PONUDBA ZA VRTCE,
OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
2016/2017
SPOŠTOVANI RAVNATELJI IN RAVNATELJICE,
MENTORICE IN MENTORJI
V
Slovenskem narodnem gledališču
z velikimi moralno-etičnimi dilemami.
Maribor, ki bo čez tri leta praznova-
Izbor umetniških vsebin oziroma uprizo-
lo svoj okrogli, tj. stoletni jubilej, se zelo
ritev iz našega rednega programa vključuje
dobro zavedamo, kako pomembna je vloga
predstave iz dramske, operne in baletne
gledališča, glasbe, plesa in odrske umetno-
produkcije, ki so za mlade in nadobud-
sti, še posebej v današnjem času družbenih
ne generacije gledaliških obiskovalcev
nestabilnosti in izkoriščevalskega kapita-
poleg svoje privlačne podobe še posebej
lizma. Uprizoritvena umetnost je v vsem
zanimive zaradi tematske aktualnosti in
tem času človeku nenehno tlakovala spoz-
pomembnosti »vzgojnega« sporočila, ki
nanja, mu kazala njegovo zrcalno podobo,
je predstavljeno na všečen, estetsko izpo-
ga etično usmerjala, spodbujala k aktivnim
polnjen in razmišljujoč način. Vabimo vas,
odločitvam, svarila in ne nazadnje tudi
da se v imenu svojih učencev in dijakov
kdaj razvedrila. Prav umetnost je tista, ki
odločite za ogled katerih izmed predstav,
nas s svojimi pisanimi in očarljivimi po-
ki jih podrobneje predstavljamo v nada-
dobami ter idejami vedno znova dviguje
ljevanju in za katere smo prepričani, da
iz duhomornih sivin vsakdana ter nam s
bodo pripomogle k širjenju in poglabljanju
svojo kreativno močjo razpira nov pogled
življenjskih obzorij, oplemenitenju ter
na pogostokrat iste in navidezno nerešljive
umetniški dopolnitvi učnega programa pri
probleme.
osnovnošolcih in srednješolski mladini.
Še več, ključno vlogo ima umetnost tudi
pri vzgajanju najmlajših, saj jih s svojim
miselnim angažmajem sooča z realnimi
življenjskimi situacijami in pogostokrat
2
T O N E PAVČ E K
JURI MURI V AFRIKI
2+ (vrtec, 1. triada)
režija Branka Nikl Klampfer
trajanje 30 minut
Komorni oder
Nepozabna pesniško-gledališka
pustolovščina za najmlajše
Kdo ne pozna Jurija Murija, dečka, ki ga
je strah pred umivanjem pregnal v daljno
Afriko? Juri Muri v Afriki je kultna pesnitev
izjemnega slovenskega pesnika Toneta Pavčka, ki z duhovito umetniško pronicljivostjo
in človeško toplino navdušuje vse generacije. Z likom Jurija Murija, »tistega, ki je s
hruške pal«, je Pavček ustvaril legendo, ki
živi z nami skoraj šestdeset let. Trmasti Juri,
ki sovraži vodo, milo in brisače, se odloči
pobegniti v Afriko. Tam namreč »Oče slon
nikdar ne vpraša, / če se zjutraj je umil, /
mu s pogledi prizanaša / in nasploh je lju-
3
bezniv«. Ko pa se Čuri Muri, »ki umazan je
za dva«, pri reki Nil norčuje iz umazanega
krokodila in za povrh zlomi še slonov dragoceni okel, dobi za kazen hladen tuš. Užaljeni
Juri zavetje poišče pri črncih, ki ga brez odlašanja pošteno umijejo, da bi spoznali, kaj
se skriva pod debelo plastjo umazanije.
V odrski miniaturki za najmlajše odmeva glasba bližnjih in daljnih svetov, igralca
pa s senzibilno interpretacijo in angažirano
prezentnostjo polnita verze in razkrivata
prostrane prostore gledališke domišljije.
IDA MLAKAR
KAKO STA BIBI IN
GUSTI SIPALA SREČO
2+ (vrtec, 1. triada)
režija Miha Golob
trajanje 30 minut
Komorni oder
Duhovito-iskriva praznična
zgodba o sipanju sreče
Bibi in Gusti sta pujska, ki bi morala, kot
je za pujske navada, v božično-novoletnih
dneh ljudem prinašati srečo. A ker se Gustiju v mrzlem zimskem jutru prav nič ne
ljubi vstati iz tople postelje, vestna Bibi neusmiljeno zarobanti. Gusti išče vse mogoče
izgovore, da bi se letos izognil delovnim
praznikom. A žal nima izbire.
Pujska se s cekarjem, v katerem je skrita
nevidna sreča, odpravita na pot. Skozi črni
gozd, kjer Gustija spreletijo strašne misli
o prežečem volku, prideta do zamrznjene
mlake, kjer Gustiju na ledu spodrsne, kolikor
4
je dolg in širok. In kaj se zgodi s cekarjem,
ki nerodnemu Gustiju med padcem zleti iz
rok? In kaj bo z letošnjo srečo?
Uprizoritev Kako sta Gusti in Bibi sipala srečo (istoimenska slikanica Ide Mlakar
je prejela več priznanj, med drugimi tudi
zlato hruško za izvirno slovensko slikanico), ki bo nastala pod režijskim vodstvom
Mihe Goloba, bo pričarala praznično vzdušje, Gusti in Bibi pa bosta srečo razsipala
tudi med gledalce.
MAJA BORIN
VILINČEK
4+ (vrtec, 1. triada, 2. triada)
režija Branka Nikl Klampfer
trajanje 50 minut
Mali oder
Vizualno atraktivna
komična uspešnica z
več kot 140 ponovitvami
Aktualna tema sprejemanja drugačnih, tudi takih, ki so »padli z Lune«, je vtkana v
simpatično, navihano in razburljivo dogodivščino. V besedilu Maje Borin Vilinček med
navihane vrstnike, ki se pripravljajo na praznovanje ob obiranju slastnih zlatih hrušk,
pride neznanec. Klepetava Žabonka se čudi,
da Vilinček ne govori, da ne mara njenega
petja, ampak najraje »posluša tišino«. Nagajivi Pavlihec ni navdušen, da se je v njihovi
druščini znašlo to »čudno bitje«, in ko nenadoma začnejo izginjati zlate hruške, krivdo
hitro pripišejo prišleku. Cepetulja (ki se v Vi-
5
linčka zaljubi na prvi pogled) pa ne verjame,
da je tihi luštkani fant kradljivec. Šef Medo
ugotovi, da zlate hruške hitro izginjajo in da
bo treba čim prej odkrili skrivnega roparja.
Kakšne sledi bo odkril detektiv Milko? Kako
bodo našli sladkosnednega »hruškožera«?
Kdo bo razvozlal Vilinčkovo govorico in kako
se bo razvozlala uganka o zlatih hruškah?
ANDREJ ROZMAN ROZA
JANKO IN METKA
Obnovitvena uprizoritev v koprodukciji
z Mini teatrom Ljubljana
5+ (vrtec, 1. triada, 2. triada)
režija Robert Waltl
trajanje 60 minut
Mali oder
Podalpska pravljica s petjem in
plesom, ki je že več kot 130-krat
navdušila občinstvo
Sodobni dramolet po znameniti Grimmovi pravljici je spisal Andrej Rozman Roza,
in čeprav je »naslov enak, zgodba je enaka, enaki so junaki, je kljub temu v naši
predstavi vse drugače«. Janko in Metka
sta vedoželjna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v
hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne sklene, da doma ni dovolj hrane
za vse in skuje načrt, kako se bosta otroka »izgubila« v gozdu. Iznajdljiva Janko in
Metka prekrižata njene podle namene in
s pomočjo kamenčkov, ki jih puščata za
6
seboj, najdeta pot domov. A mačeha ne odneha – naslednjič družino žene globoko v
gozd po drva. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobajo lačne
ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice. Na prvi pogled se zdi,
da je hišica na robu gozda slastno sanjsko
zatočišče, a teta Žiralda, ki živi v njej, je »posebna« teta. Z Jankom in Metko ima zelo
»posebne« načrte ...
FRAN LEVSTIK
MARTIN KRPAN
6+ (vrtec, 1. triada, 2. triada)
režija Janez Burger
trajanje 40 minut
Stara dvorana
koprodukcija s SNG Drama Ljubljana
Martin Krpan, slovenski
superjunak brez konkurence
Levstikova pripovedka o Martinu Krpanu je
globoko ukoreninjena v kulturni zavesti vsakega Slovenca. Kultna zgodba brezčasnega
slovenskega superjunaka je v novi odrski
interpretaciji postala gledališka avdiovizualna senzacija. Pripovedovalec z intenzivno
močjo videoanimacij ustvarja kompakten, a dinamičen svet sodobne pripovedi.
Ustvarjalci so z drzno domišljijo izrisali nove svetove samosvojega in neustrašnega
Martina Krpana, ki je na hrbtu svoje kobilice
tihotapil angleško sol. Ker je nekega dne na
ozki vaški poti srečal cesarja in ga presene-
7
til s svojo silno močjo, je bil kmalu poklican
na dvor. Dunaj je v tistih časih ustrahoval
strašni Brdavs, neusmiljeno obglavljajoč
vse, kar mu je prišlo na pot. Preprost, a preudaren, kakršen je Krpan bil, je najprej do
konca razjezil cesarico, nato pa kot za šalo
pometel z Brdavsom. Čeprav je Martin Krpan rešil Dunaj, cesarica in minister Gregor
nista zlahka nagradila vrlega junaka … A
Krpan ni imel namena (pre)dolgo posedati na Dunaju, mudilo se mu je domov, na
Vrh pri Sveti Trojici.
PETER LUND
ČAROVNICA HILLARY
GRE V OPERO
6+ (1. triada, 2. triada)
režija Branka Nikl Klampfer
trajanje 55 minut
Mali oder
Podalpska pravljica s petjem in
plesom, ki je že več kot 130-krat
navdušila občinstvo
Sodobni dramolet po znameniti Grimmovi pravljici je spisal Andrej Rozman Roza,
in čeprav je »naslov enak, zgodba je enaka, enaki so junaki, je kljub temu v naši
predstavi vse drugače«. Janko in Metka
sta vedoželjna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v
hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne sklene, da doma ni dovolj hrane
za vse in skuje načrt, kako se bosta otroka »izgubila« v gozdu. Iznajdljiva Janko in
Metka prekrižata njene podle namene in
s pomočjo kamenčkov, ki jih puščata za
8
seboj, najdeta pot domov. A mačeha ne odneha – naslednjič družino žene globoko v
gozd po drva. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobajo lačne
ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice. Na prvi pogled se zdi,
da je hišica na robu gozda slastno sanjsko
zatočišče, a teta Žiralda, ki živi v njej, je »posebna« teta. Z Jankom in Metko ima zelo
»posebne« načrte ...
P O P R E D LO G I J O N AT H A N A S W I F TA
GULIVERJEVA
POTOVANJA
5+ (vrtec, 1. triada, 2. triada)
režija Matjaž Farič
trajanje 45 minut
Stara dvorana
Fantazijsko popotovanje po
prostranih pokrajinah našega
sveta in človeškega duha
Odlični angleško-irski satirik Jonathan Swift
(1667–1745) je pred več kot tristo leti ustvaril lik vedoželjnega Guliverja, popotnika,
zdravnika in kapitana, ki ga nemirni duh
žene po svetu.
Guliver se zapleta v popotniško-raziskovalne avanture neznanih svetov, zdi se, da
ga ladje nikakor nočejo prepeljati na želeni
cilj, ampak ga vsakič znova izvržejo na neznane obale fantazije. Po prvem brodolomu
pristane na Liliputu, otoku pedenjpedskih
človečkov. Velikanskega Guliverja bi lahko v
liliputanskem cesarstvu koristno uporabili, a
kaj ko nedostojno (z močnim curkom scalni-
9
ce) pogasi požar in si zato nakoplje nemalo
težav. Druga pustolovščina Guliverja preseneti na otoku Brobdingneg, kjer se znajde v
deželi velikanov. Tretji svet čudes se nemirnemu popotniku odkrije na potovanju proti
Japonski, kjer naleti na lebdeči otok raztresenih znanstvenikov, zadnja pustolovščina
pa ga preseneti na poti proti Madagaskarju,
kjer odkrije idilično kraljestvo modrih konj.
A na potovanjih po različnih delih sveta bolj
kot neznana kraljestva odkriva skrivnostne
pokrajine človeka, njegovega razuma, duha
in dejanj. Uprizoritev je podpisal priznani
koreograf in režiser Matjaž Farič.
I R A R AT E J
GLEDALIŠČE OD A DO Ž
Izobraževalna predstava
6+ (1. triada, 2. triada, 3. triada)
režija Ivana Djilas
trajanje 55 minut
Mali oder
Zabavno razkrivanje gledaliških
ukan in zaodrja skozi detektivski
pogled agentov A in Ž
Gledališko zaodrje je ena izmed poslednjih
skrivnosti sodobnega sveta. Med kulisami
se skrivajo ljudje, ki jih med predstavo ne
vidimo, pa vendar brez njih predstav sploh
ne bi bilo. Sprehod po gledaliških hodnikih,
navadno zavitih in prepredenih z obilico
vrat, izza katerih je slišati nenavadne zvoke, je za obiskovalce kot iskanje izhoda iz
zapletenega labirinta. Za vrati v delavnicah
ropotajo stroji in spretne roke mojstrov iz
neobičajnih materialov ustvarjajo kostume,
lutke, scenske elemente, rekvizite itd. Kdo
je tisti, ki, denimo, kostum zasnuje, in kdo
ga zašije? Ali je scenograf tisti, ki piše, in
10
scenarist tisti, ki naredi sceno? Ali je mizanscena miza za sceno? Ali šepetalka ves čas
samo šepeta? Zakaj inšpicient vsakih pet
minut po ozvočenju pove, koliko je ura? Če
so v gledališču vlaki in rampe, so ob jih tudi strojevodje? Na ta in še na mnoga druga
duhovita vprašanja s humorjem odgovarja
režiserka Ivana Djilas v zabavnem interaktivnem učnem projektu Gledališče od A do Ž.
Uprizoritev, ki je kot vrtiljak nepozabnih
igralskih preobrazb in domiselnih vizualnih
sprememb, je v eni sezoni doživela že več
kot petdeset ponovitev.
DRAGO JANČAR
DISIDENT ARNOŽ
IN NJEGOVI
13+ (3. triada in srednja šola)
režija Diego de Brea
premiera v Drami SNG Maribor 4. nov. 2016
koprodukcija s SNG Drama Ljubljana
Drama o paradoksih
uporništva ali kdo je
disident sodobnega sveta
I VA N C A N K A R
POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI
15+ (srednja šola)
režija Janusz Kica
trajanje 1 ura 30 minut, brez odmora
Stara dvorana
Zabavna predstava o pohujšanju,
ki se prikrade v dolino čednostnih
Šentflorjancev
11
HENRIK IBSEN
HEDDA GABLER
15+ (srednja šola)
režija Mateja Koležnik
trajanje 1 ura 15 minut, brez odmora
Stara dvorana
S prestižnimi nagradami ovenčana
uprizoritev o ambicioznih, zagrenjenih
in osamljenih ljudeh
A N T O N PAV L OV I Č Č E H OV
VIŠNJEV VRT
15+ (srednja šola)
režija Gábor Tompa
trajanje 2 uri 20 minut, en odmor
Stara dvorana
Tenkočutni prerez družbe
in posameznikov, ki so prisiljeni
odpreti vrata v novi svet
12
RUDI ŠELIGO
ČAROVNICA IZ
ZGORNJE DAVČE
15+ (srednja šola)
režija Damir Zlatar Frey
trajanje 1 ura 30 minut, brez odmora
Stara dvorana
Čarovnica
v ksenofobnem svetu
opominja na človeškost
NEIL LABUTE
RAZLOGI ZA SREČO
17+ (srednja šola)
režija Mateja Kokol
trajanje 1 ura 15 minut, brez odmora
Mali oder
Sodobni partnerski in
prijateljski problemi ali kje
se je izgubil recept za srečo
13
ADOLPHE ADAM
GUSAR
9+ (2. in 3. triada, srednja šola)
koreografija Aivars Leimanis
dirigent Simon Robinson
Vznemirljiva baletna pustolovščina
gusarskega kapitana Conrada in njegove
posadke po širnem Mediteranu
Raziskovanje eksotičnih svetov je doživelo
svoj veliki razmah v obdobju evropske romantike, ki se je navduševala nad drugimi
kulturami, jih ponovno »odkrivala« in jim
vdahnila novo življenje. Ena izmed takih
stvaritev je balet Gusar (fr. Le corsaire), ki
je nastal v več različicah po istoimenski
epski pesnitvi angleškega pesnika in aktivista Georgea Byrona iz leta 1814, vse do
danes pa se je obdržal v libretu francoskega
koreografa Josepha Mazilierja in pozneje
Mariusa Petipaja. Na tej osnovi in glasbeni
podlagi francoskega skladatelja Adolpha
Adama, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot
14
avtor glasbe romantičnega baleta Giselle,
pa izhaja tudi prva celovita slovenska postavitev tega baleta v produkciji Baleta SNG
Maribor. Pred očmi mladih gledalcev tako
v bleščečih kostumih in ob razkošni scenografiji oživijo impozantne zgodovinske
osebnosti, kot so gusarski kapitan Conrad,
njegov poročnik Birbanto in ostali gusarji ter
lepotici Medora in Gulnare, ki ju s pomočjo
prekupčevalca Isaaca ugrabijo možje Seida paše. Conrad se s svojo posadko tako
odpravi na vznemirljivo pustolovščino po
Mediteranu, da bi svojo izvoljenko osvobodil
in našel srečo v ljubezni.
PETER ILJIČ ČAJKOVSKI
HRESTAČ
6+ (1., 2. in 3. triada ter srednja šola)
koreografija David Nixon
dirigent Simon Robinson
trajanje 2 uri, en odmor
Čarobni balet Čajkovskega,
brez katerega bi bil božič
le še en navaden dan
Ruski romantični skladatelj Peter Iljič Čajkovski se je poleg svojih mnogih koncertnih
del, simfoničnih del in kar enajst oper v
zgodovino zapisal predvsem kot doslej
najuspešnejši skladatelj baletne glasbe.
Zgovoren »dokaz« za to so njegove tri
glasbene predloge za balete Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač, ki predstavljajo
sam vrh romantičnega baleta. Čajkovski
je leta 1892 skupaj s slovitim koreografom
Mariusom Petipajem za sanktpeterburško
Marijinsko gledališče ustvaril balet Hrestač,
brez katerega si pravo božično čarovnijo
le stežka predstavljamo. Čajkovski je svoj
15
balet zasnoval po motivih pravljice Hrestač
in mišji kralj Ernsta Theodorja Amadeusa
Hoffmana. Mladi gledalci spoznajo deklico
Klaro, ki dobi v dar nenavadno lutko –
Hrestača. Ko vsi zaspijo, se Klara vrne k
božični jelki in zaspi s Hrestačem v naročju.
Ko znova odpre oči, presenečena ugotovi,
da je lutka oživela. Hrestač in Klara se tako
odpravita na potovanje skozi pravljično deželo, toda pot jima prekriža zlobni mišji kralj.
Ko s skupnimi močni preženeta zlo, v snežni
deželi srečata Sladkorno vilo, Klara pa spozna tudi dobrega princa in druga bitja iz
daljnih pravljičnih dežel.
CÉSAR CUI
OBUTI MAČEK
5+ (vrtec, 1., 2. in 3. triada)
režija, scenografija, kostumi
in koncept videa Marta Frelih
glasbeni vodja, klavir Robert Mraček
trajanje 50 minut
Pravljična opera o
prebrisanem mačku, ki prinese
srečo svojemu gospodarju
Obuti maček je pravljica, ki jo je »davnega« leta 1695 po motivih neke italijanske
pripovedke ustvaril francoski literat in pravljičar Charles Perrault. Kljub svoji častitljivi
starosti velja pravljica o dobrodušnem in
premetenem mačku, ki svojemu mlademu, a revnemu gospodarju Jeanu prinese
nepopisno življenjsko srečo, še danes za
eno najočarljivejših in poučnih primerov
svojega žanra. Številne ekranizacije in
gledališke uprizoritve prav tako zgovorno
kažejo na njeno priljubljenost in aktualnost.
Rusko-litvanski skladatelj César Cui, ki se je
v zgodovino zapisal kot eden izmed najde-
16
javnejših nosilcev ruske poznoromantične
nacionalne glasbene šole, je uvidel velik
uprizoritveni potencial Perraulteve pravljice
tudi v opernem žanru in jo leta 1913 uglasbil na libreto Marine Stanislavnovne Polj in
Nadežde Nikolajevne Dolomanove. Razumljivost in živost slovenskega besedila, prijetna
in melodična glasba, barviti kostumi ter razgibano odrsko dogajanje, ki ga še dodatno
podčrtujejo video ter zvočni in svetlobni
učinki, prispevajo k celostnemu doživetju
operne umetnosti, ki bi jo moral vsak otrok
doživeti na pozitiven, čaroben način.
FREDERICK LOEWE
MY FAIR LADY
12+ (3. triada osnovne šole, srednja šola)
dirigent Simon Robinson
režija Paul-Émile Fourny
trajanje 3 ure, en odmor
Komični muzikal o nenavadnem
uspehu cvetličarke, ki je
postala čisto prava dama
Angleški muzikal v dveh dejanjih My Fair
Lady, ki je takoj po broadwayski premieri
leta 1956, še posebej pa po filmski upodobitvi iz leta 1964 v glavni vlogi Audrey
Hepburn, postal eden najuspešnejših muzikalov 20. stoletja, postavlja v ospredje
družbeni vzpon mlade in ambiciozne prodajalke cvetja iz londonskega predmestja, Elize
Doolittle. Ker si kot govorno nekultivirana
prodajalka želi postati prava dama in si tako zagotoviti finančno neodvisnost, poišče
pomoč pri nadutem fonetiku, profesorju
Henryju Higginsu. Kljub začetni nerodnosti
Eliza s trudom kmalu doseže opazen na-
17
predek, ki jo popelje celo na razkošni ples.
Številni poznavalci so delo označili za popoln muzikal, saj »izpolnjuje« tako rekoč vse
kriterije, ki mu zagotavlja trajni uspeh. Poleg
spevnih melodij se muzikal ponaša predvsem z všečno zgodbo, polno preobratov,
zbadljivim humorjem ter s komičnimi liki in
situacijami, s katerimi se lahko poistovetijo tudi mlajše generacije poslušalcev. Ti se
vedno bolj zavedajo pomena družbe, v kateri živijo, še posebej številnih »nenapisanih«
pravil, ki lahko usodno začrtajo posameznikovo življenje.
S E RG E J P RO KO FJ E V
ROMEO IN JULIJA
11+ (3. triada osnovne šole, srednja šola)
koreografija Valentina Turcu
dirigent Mladen Tarbuk
trajanje 1 ura in 45 minut
Baletni spektakel o večni
ljubezni mladih upornikov po
kultni Shakespearovi tragediji
Prokofjev je leta 1934 za leningrajsko gledališče Kirov napisal zelo tenkočutno glasbeno
partituro baleta Romeo in Julija, ki natančno
sledi zaporedju dogodkov bržkone najbolj
znane istoimenske Shakespearove tragedije. Toda vodstvo baleta Kirov je namero
kmalu opustilo, nekateri umetniški sodelavci
moskovskega gledališča Bolšoj pa so Prokofjevovo glasbo označili kot »pretežko« in
»neplesno«. Vendar pa je balet po začetnih
neuspehih v resnici moral samo počakati na
primeren trenutek, da se svetu predstavi v
polnem sijaju. Koreografski koncept Valentine Turcu ohranja portret večne ljubezni, ki
18
je bila žrtvovana zaradi sovraštva okolja ter
uničujočih medsebojnih odnosov. Koreografinji je bila Prokofjevova glasbena govorica
idealna sopotnica za uresničitev vizije, ki
ostaja naravnana na bistvo same zgodbe in
enkratno »magičnost« prve ljubezni med
dvema mladima upornikoma. Julijino spoznanje pred neizogibnim usodnim koncem
je prizor notranjega potovanja skozi najgloblje, senčne predele duše, kjer se zrcalijo
stiske, dvomi in strahovi, v katerem Julija,
odločena za ljubezen in resnico, preda svoje
bitje Najvišjemu.
SLOVENSKO
NARODNO
GLEDALIŠČE
MARIBOR
Slovenska ulica 27
2000 Maribor
Telefonska številka
+386 2 250 61 00
Elektronska pošta
[email protected]
Spletna stran
www.sng-mb-si
Direktor SNG Maribor
Danilo Rošker
Umetniška direktorica Drame
Diana Koloini
Umetniški in glasbeni direktor Opere
Simon Krečič
Umetniški direktor Baleta
Edward Clug
R E Z E RVAC I J E I N I N FO R M AC I J E
Marketing
Darja Čižek in Anja Žižek
Telefonska številka
+386 2 250 61 35
Elektronska pošta
[email protected]
[email protected]
Ustanoviteljica javnega zavoda
Slovensko narodno gledališče Maribor
Vlada Republike Slovenije
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
19
Investiranje v kulturni jutri
Investing in a Cultural Tomorrow
20