Sporočilo za javnost!
Združena levica-Demokratična stranka dela (ZL-DSD), Združenje svetov delavcev Slovenije
(ZSDS) in Združenje za ekonomsko demokracijo (ZED) naslavljajo
javni poziv
poslancem Državnega zbora k podpori predlogu prenovljenega Zakona o sodelovanju
delavcev pri upravljanju (ZSDU-1),
ki bo v petek obravnavan na že potekajoči junijski redni seji Državnega zbora. Pri tem poslance
posebej pozivamo, naj tokrat vendarle poskušajo preseči medsebojna politična nasprotja in
obremenjenost z vprašanjem kdo je ta zakon predlagal (v danem primeru je to pač PS Združena
levica) in se osredotočijo predvsem na to kaj zakon prinaša pozitivnega za ljudi in za splošen
gospodarski napredek Slovenije.
Gre namreč za zakon, ki je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj družbenoekonomskega sistema
v Sloveniji v smeri
 sodobne ekonomske demokracije,
 družbeno odgovornega korporacijskega upravljanja in predvsem tudi
 dviganja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,
kar so sicer ključni proklamirani cilji vseh aktualnih ekonomskih politik in brez dvoma tudi
splošen družbeni interes.
Razvoj sistema participacije zaposlenih pri upravljanju je zaradi številnih nomotehničnih in
vsebinskih pomanjkljivosti več kot 23 let starega veljavnega ZSDU namreč v Sloveniji že dosegel
svoj plafon in ne more več slediti aktualnim potrebam učinkovitega sproščanja objektivno
obstoječega, a za zdaj izrazito podoptimalno izkoriščenega človeškega kapitala (znanja in
zmožnosti, ustvarjalnosti, delovne motivacije in organizacijske pripadnosti zaposlenih) za potrebe
hitrejšega gospodarskega razvoja v pogojih vse hujše konkurence na globalnem trgu. Nujno torej
potrebujemo nov ZSDU kot »sistemsko-razvojni« zakon, ki bo sledil najvišjim priporočenim
sodobnim standardom na tem pomembnem področju družbenoekonomskih odnosov. Predlog
ZSDU-1 tem standardom vsekakor ustreza.
1. Empirično dokazani pozitivni poslovni učinki visoko razvite delavske participacije
Dejstvo je, da človeški kapital, katerega lastniki so delavci, v primerjavi s finančnim v »eri
znanja« izjemno hitro pridobiva na pomenu kot ustvarjalec nove vrednosti v sodobnih
produkcijskih procesih in da je v tem pogledu že postal tudi glavna konkurenčna prednost
podjetij. V novi družbenoekonomski realnosti 21. stoletja to ni več le prazna floskula, ampak
neizpodbitno dejstvo. Približno 85 % tržne vrednosti podjetij in s tem njihove ekonomske moči
podjetij danes predstavlja »intelektualni (človeški + strukturni) kapital« v lasti zaposlenih, samo
15 % pa še »finančni kapital«.
V zvezi z dviganjem splošne konkurenčnosti gospodarstva zato sodobne poslovne vede s svojimi
empiričnimi študijami že dolgo opozarjajo na signifikantno pozitiven vpliv vseh treh temeljnih
oblik delavske participacije (soupravljanje, udeležba pri dobičku in širše notranje lastništvo) na
večjo poslovno uspešnost podjetij. In sicer prav zaradi njihovega nespornega izrazito
motivacijskega učinkovanja na »zavzetost« zaposlenih kot glavno konkurenčno prednost
podjetij v sodobnih pogojih gospodarjenja. Še tako velika vlaganja v izobraževanje oziroma v
pridobivanje novih znanj zaposlenih oziroma v človeški kapital namreč ne bodo prinesla želenih
rezultatov, če teh vlaganj ne bodo spremljali tudi ustrezni ukrepi za učinkovito sproščanje tega
kapitala v produkcijskih procesih, ki pa je v celoti odvisno prav od stopnje subjektivne
»zavzetosti« (delovne motivacije in organizacijske pripadnosti) zaposlenih.
Znamenita Gallupova študija o zavzetosti zaposlenih žal kaže, da je danes ta tudi v Sloveniji
porazno nizka (samo 15 % slovenskih delavcev je zavzetih, 70% je nezavzetih, 15 % pa celo
aktivno nezavzeti) in da se v tem skrivajo ogromne neizkoriščene rezerve za dvig produktivnosti
in dodane vrednosti. A zavzetost zaposlenih seveda ne pride sama od sebe. Od navadnih mezdnih
delavcev, kakor jih obravnava klasična kapitalsko-lastniška (»friedmanovska«) teorija
korporacijskega upravljanja, je seveda povsem iluzorno pričakovati tudi maksimalno zavzetost.
Sodobni »delavci z znanjem« želijo biti subjekt, ne zgolj objekt poslovnih procesov. Samo njihova
vsestranska vključenost v organizacijo, ki vključuje tudi
individualno in kolektivno
participacijo pri upravljanju, lahko zato zagotovi tudi njihovo optimalno zavzetost.
2. Prvi »prodelavski« zakon po dolgih letih
Podpisniki posebej opozarjamo tudi na dejstvo, da je ZSDU-1 po dolgih letih »kriznega
zategovanja pasu« prvi (predlog) zakon(a), ki bi bil končno (tudi) v korist delavcev, ne samo
delodajalcev oziroma lastnikov kapitala. Naj bo končno dovolj aktualne, popolnoma
brezperpektivne ekonomske politike, temelječe na tezi, da nam lahko gospodarski napredek in
boljše življenje prinese le nekakšno nenehno izboljševanje »kapitalu prijaznega poslovnega
okolja«, ki pa ga je mogoče ustvariti le z neprestanim zmanjševanjem že doseženih delavskih
pravic in krčenjem socialne države in ki na drugi strani dobesedno ubija motivacijo človeškega
kapitala. Ta (ob upoštevanju že omenjenega razmerja 85 : 15 v korist intelektualnega kapitala) z
elementarno ekonomsko logiko povsem skregana politika nas namreč tudi ekonomsko vodi le v še
globlja brezna, obenem in predvsem pa tudi v izgubo zaupanja v sposobnost in poštene namene
aktualne oblasti delovati v korist ljudi in družbe kot celote.
Če bo ta zakon (kot kaže zaenkrat, izključno iz proceduralnih razlogov) »padel«, bo torej po
našem mnenju brez dvoma - in to povsem upravičeno - močno padlo tudi to zaupanje javnosti,
ki je prav ob tem zakonu na preizkusu. Ne pozabimo namreč, da je prav ZSDU-1 osrednji zakon s
področja razvoja sodobne ekonomske demokracije, aktualna Vlada RS pa je le-tej še lani spomladi
javno izražala svojo globoko in brezrezervno »privrženost«.
3. Presenečenje nad Mnenjem Vlade RS
Prav iz tega razloga smo podpisane organizacije z velikim presenečenjem, obenem pa tudi
precejšnjim razočaranjem sprejele Mnenje Vlade RS Državnemu zboru v zvezi s tem predlogom
ZSDU-1 (v prilogi). Vlada namreč v njem v celoti in popolnoma nekritično sledi navedbam iz
»pisma« delodajalskih organizacij predsedniku DZ z dne 6. 6. 2015 in na tej podlagi (iz povsem
proceduralnih razlogov) »ne podpira tako pripravljenega in oblikovanega predloga ZSDU-1 in
predlaga Državnemu zboru RS, da ga ne sprejeme kot ustrezno podlago za naslednje faze
zakonodajnega postopka«, ker da »zakon pred predložitvijo v obravnavo DZ RS ni bil predstavljen in
dan v podrobno obravnavo vsem socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko socialnega sveta«. A ta
navedba je povsem netočna in hudo zavajajoča.
4. Zavajanje delodajalcev glede vključenosti socialnih partnerjev
Absolutno namreč ni res, da socialni partnerji v ESS niso bili predhodno pozvani k sodelovanju
pri pripravi predloga ZSDU-1. Iz elektronskih dopisov v prilogi je namreč jasno razvidno, da je bil
ESS (in s tem seveda tudi vsi njegovi kolektivni člani) s strani projektne skupine, ki je predlog
zakona pripravljala, v letu 2015 najmanj dvakrat (prvič že 22. februarja in nato še 26. marca)
izrecno pozvan k vključitvi s svojimi mnenji, predlogi in pripombami k »osnutku« zakona.
Prav na podlagi teh pozivov so se namreč neposredno vključili v nastajanje tega zakona, denimo,
sindikati in tudi zelo konstruktivno prispevali k vsebini njegovega končnega predloga. Povsem
enako možnost so imeli tudi delodajalci, a so vse to iz samo njim znanih razlogov - in to več kot
leto dni! - enostavno ignorirali. Dejstvo, da se zdaj, tik pred obravnavo v DZ, glede tega očitno
sprenevedajo in z nekakšnimi alarmantnimi »pismi« zahtevajo od Državnega zbora, naj zavrne
nadaljnjo obravnavo tega zakona zaradi domnevne kršitve načel socialnega partnerstva, ki so ga
sami izigrali in grdo zlorabili, bi moralo biti zato proceduralno povsem irelevantno.
V razloge, zaradi katerih Vlada s svojim omenjenim mnenjem v tem primeru slepo sledi temu
famoznemu »pismu« delodajalcev, se nimamo namena spuščati. V vsakem primeru pa želimo
poslance DZ na ta očitna zavajanja delodajalcev z neresničnimi dejstvi posebej opozoriti in jih
še enkrat pozvati, da zakon v prvi obravnavi podprejo kot primeren za nadaljnjo obravnavo.
Datum: 14. 6.2016
Podpisniki:
1. Združena levica-Demokratična stranka dela (ZL-DSD), predsednik, Franc Žnidaršič l.r.
2. Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDS), gen. sekretar, dr. Mato Gostiša l.r.
3. Združenje za ekonomsko demokracijo (ZED), predsednik, Milan Bajželj l.r.
Priloge:
 Pismo delodajalskih organizacij predsedniku DZ RS z dne 6.6.106
 Mnenje Vlade RS k predlogu ZSDU-1
 Dokazila o elektronski komunikaciji projektne skupine z ESS