena obravnavi razvojnih izzivov in razvoja afriškega kontinenta ter poglobitvi dvostranskih odnosov med afriškimi državami in Slovenijo. Letne konference se bodo udeležili predstavniki politične, gospodarske, akademske in kulturne sfere, evropskih in afriških držav in člani diplomatskega zbora. Konferenco bodo poleg predsednika dr. Brgleza nagovorili tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Darja Bavdaž Kuret, minister pri predsedniku Republike Senegal odgovoren za izvedbo senegalskega razvojnega načrta Abdoul Aziz Tall in bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Prvi dan dogodka, ki ga bo gostil Mednarodni center za promocijo podjetij se bo začel z otvoritveno slovesnostjo, kateri bodo sledili trije paneli. Prvi panel bo posvečen razvoju afriških mest in podeželja ter demografiji, prav tako bo naslovil vprašanje aktualnosti Skupne strategije Afrika-EU glede na spremenjene okoliščine in izzive, s katerimi se soočata oba kontinenta, problematiko migracij ter uresničevanja dela Agende 2030 (programa AU), ki govori o opolnomočenju žensk. Drugi panel bo posvečen regionalnim integracijam v Afriki ter gospodarskemu sodelovanju. Panelisti bodo razpravljali o številnih med seboj prekrivajočih se regionalnih gospodarskih skupnostih v Afriki, njihovem razvoju in poglabljanju, novi prostotrgovinski coni (Tripartite Free Trade Area), ki se razteza od Cape Towna do Kaira, pa tudi o novih trendih v trgovinskih in poslovnih odnosih med Afriko in EU ter raziskali možnosti za izboljšanje gospodarskega in razvojnega modela, ki bo v prid obema kontinentoma. Tretji panel bo obravnaval priložnosti in izzive slovenskega angažmaja z Afriko. Predstavljen bo doslej najobsežnejši in najuspešnejši razvojni projekt RS, tj. projekt telemedicine na Zelenortskih otokih, ki je potekal od l. 2012 do 2014. Razpravljavci bodo razpravljali o možnostih za povečanje blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja med afriškimi državami in Slovenijo, skušali pojasniti, katere so glavne prednosti Slovenije pri trženju znanja in tehnologije na afriškem kontinentu ter katere že uveljavljene dobre prakse je vredno obdržati. Drugi dan, ki se bo odvijal v hotelu Lev, bo posvečen obravnavi priložnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja med afriškimi državami in Slovenijo. Izbrane afriške države bodo predstavile svoje poslovno-investicijske priložnosti. Sledili bodo pogovori oziroma srečanja med slovenskimi in afriškimi gospodarstveniki ter predstavniki afriških držav. Ob robu konference bo v tednu od 23. - 29. maja potekal bogat kulturni in akademski program s predstavitvijo malavijske in nigerijske filmske produkcije ter predavanjem o "Nollywoodu" v sodelovanju s Slovensko kinoteko, izvedbo predstave Klicni center, koncertom senegalske zasedbe Frères Guissé, predavanjem o umetnikih iz Afrike na Mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani med letoma 1955 in 1991 v sodelovanju z MG+MSUM, predstavitvi ustvarjalnosti slovenske afriške diaspore ter programom ustvarjalnih delavnic za otroke. Vir: MZZ Vlada sprejela stališče o podpori Skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Okvirnega sporazuma z Avstralijo Vlada RS je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče Republike Slovenije k zadevi Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Okvirnega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani - 7984/16. Republika Slovenija podpira Skupni predlog Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani, ki bo pomembno prispeval k izboljšanju partnerstva med EU in Avstralijo, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države ter mednarodnega miru in varnosti. Sporazum vsebuje zavezujoče politične klavzule na podlagi skupnih vrednot pogodbenic. Skladno s tem EU in Avstralija izražata zavezanost pri iskanju rešitev za regionalne in globalne izzive. Sporazum zajema tudi sodelovanje v gospodarskih in trgovinskih zadevah, na kmetijskem področju, pri sanitarnih in fitosanitarnih vprašanjih ter drugih sektorskih vprašanjih. Sporazum prav tako vključuje sodelovanje na številnih področjih kot so zdravstvo, okolje, podnebne spremembe, energetika, izobraževanje, kultura, trg delovne sile, obvladovanje nesreč, pomorske zadeve in ribištvo, promet, pravno sodelovanje, pranje denarja in financiranje terorizma, organizirani kriminal in korupcija. Vir: MZZ Vlada sprejela stališče o podpori Skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Partnerskega sporazuma z Novo Zelandijo Vlada RS je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče Republike Slovenije k zadevi Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani - 7998/16, ki se glasi: Republika Slovenija podpira Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani, ki bo omogočil učinkovitejše dvostransko sodelovanje med EU in njenimi državami članicami ter Novo Zelandijo z okrepitvijo političnega dialoga in izboljšanjem sodelovanja v gospodarskih in trgovinskih zadevah ter na številnih drugih področjih skupnega interesa. Sporazum bo pomembno prispeval k izboljšanju partnerstva med EU in Novo Zelandijo, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države ter mednarodnega miru in varnosti. Vir: MZZ Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje OP za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014–2020 Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki se objavi na spletni strani Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014-2020. Do spremembe sklepa je prišlo zaradi nekaterih novih imenovanj namestnikov članov odbora. Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (OP ESPR 2014–2020) je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije ter programska podlaga za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Sredstva OP ESPR 2014–2020 so namenjena uresničevanju ciljev prenovljene skupne ribiške politike in celostne pomorske politike, ki temelji na naslednjih ciljih: spodbujanje trajnostnega ter konkurenčnega ribištva in akvakulture, pospeševanje razvoja in izvajanja celostne pomorske politike Unije ob dopolnjevanju s kohezijsko politiko in skupno ribiško politiko ter spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij. Republika Slovenija bo z OP ESPR 2014–2020 spodbujala izvajanje prenovljene skupne ribiške politike, ki si prizadeva za ohranjanje in trajnostno upravljanje ribjih staležev, hkrati pa bo podprla ribiški sektor v Sloveniji, da se bo razvijal konkurenčno in trajnostno. Odbor za spremljanje sestavljajo predstavniki ministrstev, vladnih služb, uradov in javnih zavodov, gospodarskih in socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij ter znanstvenih, strokovnih in raziskovalnih teles. Vsak član odbora za spremljanje ima glasovalno pravico. Glavne naloge odbora za spremljanje, ki se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda izvajanje programa in napredek pri doseganju njegovih ciljev so predvsem preučitev vseh vprašanj, ki vplivajo na delovanje programa, vključno z ugotovitvami pregledov uspešnosti, izdajanje mnenj o vseh spremembah programa, ki jih predlaga organ upravljanja, predlaganje pripomb organu upravljanja v zvezi z izvajanjem in vrednotenjem programa ter se prepričati o izvajanju operativnega programa in njegovi učinkovitosti. Vir: MKGP Novi člani odbora za Zoisovo nagrado in priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje Zaradi poteka mandata sedmim članom Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje je Vlada RS danes za mandatno dobo štirih let imenovala sedem novih. Ti so: akad.prof.dr. Slavko Splichal, izr.prof.dr. Katja Mihurko Poniž, akad.prof.dr. Marijan Pavčnik, prof.dr. Mitjan Kalin, akad.prof.dr. Miha Tomaževič, prof.dr. Dušanka Mičetić Turk in prof.dr. Dragan Dragoljub Mihailović. Vir: MIZŠ Imenovanje člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS Vlada RS je kot člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, za pravno področje, ki mora biti strokovnjak z nepremičninskega področja, in sicer od 19. 5. 2016 do 18. 5. 2020 imenovala Saša Rinka, Ljubljana. Zakon o javnih skladih določa, da ustanovitelj imenuje in razrešuje člane oziroma članice nadzornega sveta in direktorja javnega sklada. Akt o ustanovitvi stanovanjskega sklada kot javnega sklada pa določa, da ima nadzorni svet pet članov, ki jih na predlog pristojnega ministra imenuje vlada in sicer: dva predstavnika ministrstva, ki morata biti strokovnjaka s stanovanjskega področja oziroma področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja in graditve stanovanjskih objektov; enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki mora biti strokovnjak za računovodsko ali finančno področje; enega člana izmed upravičencev oziroma uporabnikov storitev sklada; enega člana za pravno področje, ki mora biti strokovnjak z nepremičninskega področja. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Članu nadzornega sveta, ki je bil imenovan do sedaj, je potekel mandat. Sašo Rink je univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen kot direktor Javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana. Vir: MOP Odgovor na tožbo Dimnikar Radeče, dimnikarsko podjetje d. o. o. Vlada RS je določila besedilo odgovora na tožbo tožeče stranke Dimnikar Radeče, dimnikarsko podjetje d. o. o., Radeče, ki jo zastopa odvetnica Stanka Firm-Gavez iz Maribora, zoper odločbo vlade z dne 16. 3. 2016 o zavrnitvi zahteve za podelitev začasne koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Radeče. Stališče Ministrstva za okolje in prostor je, da je tožba v delu, ki se nanaša na nepravilno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka neutemeljena, zato je vladi predlagalo, da upravnemu sodišču posreduje odgovor na tožbo skupaj z vso dokumentacijo predmetne zadeve. Vlada je 16. 3. 2016 izdala odločbo, s katero je začasno koncesijo na dimnikarskem območju Radeče podelila družbi Snedim, družba za storitve, trgovino in proizvodnjo, d. o. o. ter zavrnila zahtevek za podelitev začasne koncesije, podan s strani družbe Dimnikar Radeče, dimnikarsko podjetje d. o. o. Zoper navedeno odločbo je družba Dimnikar Radeče vložila tožbo na Upravno sodišče RS. Upravno sodišče v upravnem sporu poziva vlado k pripravi odgovora na tožbo in za dostavo vseh spisov, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. Vir: MOP Vlada imenovala članico Nadzornega sveta družbe ELES Vlada RS je na današnji seji imenovala dr. Janjo Hojnik za članico Nadzornega sveta družbe družbe ELES, d.o.o., in sicer z 20. 5. 2016, za dobo 4 let. Dr. Janja Hojnik je izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2019). Je univerzitetna dipl. pravnica in dipl. ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Na različne teme ekonomskega prava EU je objavila večje število monografij, znanstvenih in strokovnih člankov. Članica je nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, kot govornica pa je nastopila na številnih konferencah in seminarjih v Sloveniji in v tujini. Nosilka je dveh projektov Evropske komisije Jean Monnet. Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Oxfordu, Univerzi v Ljubljani, na Dunaju, na Sciences Po v Parizu, na Karlovi univerzi v Pragi, na Kingston University (London), Luxembourg University, Karel Franzens Universitat (Graz), Central European University (Budimpešta), Edinburgh Napier University itd. Je tudi mentorica v podjetniškem inkubatorju UM ter organizatorica tekmovanja iz pogajanj za slovenske študente prava. Prejemnica je priznanja mladi pravnici (2010), ki jo podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije, v letih 2011-2014 je štirikrat zapored prejela priznanje družbe Ius Software »10 najvplivnejših pravnikov«, leta 2013 pa je prejela priznanje Centra za mednarodne pravne študije (Salzburg) za dosežke na področju pravne znanosti. Kot članica skupine avtorjev, ki za založbo Springer pripravljajo komentar Pogodbe o delovanju EU (ur. Blanke/Mangiameli), je zadolžena za določbe o prostem pretoku blaga. Od 2014 je kot članica skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ svetovala glede implementacije sodbe ESČP v zadevi varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. V letu 2015 je bila predsednica arbitraže v zadevi Holdinga Slovenskih elektrarn, od avgusta 2015 pa je članica Skupine za prihodnost Slovenije (Future Champions Group), ki jo je imenovala Vlada RS za pripravo strategije razvoja Slovenije do 2050. Vlada RS je na današnji seji odpoklicala Gorazda Skubina kot člana nadzornega sveta družbe ELES, d.o.o., in sicer z 19. 5. 2016. Gorazdu Skubinu kot članu nadzornega sveta bi se iztekel mandat 31. 7. 2019, vendar je 31. 3. 2016 podal odstopno izjavo s funkcije člana in podpredsednika Nadzornega sveta ELES-a zaradi nastopa funkcije člana uprave za tehniko na HSE d.o.o. Vir: MF Vlada sprejela besedilo ponovnega javnega poziva za prijavljanje kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta Vlada RS ugotavlja, da kandidati, ki so bili s strani Vlade RS predlagani Državnemu zboru v imenovanje, na glasovanju dne 1. 3. 2016 niso dobili zahtevane dvotretjinske podpore vseh poslank in poslancev. Zato je na današnji redni seji sprejela besedilo ponovnega javnega poziva za prijavljanje kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Fiskalni svet ima po 8. členu Zakona o fiskalnem pravilu tri člane. Kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta Državnemu zboru predlaga Vlada RS izmed prijavljenih kandidatov na podlagi javnega poziva. Vlada RS je 7. 8. 2015, na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu, javni poziv za prijavljanje kandidatov za člane Fiskalnega sveta objavila v UL, 14. 9. 2015 pa je bilo podano obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje prijav na navedeni javni poziv, in sicer do 29. 9. 2015. Ker so se na javni poziv prijavili le trije kandidati, od katerih sta bili dve vlogi nepopolni, je vlada ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, zato je bilo treba javni poziv ponoviti. 13. 11. 2015 je Vlada RS v UL objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, 11. 12. 2015 pa je bilo objavljeno obvestilo o podaljšanju roka za prijavo do 10. 1. 2016. Izmed prijav na podlagi ponovnega javnega poziva je vlada na predlog ministra za finance dne 11. 2. 2016 Državnemu zboru predlagala v imenovanje kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Predlog za imenovanje predsednika in dveh članov Fiskalnega sveta je Državni zbor obravnaval na 16. seji 1. 3. 2016, vendar nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne dvotretjinske podpore glasov vseh poslank in poslancev. Skladno z drugim odstavkom 9. člena Zakona o fiskalnem pravilu je zato potrebno javni poziv ponoviti. Vir: MF
© Copyright 2024