Celotno sporočilo za javnost

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 2. junij 2016
90. redna seja Vlade RS
Poročilo pogajalske skupine za pogajanja o stavkovnih zahtevah Policijskega sindikata
Slovenije in Sindikata policistov Slovenije
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom pogajalske skupine. Vlada pooblašča
mag. Vesno Györkös Žnidar, ministrico za notranje zadeve, za podpis stavkovnega sporazuma
z reprezentativnima sindikatoma v policiji.
Ob sprejetju poročila je vlada naložila Ministrstvu za javno upravo, da do 3. 6. 2016 predlaga
imenovanje Medresorske delovne skupine za odpravo plačnih anomalij, ki mora v roku enega
meseca pripraviti poročilo o možnostih rešitve odprave anomalij v plačnih razredih za
primerljive skupine javnih uslužbencev ter predstaviti možne rešitve.
Ministrstva in vladne službe sledijo začrtanim ciljem akcijskega načrta
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z vmesnim poročilom o izvajanju Akcijskega
načrta prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2016, sprejetega na seji
25. februarja letos. Ministrstva na bistvenih prioritetnih področjih vlade - gospodarska
rast, konsolidacija javnih financ, ukrepi na trgu dela in krepitev zaposlenosti,
zdravstveno varstvo - uresničujejo zadane naloge. Z ukrepi, ki se izvajajo, želi vlada
poskrbeti za zmanjšanje administrativnih ovir za državljane, krepitev konkurenčnosti
gospodarstva in pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen. Osrednje vodilo vlade ostaja
nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda ljudi.
Roki nalog v akcijskem načrtu so opredeljeni z datumsko časovnico, nekaj pa je tudi stalnih.
Ena najpomembnejših stalnih je nadaljevanje postopne finančne konsolidacije, ki
zagotavlja tako ugodnejše poslovno okolje kot tudi stabilno ter trajno gospodarsko rast. Ključne
usmeritve ekonomske politike v letih 2016 – 2017 je vlada zajela v pravočasno poslanem
Programu stabilnosti in Nacionalnem reformnem programu, ministrstvo za finance pa je že
začelo tudi s pripravami predloga sprememb proračuna 2017 in predloga proračuna 2018.
Za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med delom, potrošnjo in kapitalom
(premoženjem) je ministrstvo za finance opravilo že več krogov posvetovanj z različnimi
deležniki, v fazi medresorskega usklajevanja je predlog novele zakona o davčnem postopku,
izboljšuje se učinkovitost pobiranja javnih dajatev ter povečuje obseg njihovega prostovoljnega
plačevanja.
Pozitivne učinke kaže uvedba davčnih blagajn, ki je prinesla za 13,7 milijonov evrov oziroma
4,9 odstotka več neto vplačil DDV kot v enakem obdobju lani, pozitivni učinki pa se kažejo tudi
iz večjega števila prijav fizičnih oseb v zavarovanje, ocenjenih na 4,8 milijona evrov. Učinki
izpolnjujejo
cilj
vlade
za
letošnji
proračun,
v
katerem
je
iz
naslova
uvedbe davčnih blagajn predvidenih 75 milijonov evrov.
Uspešno in pravočasno izvedene vladne aktivnosti se odražajo na področju zagona
gospodarstva in spodbujanja konkurenčnosti. Rezultati zaključnih računov v letu 2015
kažejo, da se je zmanjšala zadolženost tako v velikih gospodarskih družbah kot tudi v mikro,
malih in srednjih podjetjih. V letu 2015 je bilo 15,3 % manj plačilno nesposobnih pravnih oseb
kot leto prej.
V mesecu juniju bo med drugim objavljen Javni razpis VEM 2016 in 2017, s katerim bodo
zagotovljene kakovostne in brezplačne celovite podporne storitve za spodbujanje
podjetništva za celotno območje Republike Slovenije. V zadnjih mesecih je bilo izvedenih tudi
veliko aktivnosti na področju aktivne regionalne politike, s posebnim poudarkom na štirih
problemskih področjih z visoko brezposelnostjo ter spodbujanju ustvarjanja lokalnih delovnih
mest z ukrepi socialnega podjetništva in zadružništva.
V skladu z zastavljenim akcijskim načrtom poteka urejanje zdravstvenega področja. Vlada je
dodatno ukrepala na področju skrajševanja čakalnih dob in sprejela enkratni program v višini
16 milijonov evrov, katerega namen je odpraviti čakalne dobe, ki presegajo najdaljše dopustne
čakalne dobe in zmanjšati število čakajočih pacientov za izbrane zdravstvene storitve.
Pripravljeni sta tudi besedili novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju ter novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja področje koncesij.
Vlada je v zadnjih mesecih sprejela nekaj socialno pravičnih in uravnoteženih ukrepov
delovne, socialne ter družinske politike, s ciljem zaščititi najranljivejše ter na področju
aktivne politike zaposlovanja dati še več priložnosti za delo mladim (Jamstvo za mlade) in
dolgotrajno brezposelnim (programi aktivne politike zaposlovanja). Aprila 2016 je bilo v
evidenci brezposelnih prijavljenih 8,2 % manj oseb kot v aprilu leta 2015, v prvih štirih mesecih
letošnjega leta pa se je zaposlilo 10.207 oziroma 13,5 % več mladih kot v istem obdobju
predhodnega leta.
Na področju železniške infrastrukture velja poudariti pridobitev enotnega gradbenega
dovoljenja za II. tir Divača – Koper, na področju cestne infrastrukture pa se bo v letošnjem
letu začela rekonstrukcija 27 premostitvenih objektov. V podporo zagotavljanju varnosti v
cestnem prometu in za manj prometnih nesreč z najhujšimi posledicami so bile v prvih štirih
mesecih izvedene štiri nacionalne akcije, kupljena dodatna tehnična oprema za nadzor
cestnega prometa, Policija pa je tudi že začela z dogovori za vzpostavitev nadzornih točk na
avtocestnem omrežju.
Na področju mednarodne dejavnosti so zunanje ministrstvo in drugi vladni organi nadaljevali
z aktivnim, prepoznavnim in verodostojnim mednarodnim sodelovanjem na področju zajezitve
migrantskega vala in sodelovali pri nekaterih globalnih akcijah.
S področja pospeševanja mednarodne vpetosti kmetijstva, prehrane in gozdarstva se po
načrtih izvajajo aktivnosti za trge v Črni Gori, na Kitajskem in v Rusiji, Sloveniji pa tudi uspeva
pridobivanje podpore za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.
Pred potrditvijo na vladi so nekateri pomembnejši zakoni in nacionalni programi: novele
zakonov, ki se bodo lotili problema prekarnosti na trgu dela s ciljem zagotavljanja dostojnega
dela, nov gradbeni zakon, nov zakon o urejanju prostora, novela zakona o varstvu okolja,
zakon o vajeništvu, novela zakona o visokem šolstvu, zakon o sodiščih, zakon o sodniški
službi, novela zakona o obrambi, resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, dolgoročna strategija razvoja Slovenije …
Vlada uspešno sledi dolgoročnejšemu cilju (za leto 2017) reorganizacije in centralizacije
informatike v državni upravi ter centralizacije stvarnega premoženja, ki bo vzpostavila
pogoje za centralizirano in učinkovitejše ravnanje z nepremičninami države.
Vlada sprejela uredbo oblikovanju cen določenih naftnih derivatov
Vlada RS je danes izdala Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in jo bo
objavila v Uradnem listu RS. Nova uredba začne veljati 9. junija 2016 in bo veljala en mesec.
Vlada je naložila Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da
do 1. julija 2016 pripravita skupno analizo o javno finančnih učinkih postopne liberalizacije cen
naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah
avtocest in hitrih cest.
Vir: MGRT
Vlada o Dvoletnem akcijskem načrtu izvedbe Strategije razvoja javne uprave 2015–2020
za leti 2016 in 2017
Vlada RS je na današnji seji sprejela nov Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja
javne uprave 2015–2020 za leti 2016 in 2017, ki nadomešča aktualni akcijski načrt za obdobje
2015 - 2016, ki ga je vlada sprejela 29. 7. 2015.
Vlada je aprila 2015 sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015 – 2020 ter naložila
Ministrstvu za javno upravo, da skupaj s pristojnimi organi pripravi dvoletni akcijski načrt
ukrepov za obdobje od leta 2015 do leta 2016 kot izvedbeni akt že sprejete strategije. Na tej
podlagi je vlada julija 2015 sprejela »Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne
uprave 2015 - 2020 za obdobje od 2015 do 2016«.
Seznanitev s Poročilom o izvedbi ukrepov iz akcijskega načrta na dan 31. 12. 2015, iz
katerega izhaja, da so bili v roku izvedeni skoraj vsi načrtovani ukrepi za leto 2015, je vlada
opravila februarja 2016
Tudi v letih 2016 in 2017 se bodo nadaljevale aktivnosti, vezane na doseganje ključnih
strateških ciljev iz Strategije razvoja javne uprave 2015 – 2020. Seznam ukrepov za izvajanje
strategije je strukturiran po sedmih vsebinsko ločenih poglavjih. Vključeni so tisti ukrepi, ki se
trenutno še izvajajo in ukrepi, katerih aktivnosti se bodo pričele bodisi v letu 2016 bodisi v letu
2017.
Obenem se nadomešča tudi dvoletni akcijski načrt za obdobje 2015 - 2016 predvsem zaradi
spremenjenega začetka izvajanja ukrepov, ki so vezani na sofinanciranje iz Evropskega
socialnega sklada in začetek črpanja evropskih sredstev (ki je predviden v naslednjih tednih).
Nekateri roki za izvedbo posameznih ukrepov so bili zaradi objektivnih okoliščin podaljšani,
zato novi akcijski načrt odraža spremenjene okoliščine, ki vplivajo na realizacijo načrtovanih
aktivnosti.
Vir: MJU
Vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepov in tehnične pomoči iz Operativnega programa
za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za
obdobje 2014–2020, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje
Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju ukrepov in tehnične pomoči iz Operativnega programa
za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje
2014–2020, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
Uredba ureja izvajanje tistih ukrepov in tehnične pomoči, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki
urejajo javno naročanje, iz Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za
pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020. Uredba tako podrobneje
ureja vrste in cilje ukrepov, finančna sredstva, upravičenca, pogoje upravičenosti in merila za
izbor operacij ter izvajanje in nadzor operacij v okviru ukrepov. Prav tako določa cilj, finančna
sredstva, upravičenca, pogoje upravičenosti in merila za izbor operacij ter izvajanje in nadzor
operacij v okviru tehnične pomoči.
Vir: MKGP
Vlada podaljšala koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo
Vlada RS je na današnji redni seji podaljšala več koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na
srečo, in sicer za igre »Izredna srečka«, »Eurojackpot«, »Prve stave«, »Petica« in »Olimpijska
srečka«.
Loterija Slovenije in Športna Loterija sta zaprosili za podaljšanje več koncesij za trajno
prirejanje klasičnih iger na srečo. Vlada je na podlagi vlog in predloženih dokazil prirediteljic
presojala izpolnjevanje pogojev za podaljšanje koncesij.
Vlada ni ugotovila razlogov, zaradi katerih dodeljenih koncesij ne bi podaljšala, zato je odločila,
da se Loteriji Slovenija in Športni Loteriji koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo
»Izredna srečka«, »Eurojackpot«, »Prve stave«, »Petica« in »Olimpijska srečka« podaljša do
30. 6. 2021.
Vir: MF
Vlada podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu
Casino Fortuna
Vlada RS je na današnji redni seji podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v
igralnem salonu »Casino Fortuna«.
Gospodarska družba MAKO je zaprosila za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger
na srečo v igralnem salonu Casino Fortuna. Vlada je na podlagi vlog in predloženih dokazil
prirediteljice presojala izpolnjevanje pogojev za podaljšanje koncesije.
Vlada ni ugotovila razlogov, zaradi katerih dodeljenih koncesij ne bi podaljšala, zato je odločila,
da se Družbi MAKO koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino
Fortuna podaljša do 30. 6. 2021.
Vir: MF
Vlada sklenila, da Državnemu zboru posreduje poročilo o pripojitvi Factor banke in
Probanke k DUTB
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s sklepom 24. seje Odbora Državnega zbora
za finance in monetarno politike in posreduje Državnemu zboru Poročilo upravnega odbora
Družbe za upravljanje terjatev bank o predvideni pripojitvi Probanke in Factor banke k DUTB.
Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko (OFMP) je na 24. nujni seji 25. 5.
2016 sprejel sklep, da vlada posreduje poročilo DUTB o pripojitvi obeh bank.
Vlada se je že v svojem mnenju, ki ga je nato posredovala Državnemu zboru 6. 5. 2016,
opredelila, da predlogu sklepa OFMP glede posredovanja poročila ne nasprotuje.
Vlada je tako odločila, da se Državnemu zboru posreduje navedeno poročilo, ki pa ga je treba
obravnavati kot poslovno skrivnost.
Vir: MF
Vlada sprejela 21. Poročilo o poroštvu RS in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski
in Grčiji
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela 21. poročilo o poroštvu Republike Slovenije in
odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji.
Irska
Irska je 8. decembra 2013 uradno izstopila iz programa EFSF, iz katerega je prejela 17,7 mrd
EUR, s povprečno ročnostjo 20,8 let. Irska, ki je uspešno izpolnila obveznosti iz programa EU
in MDS si povrnila zaupanje investitorjev ter se tako uspešno vrnila na mednarodne finančne
trge, je sedaj subjekt t.i. Po-programskega nadzora, ki bo trajal dokler ne bo vrnila najmanj
75% posojenih sredstev (okvirno do leta 2031) iz EFSF in EFSM. Nadzor pomeni redne misije
Evropske komisije in Evropske centralne banke za pripravo polletnih poročil v katerih bodo
ocenjena Irska ekonomska in monetarna situacija in podana priporočila za korektivne mere.
Opravljeni so bili 4 pregledi, zadnji novembra 2015. Ugotovite poročila po-programskega
nadzora januarja 2016 so, da je položaj Irske ugoden in srednjeročno so tveganja glede
poplačila danih posojil iz EFSF in EFSM nizka. Irska je v zadnjih letih beležila najvišje rasti v
EU (6% v 2015) in visoke so tudi ocene za leto 2016 (4,5%). Gospodarska rast je posledica
sanacije finančnega sektorja in uravnoteženih javnih financ, zmanjšala se je tudi stopnja
brezposelnosti (8,9%). Ugodne stopnje rasti so odlična priložnost za zmanjšanje javnega
dolga v deležu BDP. Finančni sektor okreva, čeprav ga bremeni še vedno visok delež slabih
posojil in visoke obrestne mere, potrebna bo tudi bolj aktivna uporaba nove insolventne
zakonodaje. Zaznan je napredek pri implementaciji strukturnih reform in izpolnjevanja
specifičnih priporočil.
Portugalska
Portugalska je junija 2014 uradno izstopila iz programa EFSF iz katerega je prejela 26 mrd
EUR, s povprečno ročnostjo 20,8 let. Sedaj je subjekt t.i. po-programskega nadzora, ki bo
trajal dokler ne bo vrnila najmanj 75% posojenih sredstev iz EFSF in EFSM (okvirno do leta
2033). Nadzor pomeni redne misije Evropske komisije (v nadaljevanju Komisija) in Evropske
centralne banke za pripravo polletnih poročil v katerih bo ocenjena Portugalska ekonomska in
monetarna situacija in podana priporočila za korektivne mere.
Februarja 2016 je na Portugalskem potekala misija 3. po-programskega pregleda, ki je
potekala tudi v okviru Postopka makroekonomskih neravnovesij skupaj s pregledno misijo
Mednarodnega denarnega sklada. Pregled je pokazal, da so ekonomske in finančne razmere
na Portugalskem ostale stabilne, vendar polno gospodarsko okrevanje zavirajo neravnovesja
na trgih dela in produktov. Zastal je tudi napredek pri reformah, zlasti reforme trga dela in
izboljšanja konkurenčnosti, se bodo morale pospešiti. Spomladanske napovedi Komisije
kažejo, da bo pričakovan primanjkljaj v 2015 presegel načrtovanih 3% BDP (4,4%) s sicer
padajočim trendom. Komisija je izpostavila tudi premajhno zmanjševanje strukturnega
primanjkljaja (le ta je za 2015 ocenjen 0,5% nad dogovorjenim v Paktu stabilnosti in rasti).
Banke imajo dobičke, pestijo pa jih previsoki deleži slabih posojil. Zaradi zastoja reform v 2015
bo po napovedih Komisije rast v 2016 le zmerna (1,5% BDP). Zaradi gospodarske rasti,
zmanjševanja primanjkljaja in aktivnosti za zmanjšanje dolga bo Portugalska sicer zmanjšala
svojo zadolženost na 124% BDP v 2017, vendar manj kot je bilo predvideno v načrtih. Dostop
do trgov kapitala Portugalske se je zaradi negotovosti rahlo poslabšal, vseeno pa tveganja
glede poplačil posojil EFSM in EFSF ostajajo nizka.
Portugalska ni v roku oddala Osnutka proračunskega načrta - načrt je bil oddan šele 22.
januarja 2016. Po mnenju Komisije je bil zaradi nerealnih napovedi in premajhnega
strukturnega napora v naslednjih letih predložen načrt tudi neskladen s pravili Pakta stabilnosti
in rasti. Portugalska je po pripombah predložila popravljen načrt, ki pa po oceni Komisije kljub
popravkom še vedno izkazuje tveganja za kršitev Pakta. Na zasedanju Evroskupine 11.
februarja 2016, je bila Portugalska pozvana, da sledi načrtom Pakta in ima v pripravljenosti
dodatne ukrepe za dosego proračunskih ciljev v letu 2016.
Grčija
Po izteku prvega programa pomoči v obliki bilateralnih posojil držav članic evroobmočja, so
voditelji držav oziroma vlad območja evra in institucij EU s 21. julija 2011 sklenili, da podprejo
nov program finančne pomoči za Grčijo, skupaj z MDS in prostovoljnimi prispevki zasebnega
sektorja. Dogovorjeno je bilo, da se bo drugi program finančne pomoči Grčiji financiral preko
EFSF in bo tako podprt s poroštvi držav članic območja evra, spremljal pa ga bo tudi nov
program ukrepov ekonomskih politik, katerega izvajanje bodo nadzirale EK, ECB in MDS (t.i.
trojka). Skupaj je program predvidel finančno pomoč v višini 164,5 mrd EUR do konca leta
2014 (kasneje je bil podaljšan do junija 2015), pri tem bi preko EFSF 144,6 mrd EUR
prispevale države evroobmočja in 19,8 mrd EUR (kot del povečanega aranžmaja MDS
odobrenega marca 2012 v višini 28 mrd EUR).
EFSF program za Grčijo začet 21. februarja 2012 bi se moral zaključiti 31. decembra 2014,
vendar je bil na prošnjo Grčije dvakrat podaljšan in sicer najprej do konca februarja 2015 ter
nato še do 30. junija 2015. Odobritev črpanj tranš je bila pogojena s potrditvijo držav članic
dajalk poroštva, da se strinjajo oziroma potrjujejo, da so bili izpolnjeni pogoji, določeni za
posamezno črpanje. Slednje so z rednimi pregledi preverjale tri institucije.
Družba EFSF je Grčiji v okviru 2. Programa pomoči skupaj izplačala 141,8 mrd EUR od 144,6
mrd EUR, ki so ji bile na voljo, v katere je vključenih 48,2 mrd EUR sredstev za reševanje in
kapitalsko okrepitev bank. Od slednjih je bilo v okviru dogovora glede podaljšanja 2.
programa, 10,9 mrd EUR vrnjenih iz sklada HFSF na EFSF. Tako je Grčija iz EFSF skupno
črpala 130,9 mrd EUR s povprečno ročnostjo 31 let.
Finančni ministri evro območja so 14.8. 2015 podprli pomoč Grčiji iz Evropskega mehanizma
za stabilnost – EMS (3. program). Celotne finančne potrebe Grčije v obdobju avgust 2015 –
avgust 2018 so ocenjene na do 86 mrd EUR. Višina prve tranše posojila znaša 26 mrd EUR in
je namenjena izvajanju proračuna ter sanaciji bank (dokapitalizaciji in zapiranju oz. likvidaciji
bank) v obliki (denarnih) sredstev in obveznic EMS. Pomoč je pogojena z izvedbo ukrepov, ki
so opredeljeni v Memorandumu o soglasju, to so vzpostavitev in ohranitev finančne stabilnosti,
na področju rasti konkurenčnosti in investicij ter na področju modernizacije države in javne
uprave. Grčija je do konca marca 2016 črpala 21,4 mrd EUR, od tega 5,4 mrd EUR za
dokapitalizacijo dveh bank.
Obstaja pa resna skrb glede vzdržnosti grškega javnega dolga o čemer se bo v skladu z izjavo
voditeljev držav evroobmočja iz dne 12. julija 2015 opravila razprava po uspešno izpeljanem
prvem pregledu izvajanja programa pomoči Grčiji iz ESM. Prvi pregled se je začel 2. februarja
2016, a je bil nato večkrat prekinjen. Grčiji je bilo naloženo, da v okviru predhodnih ukrepov za
prvi pregled izvajanja programa ESM sprejme prvi sveženj fiskalnih ukrepov v višini do 3%
BDP do leta 2018 (na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna), s katerimi bi ustvarili
prihranke v višini do 3% BDP do leta 2018. Ukrepi se nanašajo na pokojninsko reformo,
reformo dohodnine in dodatnih fiskalnih ukrepov, kot npr. reforme DDV in drugih sektorskih
ukrepov s področja plač v javnem sektorju. Grčija mora tudi uzakoniti dodatni varnostni fiskalni
mehanizem, ki bo omogočil samodejno izvajanje dodatnega svežnja ukrepov, ki bi se začel
izvajati v primeru ne- doseganja 3,5% BDP primarnega presežka v srednjeročnem obdobju.
Pozitivna ocena izvajanja progama pomoči EMS Grčiji je pogoj za nadaljnja izplačila finančne
pomoči Grčiji in začetek razprave o prestrukturiranju grškega dolga.
RS meni, da se mora Grčija držati sprejetih zavez in le ob izpolnjevanju tega pogoja bi lahko
pristali na razpravo in pogajanja o delnem prestrukturiranju grškega dolga. Obseg morebitnega
prestrukturiranja pa bi morala upoštevati ekonomsko moč posamične države članice, kot tudi
pravično razdelitev bremen.
Vir: MF
Izdaja odločb o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskih območjih Moravče in Ig
Vlada RS je izdala dve odločbi o začasnem izvajanju koncesije, s katerima se koncesija za
izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in
čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe
energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju
Moravče podeli podjetniku Dimnikarstvo Litija Franc Dobravec s.p. iz Litije, na dimnikarskem
območju Ig pa podjetniku Dimnikarski mojster S.O.S. Ismet Okić s.p. iz Ljubljane.
Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO) določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. decembru 2015, izvede javni
poziv. Vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 objavilo Javni poziv za podelitev začasne
koncesije na omenjenih dimnikarskih območjih. V primeru več prijav na posamezno
dimnikarsko območje ima skladno z ZVO prednost pri podelitvi oseba, katere sedež je najbližje
središču koncesijskega območja. Za središče koncesijskega območja se šteje sedež občine iz
koncesijskega območja.
V predhodnem postopku je MOP ugotovil, da oba podjetnika izpolnjujeta vse predpisane
pogoje ter da zoper njiju ni začet postopek za odvzem koncesije.
Vir: MOP
Soglasje k vsebini razpisov za vpis v doktorske študijske programe Univerze v
Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
za študijsko leto 2016/2017
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o soglasju k vsebini razpisov za
vpis v doktorske študijske programe Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in
Fakultete za informacijske študije v Novem mestu za študijsko leto 2016/2017.
S spremembo sklepa daje vlada soglasje k razpisu Univerze v Mariboru tudi za doktorski
študijski program tretje stopnje Zdravstvena nega, ker je bil akreditiran pri NAKVIS in vpisan v
Razvid visokošolskih zavodov. Pri doktorskem študijskem programu tretje stopnje Aplikativna
kineziologija Univerze na Primorskem pa se s spremembo sklepa spremeni kraj izvaja študija v
Izola.
S spremembo sklepa Univerza v Mariboru za študijsko leto 2016/17 razpisuje 412 vpisnih
mest za vpis v 1. letnik za državljane Republike Slovenije in državljane drugih članic Evropske
unije ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce, kar je pet mest več kot lani ter 302
dodatni vpisni mesti za vpis po merilih za prehode v višje letnike, kar je 29 mest več kot lani.
Skupaj bo razpisanih 36 doktorskih študijskih programov, kar je en manj kot lani.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik
državnega pomena
Vlada RS je na današnji seji sprejela Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni
spomenik državnega pomena. Nov odlok vsebuje nekaj manjših sprememb parcelacije,
terminološko uskladitev z ZVKD-1 in odpravo nekaterih nomotehničnih nepravilnosti.
Arboretum Volčji Potok je bil za spomenik državnega pomena razglašen z Odlokom o
razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 82/99, 111/00 in 16/08 – ZVKD-1). Pobudo za spremembo odloka je podal upravljavec
spomenika, javni zavod Arboretum Volčji Potok. Zaradi varnejšega dostopa obiskovalcev,
predvsem pešcev, je občina preuredila dostopno cesto na južni strani Arboretuma, zato je bilo
treba mejo območja prilagodili tako, da so lahko ob robu ceste uredili pločnik. Ureditev je bila
usklajena s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine in občinama Domžale ter
Kamnik. Na mejah območja se je nekoliko spremenila tudi parcelacija. Sprememba razglasitve
ne vpliva na spomeniške lastnosti spomenika državnega pomena.
Ministrstvo za kulturo je na predlog Službe Vlade RS za zakonodajo, pripravilo spremembo
razglasitve v obliki čistopisa celotnega odloka. Čistopis odloka poleg že navedenih sprememb
vsebuje terminološko uskladitev z ZVKD-1 in dodatno odpravlja še nekatere nomotehnične
nepravilnosti.
Vlada bo prek Državnega pravobranilstva poslala Odlok
zemljiškoknjižnemu sodišču.
o razglasitvi pristojnemu
Vir: MK
Vlada sprejela sklep o plačilu obveznosti nad zagotovljenimi pravicami porabe
Vlada RS je na današnji redni seji sklenila, da se pri ministrstvu za finance, obveznosti iz
naslova negativnih obresti na politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi
sredstvi, ki presegajo zagotovljene pravice porabe, plačujejo tudi nad to višino, vendar največ
do zneska 6.400.000,00 EUR, in sicer na ukrepu Izvajanje upravljanja z denarnimi sredstvi, na
proračunski postavki številka Stroški finančnih razmerij in na kontu Drugi operativni odhodki.
V sprejetem proračunu za leto 2016 je na proračunski postavki Stroški finančnih razmerij, iz
katere se poravnavajo negativne obresti za denarna sredstva pri Banki Slovenije, zagotovljenih
2 mio EUR pravic porabe. Že v prvem četrtletju letošnjega leta so se pojavile višje zahteve za
pokritje negativnih obresti od prvotno predvidenih. Do konca aprila je bilo za ta namen že
porabljenih 1,1 mio EUR. Preostanek sredstev naj bi po trenutnih ocenah zadoščal za
poravnavo obveznosti iz naslova negativnih obresti le še do začetka junija. Zato bi bilo treba
še pred 7. junijem 2016 zagotoviti dodatne pravice porabe za ta namen, in sicer v višini 6,4
mio EUR.
Vir: MF
Vlada sprejela mnenje glede ocene ustavnosti prvega odstavka 16.b člena Zakona o
mednarodni zaščiti
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje Vlade Republike Slovenije glede ocene
ustavnosti prvega odstavka 16.b člena Zakona o mednarodni zaščiti.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (Ur. l. RS, št. 99/10) je v
prvem odstavku 16.b. člena opredeljeval družinske člane, ki so državljani tretje države ali
osebe brez državljanstva in so člani družine, ki je obstajala že v izvorni državi. Pri definiranju
družinskih članov je zakon sledil določbam Direktive 2003/9/ES. Glede na to, da je v času
prenosa direktive zakonodaja s področja tujcev pravico do združevanja in ohranjanja enotnosti
družine priznavala zgolj zakoncu, ne pa tudi neporočenim partnerjem v trajni zvezi, je
zakonodajalec opredelitev zunajzakonskega partnerja v stalnem razmerju v 16.b členu vezal
na materialne predpise, ki urejajo zakonska in družinska razmerja. Ne iz določb omenjene
direktive in ne Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine, ki med drugim opredeljuje
tudi združitev družine za begunce, ne izhaja obveznost držav članic, da med družinskimi člani
prosilcev oziroma beguncev, upravičenih do združevanja oziroma ohranjanja enotnosti
družine, opredeli tudi istospolne partnerje.
Z uveljavitvijo 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti
(Ur. l. RS, št. 111/13), se je 16.b člen spremenil tako, da je kot družinske člane prosilca
opredelil državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so skupaj s prosilcem v
Republiki Sloveniji in so člani družine, ki je obstajala že v izvorni državi. Kot družinske člane je
opredelil zakonca, registriranega partnerja ali partnerja, s katerim prosilec živi v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti.
Glede na to, da je Zakon o tujcih kot družinske člane tujca v 47. členu opredelil zakonca,
registriranega partnerja in partnerja, s katerim tujec živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, je to pomenilo, da je zakonodaja, ki obravnava državljane tretjih držav ugodnejša,
zato je bilo treba za pravilen prenos direktive slediti opredelitvi 47. člena Zakona o tujcih. S
tem se je obseg družinskih članov, za katere se uporablja načelo enotnosti družine, v
primerjavi z veljavnim 16. b členom zakona razširil še na registrirane partnerje.
Glede na navedeno vlada meni, da določba prvega odstavka 16.b člena Zakona o mednarodni
zaščiti ni bila v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.
Vir: MNZ
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kadrovanjem v družbi
Slovenski državni gozdovi
Vlada RS je sprejela odgovor na pisna poslanska vprašanja poslanca Jožeta Tanka v zvezi s
kadrovanjem v družbi Slovenski državni gozdovi, d.o.o. Vprašanja so bila glede razlogov
odstopa v.d. Julijana Rupnika že po tednu dni, nadalje na podlagi katerih določb ZGGLRS in
zakaj je vlada imenovala še dva pooblaščenca za vodenje družbe, kakšna so njuna pooblastila
ter kako se bo sicer izvajalo vodenje družbe.
Vlada je poslancu Jožetu Tanku v svojih odgovorih pojasnila naslednje: Vlada je Julijana
Rupnika za vršilca dolžnosti poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. imenovala
3. 3. 2016 in je bil s funkcije razrešen z dnem 29. 4. 2016. Julijan Rupnik je podal odstopno
izjavo iz osebnih razlogov.
Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) ureja glede
ustanovitve in dejavnosti družbe le osnovna vprašanja njene ustanovitve in dejavnosti, določa
njeno pravno-organizacijsko obliko, ustanoviteljico, naloge in pristojnosti skupščine družbe,
organe družbe in osnovni kapital. Glede ostalih vprašanj pa skladno z 12. členom ZGGLRS
določa, da se za družbo uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni z
ZGGLRS določeno drugače. Skladno s prvim odstavkom 37. člena ZGGLRS je imela Vlada
RS tudi dolžnost sprejema Akta o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (Akt), ki
ga je morala pristojnemu registrskemu organu predložiti za vpis v roku, določenem od
uveljavitve zakona. Vlada je navedeni Akt sprejela in realizirala vpis predmetnega Akta v
register pri pristojnem registrskem organu.
Skladno s 16. členom Akta lahko pristojni organ upravljanja družbe postavi in imenuje
prokurista, prekliče prokuro, postavi poslovnega pooblaščenca ter prekliče pooblastilo
poslovnemu pooblaščencu.
Drugi odstavek 37. člena ZGGLRS določa: »Vlada do imenovanja poslovodstva imenuje
vršilca dolžnosti poslovodstva družbe za največ eno leto.« Vlada je vršilca dolžnosti
poslovodstva imenovala in le-ta, skladno z drugim odstavkom 37. člena ZGGLRS, vodi družbo
Slovenski državni gozdovi, d.o.o. Vsak izmed poslovnih pooblaščencev in vršilec dolžnosti
poslovodstva zastopata družbo skupaj na področju, za katerega je imenovan posamezen
poslovni pooblaščenec. Vršilec dolžnosti poslovodstva torej vodi družbo v okviru zakonskih
pooblastil, z imenovanjem poslovnih pooblaščencev pa je vlada kot skupščina družbe
uveljavila pri sprejemanju odločitev politiko »štirih oči« in s tem sledila načelu preglednosti po
6. členu ZGGLRS.
Eden od poslovnih pooblaščencev je odgovoren za področje gozdarstva in lesarstva, drugi pa
za področje financ, računovodstva in kontrolinga. Vsak izmed poslovnih pooblaščencev in
vršilec dolžnosti poslovodstva zastopata družbo skupaj na področju, za katerega je imenovan
posamezen poslovni pooblaščenec.
Poslovna pooblaščenca sta imenovana skladno z ZGGLRS, ZGD-1 in Aktom. Za vodenje
družbe je odgovoren vršilec dolžnosti poslovodstva, ki pa družbo na področju gozdarstva in
lesarstva zastopa skupaj z za to področje imenovanim poslovnim pooblaščencem, in na
področju financ, računovodstva in kontrolinga skupaj z za to imenovanim poslovnim
pooblaščencem.
Vir: MKGP
Vlada sprejela odgovor na vprašanje Gorenaka glede napovedi EK o gospodarski rasti
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Gorenaka v zvezi z napovedjo Evropske komisije o gospodarski rasti.
Gorenak je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi napovedjo Evropske komisije
o gospodarski rasti.
Vlada odgovarja, da napoved gospodarske rasti Evropske komisije za leto 2016 ne odstopa od
napovedi domačih (UMAR, BS) in drugih tujih inštitucij kot sta MDS in OECD. Podobni so tudi
razlogi, s katerimi se napovedi pojasnjujejo, in vključujejo zmanjšanje investicij financiranih iz
EU sredstev, zmanjšanje zunanjega povpraševanja in postopna krepitev domače potrošnje.
Čeprav bo gospodarska rast Slovenije v letu 2016 nižja kot v izpostavljenih državah (Poljska,
Litva, Latvija, Estonija, Romunija, Bolgarija in Grčija), bo povprečna rast Slovenije v obdobju
2014-2016 višja od povprečne rasti v štirih izmed omenjenih držav in višja od povprečja držav
evrskega območja. Takšno gospodarsko rast bo Slovenija dosegla kljub hudi krizi bančnega
sektorja, ki je imela pomemben vpliv na javne finance in nefinančni sektor, ter kljub visoki ravni
dohodka na prebivalca oziroma najvišji ravni realne konvergence med novimi državami
članicami.
Pri primerjavi rasti BDP med državami je poleg specifičnih pogojev v posamezni državi
potrebno upoštevati obratno sorazmerje med doseženo ravnjo dohodka na prebivalca v
primerjavi z ostalimi državami in rastjo BDP. Na splošno države z višjim dohodkom na
prebivalca dosegajo nižje rasti BDP.
Pomembno je tudi opozoriti, da je bilo splošno obratno sorazmerje med ravnjo dohodka na
prebivalca in rastjo BDP razvidno tako v obdobju pred krizno (2000-2008) kot tistem po krizi
(2009-2014). V obeh obdobjih je bila povprečna gospodarska rast Slovenije zgodovinsko
gledano pod rastjo, ki so jo dosegle države z nižjim dohodkom na prebivalca, in nad rastjo
držav z višjim dohodkom na prebivalca.
Medtem ko imajo specifične ekonomske politike in razvoj dogodkov v državah začasen vpliv
na stopnje gospodarske rasti, je rast na dolgi rok odvisna od opremljenosti s kapitalom, dela in
načina združevanja obeh faktorjev ob upoštevanju institucionalne ureditve, kar se odraža v
skupni faktorski produktivnosti. Po letu 2016 se na srednji in dolgi rok (do leta 2020 in 2025)
pričakuje, da se bodo napovedi potencialne gospodarske rasti Slovenije s strani Evropske
komisije gibale okoli 2 odstotnih točk do leta 2020 in 1,5 odstotne točke do leta 2025.
Potencialna rast Slovenije bo tako dosledno nižja od tiste v Bolgariji, na Poljskem, v Latviji,
Romuniji in Estoniji, a večja kot v povprečju evrskega območja.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje Irglove glede podjetja Agroind Vipava
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke
Irgl v zvezi s problematiko podjetja Agroind Vipava 1894.
Irglova je na vlado naslovila pet vprašanj, ki se nanašajo na problematiko v zvezi s podjetjem
Agroind Vipava 1894. Poslanka navaja, da Vipavsko dolino zaznamuje bogata tradicija
vinarstva tako v Sloveniji kot v tujini. Preko odkupa grozdja je veliki meri odvisna sedanja in
bodoča socialna slika velikega števila ljudi. Preko odkupa grozdja so namreč odvisni od
podjetja, katerega lastniki niso zmožni zagotoviti niti plačila delavkam in delavcem. Zaposleni
so zaradi situacije v podjetju, zaradi prelomljenih obljub novih lastnikov, zaradi neizplačila plač,
začeli stavkati, prav tako pa predlagajo stečaj podjetja.
Ob sodelovanju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva
za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je
ministrstvo za finance pripravilo odgovor na poslansko vprašanje, s katerim se celovito in na
razumljiv način predstavlja trenutno dejansko stanje v zvezi s to problematiko. Ministrstvo za
finance je pridobilo tudi pojasnila Družbe za upravljanje terjatev bank.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Vinka Gorenaka glede zapiranja
zahodnobalkanske poti za migrante
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka
Gorenaka glede zapiranja zahodnobalkanske poti za migrante, ki ga pošlje Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Slovenija vseskozi izvaja schengenski pravni red, vendar je bila tako Slovenija kot tudi druge
države članice schengenskega območja primorana upoštevati specifične okoliščine zelo
povečanega migracijskega toka, načela iz Listine EU o temeljnih pravicah in obveznosti, ki
izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi o mednarodni zaščiti in načelu nevračanja.
Temeljni pravni okvir za delovanje je določal Zakonik o schengenskih mejah. Slovenija je pri
obravnavanju migrantov upoštevala tudi sklepe Državnega zbora in njegovih odborov, med
drugimi tudi sklep Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da naj
Slovenija migrantsko krizo obravnava kot humanitarno krizo in v vseh postopkih ravna skladno
z evropskimi načeli solidarnosti.
Po odločitvi šefov držav in vlad, ki so 7. marca 2016 v skupni izjavi poudarili, da se je tok
nedovoljenih migracij prek Zahodnega Balkana zaključil, hkrati pa so še enkrat izpostavili
pomembnost ponovne vzpostavitve normalno delujočega schengenska območja, so pristojni
slovenski organi pristopili k bolj restriktivnemu obravnavanju izjem, določenih v zakonodaji, in
posledično odstopili od operativnih dogovorov, sklenjenih med državami na migracijski poti.
Vir: MNZ
Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka v zvezi z računalniško
aplikacijo »SUPERVIZOR«
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z
računalniško aplikacijo »SUPERVIZOR« in ga posreduje Državnemu zboru RS.
Poslanec dr. Vinko Gorenak je že decembra 2015 naslovil pisno poslansko vprašanje na Vlado
Republike Slovenije v zvezi z računalniško aplikacijo »SUPERVIZOR«, ki je v upravljanju
Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Vlada je takrat v odgovoru pojasnila zakonski okvir
in vsebino razlogov, zaradi katerih vlada vsebinskega odgovora na poslansko vprašanje ne
more podati.
Vprašanja, ki jih poslanec ponovno podaja v okviru poslanskega vprašanja in se nanašajo na
vzpostavljanje, razvijanje in vzdrževanje aplikacije »Supervizor«, so:
1. Kdo oziroma katero podjetje je razvilo aplikacijo »SUPERVIZOR«?
2. Ali je ta oseba oziroma podjetje v času razvijanja aplikacije »SUPERVIZOR« imelo
sklenjeno pogodbeno razmerje s KPK za ta namen?
3. Ali je ta oseba oziroma to podjetje imelo v času razvijanja aplikacije »SUPERVIZOR«
dostop do zaupnih in osebnih podatkov, s katerimi je takrat razpolagala KPK, seveda zaradi
potreb razvoja aplikacije?
4. Po kakšnem postopku je bil izbran posameznik ali podjetje, ki je razvil aplikacijo
»SUPERVIZOR«?
5. Kakšna pogodba in za koliko evrov je bila s tem posameznikom ali podjetjem sklenjena?
6. Kdaj je bila omenjena pogodba s tem posameznikom ali podjetjem sklenjena, pri čemer
prosim za točen datum sklenitve pogodbe?
7. Če je bila omenjena pogodba s posameznikom ali podjetjem sklenjena po izdelavi aplikacije
»SUPERVIZOR«, vas prosim za podatek na osnovi katerih predpisov je bila sklenjena?
8. Koliko sredstev je bilo posamezniku ali podjetju izplačanih za razvoj aplikacije
»SUPERVIZOR«
9. Ali ima ta oseba oziroma to podjetje s KPJ v času od začetka delovanja aplikacije
»SUPERVIZOR« do sedaj sklenjeno pogodbo za vzdrževanje aplikacije in kakšna mesečna ali
letna sredstva namenja KPK v ta namen?
Vlada v zvezi s tem ponovno poudarja, da je vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje aplikacije
SUPERVIZOR, na kar se nanašajo poslanska vprašanja, v celoti v pristojnosti KPK, ki
aplikacijo upravlja na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Vlada
Republike Slovenije, v okviru preprečevanja korupcije in krepitve integritete meni, da je
predmetna aplikacija pomembno spletno orodje, ki zagotavlja transparentnost toka denarja
med javnim in zasebnim, s katerim se povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno
in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in
načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje in zlorabo oblasti.
KPK je samostojen in neodvisen državni organ, nadzor nad katerim opravlja državni zbor.
Aktivno pridobivanje podatkov ter na tej podlagi opredeljevanje v zvezi s katerokoli konkretno
zadevo ali postopkom KPK (na kar se nanaša tudi predmetno poslansko vprašanje), bi tako
pomenilo vmešavanje v položaj in delovanje KPK ter v pristojnosti državnega zbora oziroma
predsednika republike v zvezi s KPK kot samostojnim državnim organom.
Vladi pristojnosti za pridobitev relevantnih podatkov za oblikovanje vsebinskega odgovora na
vprašanja poslanca, ne daje noben predpis, temveč iz določb ZIntPK izhajajo zakonski razlogi
za to, da navedeno ni dopustno glede na položaj, ki ga ima KPK kot samostojen in neodvisen
državni organ. Torej vlada vsebinskega odgovora na zastavljeno poslansko vprašanje ne more
podati niti nima podlage, da bi ga pridobila od KPK.
Vir: MJU
Vlada sprejela opredelitev RS v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije za
sprejetje predhodne odločbe v zadevi Persidera
Vlada RS je na današnji seji sprejela Opredelitev Republike Slovenije v sodnem postopku pred
Sodiščem Evropske unije za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C-112/16 (Persidera), ki jo
je Sodišče Evropske unije dne 30.3.2016 posredovalo Republiki Sloveniji in jo pošilja
Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije.
S sprejeto opredelitvijo daje vlada Državnemu pravobranilstvu usmeritvena navodila za
zastopanje, in sicer da Republika Slovenija intervenira kot udeleženec v postopku
predhodnega odločanja v zadevi C-112/16 (Persidera), da RS poda pisno in ustno intervencijo
pred Sodiščem Evropske unije ter da zastopa pred Sodiščem Evropske unije stališče RS.
Republika Slovenija ima interes, da se pravo Evropske unije razlaga na način, da so države
članice pri upravljanju z radiofrekvenčnim spektrom zavezane spoštovati pravo Evropske unije,
tako da se spoštujejo mednarodni sporazumi in koordinira raba radiofrekvenčnega spektra s
sosednjimi državami.
RS je namreč zaradi kršitve mednarodnih sporazumov pri uporabi radijskih frekvenc s strani
Italije že vrsto let prizadeta pri svojih pravicah uporabe mednarodno usklajenih frekvenc, ki ji
pripadajo. Zato bi radi opozorili tudi pred sodiščem Evropske unije na ta problem in na potrebo
po razlagi prava Evropske unije v smislu, da je pravo Evropske unije ter načela prepovedi
diskriminacije, preglednosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, učinkovitosti in pluralnosti
informacij, treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu predpisu, ki za določitev števila
digitalnih omrežij, ki se podelijo operaterjem ob pretvorbi analognih omrežij, enako upošteva
analogna omrežja, ki so se v preteklosti upravljala povsem zakonito, in analogna omrežja, ki
so se upravljala ob kršenju pragov za koncentracije, določenih v nacionalni zakonodaji, glede
katerih so bile že podane kritike Sodišča in Evropske komisije oziroma zanje ni bilo koncesije.
Vir: MIZŠ
Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi
državami članicami ter Arabsko republiko Egipt
Vlada RS je podprla predlog sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije in njenih držav
članic, ter začasni uporabi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med
Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko
Egipt na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.
Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami
članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani je bil podpisan 25. junija
2001. Veljati je začel 1. junija 2004. Republika Hrvaška se v skladu s svojim aktom o pristopu
zavezuje, da bo pristopila k mednarodnim sporazumom, ki so jih podpisale ali sklenile EU in
njene države članice, in sicer na podlagi protokola k navedenim sporazumom.
Svet je s Sklepom z dne 14. septembra 2012 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj z
zadevnimi tretjimi državami, da se sklenejo ustrezni protokoli. Pogajanja z Arabsko republiko
Egipt so se uspešno zaključila 29. oktobra 2015. Na podlagi predlaganega protokola Republika
Hrvaška postane pogodbenica Sporazuma, Unija pa je zavezana zagotoviti verodostojno
različico Sporazuma v hrvaškem jeziku.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Sporazuma o ustanovitvi
izvršnega odbora Sredozemskega tovornega železniškega koridorja
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o nameravanem podpisu
Sporazuma med ministri za promet Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske
republike, Republike Slovenije, Republike Hrvaške in Madžarske o ustanovitvi izvršnega
odbora Sredozemskega tovornega železniškega koridorja.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope je
nekaterim koridorjem spremenila potek oziroma jih podaljšala na nove države članice EU ter
jih istočasno na novo imenovala. Tako se je koridor št. 6 podaljšal na Hrvaško ter preimenoval
v Sredozemski koridor.
Izvršni odbor 6. železniškega tovornega koridorja se je odločil, da se zaradi spremembe/širitve
koridorja in vključitve Hrvaške pripravi nov Sporazum med ministri za promet Kraljevine
Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Republike Slovenije, Republike Hrvaške in
Madžarske o ustanovitvi Izvršnega odbora Sredozemskega tovornega železniškega koridorja,
ki ga bodo ministri pristojni za promet držav podpisnic podpisali predvidoma 7. junija ob Svetu
TTE v Bruslju.
Vir: MzI
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente
Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za
patente, podpisanega 19. februarja 2013 v Bruslju.
Sporazum o enotnem sodišču za patente (v nadaljevanju sporazum) je bil dne 19. 2. 2013
sprejet in podpisan s strani 24 držav članic Evropske unije. Sporazum naj bi stopil v veljavo, ko
ga ratificira najmanj 13 držav podpisnic, vključno s tremi državami, v katerih je v letu pred
letom podpisa tega sporazuma začelo učinkovati največ evropskih patentov (po sedanji
statistiki so to Francija, Nemčija in Združeno Kraljestvo) ali prvi dan četrtega meseca po
začetku veljavnosti sprememb Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki se nanašajo na ta sporazum, pri
čemer se upošteva najpoznejši datum.
Sporazum je eden od treh dokumentov, ki tvorijo t.i. patentni paket oziroma sveženj; poleg
Sporazuma sta še Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije o izvajanju
okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (EU št.
1257/2012) in Uredba Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe
patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (EU št. 1260/2012). Cilj je
vzpostavitev enotnega patentnega sistema na podlagi katerega bo uveden sodni sistem z
enotnim sodiščem za patente, ki bo pristojno za reševanje sporov v zvezi z evropskim
patentom (ki ga podeljuje Evropski patentni urad na podlagi Evropske patentne konvencije) in
na novo uvedenim enotnim patentom.
Vir: MZZ
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o
izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov
Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike
Slovenije in Vlado Madžarske o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov,
sklenjenega na Brdu pri Kranju 22. januarja 2016.
Sporazum je podlaga za kakršno koli dejavnost, ki vključuje izmenjavo tajnih podatkov med
pogodbenicama, njunimi državnimi organi ali javnimi in zasebnimi subjekti. Sporazum določa
pristojna varnostna organa in dolžnost obveščanja o njihovi spremembi. Opredeljuje stopnje
tajnosti podatkov in enakovrednost nacionalnih oznak stopenj tajnosti v Republiki Sloveniji in
na Madžarskem ter jih primerja z angleškimi oznakami. Opredeljeno je varovanje tajnih
podatkov v komunikacijsko-informacijskih sistemih ter način in pogoji za prenos tajnih
podatkov. Določen je tudi način razmnoževanja, prevajanja in uničevanja tajnih podatkov.
Vir: MZZ
Vlada se je seznanila s poročilom o financiranju razvojnih projektov s prostovoljnimi
sredstvi Republike Slovenije UNIDU v času od 2005 do 2014 in potrdila nove projekte
Vlada RS se je seznanila s poročilom o financiranju razvojnih projektov s prostovoljnimi
sredstvi Republike Slovenije UNIDU od ratifikacije mednarodne pogodbe od 2005 do konca
leta 2014 in pooblastila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da UNIDO pozove k
porabi vseh, za projekte namenjenih sredstev in v najkrajšem času zaključi vse projekte,
skladno z dogovorjenimi terminskimi načrti.
Vlada se je seznanila še z izvajanjem projekta "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in
industrijskih proizvodov in storitev v BiH - Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na
področju CMM" in potrdi njegovo financiranje prek UNIDA. Potrdila je tudi izvedbo projekta študije "Študija izvedljivosti za sisteme E-112 v Republiki Makedoniji" prek Centra za
mednarodno razvojno sodelovanje – CMSR. Vlada je pooblastila Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo za izvedbo prenosa finančnih sredstev za projekt v BiH na račun UNIDO
pri ustrezni banki in za projekt v Makedoniji na račun CMSR pri ustrezni banki.
Vlada se je seznanila tudi s končnima poročiloma o dveh zaključenih projektih mednarodne
razvojne pomoči Republike Slovenije prek UNIDO – z Nacionalnim projektom čiste proizvodnje
NCPP Črna gora in Projektno študijo: usmerjanje porabe električne energije v Bosni in
Hercegovini.
Republika Slovenija ima skladno z mednarodno pogodbo z UNIDO in skladno z zakonodajo in
sprejetimi kriteriji pri dajanju mednarodne finančne pomoči pravico do izbire ustreznih
projektov preko UNIDO. Na podlagi dosedanjega plodnega sodelovanja in na podlagi
medsebojnega sporazuma je UNIDO poslal finančno poročilo o stanju prostovoljnih prispevkov
(brez članarin), porabljenih sredstev za projekte in sredstev iz naslova letnih obrestnih mer ob
koncu leta po letih do 31. 12. 2014. Med letoma 2005 in 2014 je Republika Slovenija
prostovoljno financirala projekte v višini 4.835.630,71 evrov. Od tega je v tem času UNIDO
potrošil 4.246.848,22 evrov sredstev za izvedbo projektov. Še neporabljena sredstva so
namenjena za projekte, ki so še v teku.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo, s
pomočjo sodelovanja z UNIDO in glede na podane usmeritve Republike Slovenije, interese
slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v proračunu za leto 2016 potrdi v okviru
mednarodne razvojne pomoči financiranje naslednjega novega večletnega projekta, ki ga je
VRS potrdila 14. maja 2015: "Krepitev sistema kakovosti tehnoloških in industrijskih proizvodov
in storitev v BiH - Kompetenčni center za zagotavljanje kakovosti na področju CMM" v Bosni in
Hercegovini. Cilj predvidenega dvoletnega projekta je v prvi fazi prenos tehnologije in
vzpostavitev kompetenčnega centra CMM, ki vključuje tako specialna znanja sistemov vodenja
kakovosti skladno z mednarodnimi standardi. Nadalje je cilj projekta razvoj in vzpostavitev
unikatnega izobraževalnega centra CMM in akreditacija pri nacionalnem akreditacijskemu
organu BiH BATA, za področje preskušanja proizvodov.
V namen izvedbe projekta se bo uredilo tehnološko ustrezne laboratorijske prostore, ki bodo v
brezplačnem najemu pri Fakulteti za strojništvo in računalništvo Mostar. Adaptacijo obstoječe
zgradbe bo skozi gradbeni projekt vodila Fakulteta za gradbeništvo Mostar, medtem ko vse
tehnične zahteve prispeva slovensko podjetje LOTRIČ Meroslovje s svojimi lastnim znanjem, v
okviru prenosa tehnologije. Adaptacijo zgradbe bo finančno podprla država BiH, za kar je
Univerza v Mostarju zaprosila Svet ministrov BiH (in dobila soglasje) in bo predstavljal delež
sofinanciranja BiH.
UNIDO je pripravil poročili o zaključenih dveh projektih mednarodne razvojne pomoči
Republike Slovenije prek UNIDA - Nacionalni projekt čiste proizvodnje NCPP Črna gora in
Projektna študija: usmerjanje porabe električne energije v Bosni in Hercegovini.
Projekt NCCP v Črni gori je bil namenjen izboljšanju učinkovitosti proizvodnih procesov v
izbranih podjetjih in izobraževanje zaposlenih za izvajanje metod učinkovite proizvodnje. Skozi
projekt so strokovnjaki UNIDA - tudi iz slovenskega podjetja Liveo, d. o. o. - s pomočjo lokalnih
ekspertov preučili učinkovitost proizvodnje v izbranih podjetjih in ponudili ustrezne rešitve. V
teh podjetjih so predvsem preučevali učinkovito uporabo virov z vidika energije, okolja, porabe
surovin in energentov ipd.
Glavni cilj projektne študije v Bosni in Hercegovini je bil izboljšanje učinkovitosti rabe električne
energije v BiH ter prenos pri nas razvitih tehnologij merjenja s področja električne energije s
pomočjo slovenskega podjetja IMT, d. o. o. Projekt, prilagojen potrebam BiH, je ponudil razvoj
novih produktov in sistemov ter pripadajočih merilnih naprav za merjenje porabe električne
energije. Študija je omogočila večjo uporabo nizko-ogljikovih tehnologij, ki manj onesnažujejo
– segrevajo okolje, ter razvoj kakovostne infrastrukture na energetskem področju.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in internacionalizacijo je
s pomočjo sodelovanja s Centrom za mednarodno razvojno sodelovanje - CMSR in glede na
podane usmeritve Republike Slovenije, interese slovenskih podjetij ter dan obseg sredstev v
proračunu za leto 2016, predlagalo izvedbo in financiranje "Študije izvedljivosti za sisteme E112 v Republiki Makedoniji". Uvedba sistema 112 je obveza Republike Makedonije, ki izvira iz
direktive 2002/22/EC Evropskega parlamenta in Sveta o univerzalni storitvi in pravicah
uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o
univerzalnih storitvah). Ustanovitev E-112 in uvedba enotne številke za klice v sili sta bili
opredeljeni tudi v skladu z Zakonom o kriznem upravljanju in Zakonom o elektronskih
komunikacijah v Republiki Makedoniji. Makedonija kljub temu še zmeraj ostaja ena od redkih
držav v regiji, ki še ni izpolnila te obveze in še zmeraj ni uvedla sistema 112. Cilj projekta je
izpolnitev te obveze. Za izvedbo celostnega projekta 112 je najprej potrebna revizija študije
izvedljivosti sistema, ki bo upoštevala ugotovitve že narejene podobne prve študije. Prva
študija izvedljivosti za Sistem 112 v Republiki Makedoniji je bila zaključena v letu 2009, žal pa
projekt za implementacijo Sistema 112 ni bil nikoli izveden.
Vir: MGRT
Razrešitev dosedanje in imenovanje nove državne sekretarke Ministrstva za zunanje
zadeve
Vlada RS je Dragoljubo Benčina z 19. 6. 2016 razrešila s funkcije državne sekretarke v
Ministrstvu za zunanje zadeve na njeno lastno željo zaradi upokojitve.
Vlada je na predlog ministra za zunanje zadeve Sanjo Štiglic z 20. 6. 2016 imenovala za
državno sekretarko v Ministrstvu za zunanje zadeve in jo hkrati razrešila s položaja generalne
direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v
Ministrstvu za zunanje zadeve.
Sanja Štiglic, veleposlanica I, je bila od 1. 4. 2016 imenovana za generalno direktorico
Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo, pred tem je od 1. 10.
2015 opravljala dolžnosti v.d. generalne direktorice.
Z dnem 15. 10. 2014 je bila imenovana za v.d. generalne direktorice Direktorata za globalne
zadeve in politično multilateralo, z dnem 1.3.2015 pa je bila imenovana za generalno
direktorico.
Od julija 2013 do oktobra 2014 je vodila Sektor za mednarodne organizacije na Ministrstvu za
zunanje zadeve, med leti 2007 do 2012 pa je opravljala naloge veleposlanice in stalne
predstavnice Republike Slovenije pri OZN v New Yorku. Izvoljena je bila za podpredsednico
64. zasedanja generalne skupščine OZN (2009/2010) ter za predsedujočo Izvršnemu odboru
UNICEF v letu 2011.
Od l. 2005 do l. 2006 je bila vodja Sektorja za odnose z državami zahodne, severne in srednje
Evrope na Ministrstvu za zunanje zadeve in predsedujoča slovenskega dela Mešane komisije
za izvajanje Sporazuma o sodelovanju med Vlado RS in Vlado Flandrije.
V letih 2003 in 2004 je bila državna podsekretarka in vodja kabineta ministra za zunanje
zadeve.
V obdobju med 1997 in 2002 je delala na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri OZN
v New Yorku, kjer je v letih 1998 in 1999 opravljala tudi funkcijo nadomestne predstavnice v
Varnostnem svetu OZN, v času od 1996 do 1997 pa je bila svetovalka v kabinetu ministra za
zunanje zadeve. Veleposlanica, ki je univerzitetna diplomirana pravnica, je svojo diplomatsko
pot pričela kot ataše na Sektorju za sosednje države na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Vir: MZZ
Vlada imenovala nove člane zavoda CMEPIUS
Vlada RS je sprejela sklep o imenovanju novih članov, predstavnikov ustanovitelja in
predstavnika uporabnikov, v Svet javnega zavoda Center Republike Slovenije za mobilnost in
evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi (MIZŠ) 9. člena Sklepa o ustanovitvi
javnega zavoda CMEPIUS Vladi RS predlaga imenovanje novih članov, petih predstavnikov
ustanovitelja in enega predstavnika uporabnikov, v svetu zavoda CMEPIUS zaradi poteka
mandata dosedanjemu svetu zavoda z dnem 11. 4. 2016.
V svet zavoda se kot predstavniki ustanovitelja imenujejo: dr. Erika Rustja, na predlog MIZŠ,
mag. Saša Zabukovec, na predlog (MIZŠ),Tanja Taštanoska, na predlog MIZŠ, Teja Torkar,
na predlog ministrstva pristojnega za finance (MF) in mag. Katja Novak, na predlog (MF).
V svet zavoda se kot predstavnik uporabnikov imenuje mag. Albin Vrabič, na predlog MIZŠ in
s predhodnim soglasjem MF. Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta.
Vir: MIZŠ
Vlada razrešila in imenovala novo članico Upravnega odbora IZUM
Vlada RS je sprejela sklep o razrešitvi dosedanje članice Upravnega odbora javnega zavoda
Instituta informacijskih znanosti (IZUM), predstavnice Ministrstva za kulturo (MK) in
imenovanju nadomestne članice Upravnega odbora IZUM, predstavnice (MK), do poteka
mandata Upravnega odbora.
MIZŠ na podlagi 7. člena Sklepa o ustanovitvi Instituta IZUM in 1. alineje prvega odstavka 16.
člena Statuta IZUM Vladi RS predlaga razrešitev dosedanje članice Upravnega odbora IZUM
(v nadaljevanju upravni odbor), dr. Verene Perko, predstavnice MK, zaradi ne udeleževanja
sklicanih sej upravnega odbora in imenovanje nadomestne članice upravnega odbora,
Valentine Velkavrh, predstavnice MK, do poteka mandata upravnega odbora in sicer do 25. 3.
2019.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela sklep o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep na podlagi katerega bo Državnemu zboru RS
predlagala imenovanje upravnega odbora Prešernovega sklada v naslednji sestavi: - dr.
Andrej Blatnik, pisatelj, univerzitetni predavatelj in urednik;
• dr. Miran Štuhec, literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj;
• Mojca Kranjc, dramaturginja in prevajalka;
• Milena Zupančič, dramska igralka;
• Ira Ratej, dramaturginja;
• Tomaž Rode, baletni plesalec in koreograf;
• Zdenko Vrdlovec, filmski kritik, teoretik, esejist in publicist;
• mag. Srečo Dragan, videast;
• Breda Kolar Sluga, umetnostna zgodovinarka;
• Edi Berk, oblikovalec;
• Uršula Teržan, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba;
• Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in
televizijski režiser;
• Hugo Šekoranja, glasbeni producent in instrumentalist;
• Simon Krečič, pianist, dirigent in umetniški vodja ter
• mag. Matej Venier, violinist, urednik in prevajalec.
Vlada je v imenovanje Državnemu zboru predlagala nove člane, ker se je starim iztekel
štiriletni mandat.
Upravni odbor Prešernovega sklada ima petnajst članov iz vrst umetniških, kulturnih in
znanstvenih ustvarjalcev, pri čemer vsako pomembnejše področje umetnosti predstavlja vsaj
en član upravnega odbora.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike
Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji.
Vir: MK
Vlada sprejela sklep o prenehanju mandata člana Nadzornega sveta Radiotelevizije
Slovenija
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep s katerim dr. Domnu Trobcu preneha mandat člana
Nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija. Dr. Domen Trobec je iz osebnih razlogov
predčasno odstopil z mesta predsednika in člana Nadzornega sveta RTV Slovenija.
Vir: MK
Vlada imenovala direktorja družbe 2TDK d.o.o.
Vlada RS je na današnji redni seji imenovala mag. Žarka Sajiča, za direktorja družbe 2TDK,
Družba za razvoj projekta, d. o. o., do imenovanja poslovodstva v skladu z aktom o ustanovitvi,
vendar največ za obdobje dveh let. Direktor družbe izvede vse potrebne aktivnosti za vpis
družbe v sodni register.
Mag. Žarko Sajič ima 30 let delovnih izkušenj, največ na področju upravljanja kapitalskih
naložb, vodenju portfeljev, dokapitalizacijah, sanacijah, prestrukturiranju, članstvu v številnih
nadzornih svetih različnih gospodarskih družb, svetih javnih zavodov in agencije ter delovnih
komisijah in medresorskih delovnih skupinah za prodaje kapitalskih deležev. Ima izkušnje tudi
v mednarodni trgovini, trgovski dejavnosti, marketingu, finančni službi in ladjarsko-pomorskem
sektorju.
Vir: MzI
Vlada sprejela sklep o imenovanju člana sveta JAZMP
V svet Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) se
izmed uporabnikov storitev JAZMP, organiziranih v zbornice in interesna združenja s področja
proizvodnje oziroma prometa z zdravili in medicinskimi pripomočki, ter uporabniki zdravil in
medicinskih pripomočkov, ki niso organizirani v zbornice in interesna združenja, namesto
dosedanje članice sveta Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske
pripomočke Nežke Petek za preostanek mandata sveta JAZMP imenuje Matija Centrih za
preostanek mandata sveta JAZMP.
Sklep o ustanovitvi JAZMP v 8. členu določa, da ima svet JAZMP sedem članov, ki jih imenuje
Vlada Republike Slovenije z možnostjo ponovnega imenovanja, in sicer tri člane na predlog
ministra, pristojnega za zdravje, enega člana na predlog ministra, pristojnega za veterinarstvo
in tri člane izmed uporabnikov storitev JAZMP, organiziranih v zbornice in interesna združenja
s področja proizvodnje oziroma prometa z zdravili in medicinskimi pripomočki, ter uporabniki
zdravil in medicinskih pripomočkov, ki niso organizirani v zbornice in interesna združenja.
Skupni predlog izbranih kandidatov predložita Vladi Republike Slovenije pristojna ministra.
Dosedanja članica sveta JAZMP Nežka Petek je podala odstopno izjavo in bila z odločbo
Vlade Republike Slovenije z dne 31. 3. 2016 razrešena z mesta članice sveta JAZMP izmed
uporabnikov storitev JAZMP, organiziranih v zbornice in interesna združenja s področja
proizvodnje oziroma prometa z zdravili in medicinskimi pripomočki, ter uporabniki zdravil in
medicinskih pripomočkov, ki niso organizirani v zbornice in interesna združenja.
Zaradi omenjene razrešitve dosedanjega člana sveta zavoda in v skladu s Sklepom JAZMP
sta Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje objavila javni poziv za
imenovanje člana sveta JAZMP med uporabniki storitev JAZMP, organiziranih v zbornice in
interesna združenja s področja proizvodnje oziroma prometa z zdravili in medicinskimi
pripomočki, ter uporabniki zdravil in medicinskih pripomočkov, ki niso organizirani v zbornice in
interesna združenja. V okviru javnega poziva smo prejeli le eno prijavo, in sicer prijavo Matije
Centriha, ki izpolnjuje predpisane pogoje za imenovanje člana sveta JAZMP v skladu z 9.
členom Sklepa JAZMP.
Vir: MZ