1. No category

Prva objava
28. september 2016
začasni podatki
V 2016 pridelali okrog 290.000 ton žit ali za 3,2 % več kot lani. Pridelek koruze in
krompirja bo dober
Pridelek zgodnjih posevkov in zgodnjega sadja ter pričakovani pridelek pomembnejših poznih posevkov, Slovenija, 2016
Krušnih strnih žit (pšenice in pire ter rži) smo letos pridelali 168.000 ton ali za 3,8 % več kot lani,
krmnih strnih žit (ječmena, ovsa in tritikale) pa 122.000 ton ali za 2,3 % več kot lani. Pridelek oljne
ogrščice je bil za 136 % večji. Obeta se dobra letina koruze in krompirja.
Pridelek strnih žit dober
Po statističnih podatkih o povprečnih hektarskih pridelkih je bila letina 2016 prav vseh vrst strnih žit (pšenice,
pire, rži, ječmena, ovsa, tritikale) približno enaka kot lanska, ki velja, kar zadeva pridelek teh žit, za dobro
letino. Primerjalni podatki za leta po letu 2010 kažejo, da so bile razmere za pridelavo strnih žit v tem
obdobju, razen v letu 2013, ugodne, saj so bili povprečni hektarski pridelki pšenice in pire nad 5 ton, ječmena
nad 4,5 tone, ovsa nad 3 in tritikale nad 4 tone. Količinski pridelek posameznih vrst žit v letu 2016 je bil v
primerjavi z letom prej tako predvsem posledica večje ali manjše setvene površine. Skupni pridelek
glavnega krušnega žita (pšenice in pire) je tehtal 163.846 ton in je bil tako glede na leto 2015 še nekoliko
večji (za 4,3 %). Pridelovalci drugega krušnega žita, rži, so setvene površine po nekajletnem povečevanju v
zadnjih dveh letih spet zmanjševali in tako v letu 2016 pridelali okrog 4.000 ton, to je 15 % manj kot v letu
2015 in kar za 40 % manj kot v letu 2014. Letošnji skupni pridelek pri nas najbolj razširjenega krmnega žita,
ječmena, je v primerjavi z lanskim sicer za malenkost manjši (za 0,9 %), vendar je bil pridelan na za 3,9 %
manjši površini. Pridelovalci ovsa so po zbranih statističnih podatkih posejali s tem žitom za 11,6 % manjšo
površino kot leto prej in pospravili za 14 % manjši skupni pridelek. Površina njiv, posejana s tritikalo, je v letu
2016 prvič obsegala več kot 5.000 hektarjev ali za 17,8 % več kot v prejšnjem letu, in prav za toliko večji od
lanskega je bil tudi letošnji skupni pridelek.
Oljne ogrščice in krmnega graha pridelali več kot lani
Površine s krmnim grahom, ki so se do leta 2014 zmanjševale, so se v zadnjih dveh letih spet povečevale.
Skupni pridelek, ki je tehtal 1.636 ton, je bil v primerjavi z letom prej večji za 42 %, v primerjavi z letom 2014
pa je bil kar trikrat večji. Pridelovalci oljne ogrščice, ki so tej industrijski poljščini zaradi slabih setvenih
pogojev v letu 2015 namenili precej manjšo površino kot v letih pred temu, so v letu 2016 v primerjavi s letom
prej pospravili pridelek s še enkrat večje površine. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil okrog 8.600 ton, kar je
za 135,8 % več kot v letu 2015, vendar še vedno za polovico manj od rekordne letine 2014.
Slabši pridelek zgodnjih stebelnih sadnih vrst, pridelek jagod povprečen
Vse zgodnje stebelne sadne vrste (češnje, višnje, marelice) so letos tako v intenzivnih kot v ekstenzivnih
sadovnjakih obrodile slabše kot lani. V intenzivnih sadovnjakih je bil letošnji skupni pridelek češenj kar za
tretjino, v ekstenzivnih sadovnjakih pa za četrtino manjši od lanskega rekordnega. Povprečni pridelek češenj
v intenzivnih sadovnjakih je bil 5,4 tone na hektar, to je za 38 % manj od pridelka v prejšnjem letu, v
primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let pa skoraj za petino manj. Pridelovalci marelic so letos v
intenzivnih sadovnjakih nabrali okrog 540 ton tega zgodnjega sadja, kar je skoraj za tretjino manj od
lanskega pridelka. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 7,9 tone na hektar, to je za
36,8 % manj kot v letu prej, v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let pa za desetino več; torej je bila
letina 2016 povprečna. Leto 2016 je bilo malo manj ugodno tudi za pridelek jagod. Količinski pridelek je bil za
Objavljeno na: http://localhost/SitefinityWebApp/prikazi-novico?id=6209, natisnjeno 2. 10. 2016.
1/4
okrog 7 % manjši kot v letu prej, povprečni pridelek na hektar (16,5 tone) pa je bil za desetino manjši od
povprečja zadnjih desetih let.
Podatki napovedujejo kar dobro letino koruze in krompirja
Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2016 bodo slovenski pridelovalci koruznega zrnja
letos pospravili približno enak pridelek kot v prejšnjem, za pridelavo koruze tudi ugodnem letu. Povprečni
pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi tehtal 9,1 tone, kar je le za malenkost (za 1,1 %) več od lanskega
dobrega povprečnega hektarskega pridelka in hkrati skoraj za petino več od povprečja zadnjih desetih let.
Po podatkih se obeta tudi kar dober pridelek silažne koruze, povprečni pridelek naj bi tehtal 48,8 tone na
hektar in naj bi bil za 14 % večji od povprečja zadnjih desetih let. Letošnje vremenske razmere so dobro
vplivale tudi na letino krompirja. Po podatkih o pričakovanih pridelkih naj bi bil pridelek krompirja tudi letos
dober, čeprav za 2,5 % manjši od lanske (tudi dobre letine), a je bil letos posajen na (za 5,2 %) manjši
površini kot lani. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 28,2 tone na hektar, kar je za okrog 3 % več od
lanskega in največji doslej.
Grafikon 1: Pridelek pšenice in pire ter ječmena, Slovenija
Vir: SURS
Grafikon 2: Pridelek tritikale, rži in ovsa, Slovenija
Vir: SURS
Objavljeno na: http://localhost/SitefinityWebApp/prikazi-novico?id=6209, natisnjeno 2. 10. 2016.
2/4
Tabela 1: Pridelek zgodnjih poljščin, Slovenija
2016
2016
2015
2016
t
indeks
t/ha
Pšenica in pira - skupaj 163.846
104,3
5,2
161.718
104,1
5,3
2.128
124,9
2,7
3.979
85,4
4,1
92.306
99,1
4,8
4.324
86,1
3,2
24.718
118,1
4,7
Krmni grah
1.636
142,2
2,7
Oljna ogrščica
8.588
235,8
2,7
pšenica
pira
Rž
Ječmen
Oves
Tritikale
Vir: SURS
Tabela 2: Pridelek zgodnjega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
2016
2016
2015
2016
t
indeks
t/ha
Marelice
538
68,3
7,9
Češnje in višnje - skupaj
987
66,4
5,7
češnje
947
65,6
5,4
višnje
39
95,8
5,1
Jagode
1.845
92,8
16,5
Vir: SURS
Tabela 3: Pridelek zgodnjega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih, Slovenija
2016
t
2016
2015
2016
indeks kg/drevo
379
72,1
13,2
Češnje in višnje - skupaj 3.538
77,0
18,3
3.204
77,5
18,5
333
73,0
12,4
Marelice
češnje
višnje
Vir: SURS
Tabela 4: Pričakovan pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija
2016
2016
2015
2016
t
indeks
t/ha
Objavljeno na: http://localhost/SitefinityWebApp/prikazi-novico?id=6209, natisnjeno 2. 10. 2016.
3/4
Koruza za zrnje
Koruza za silažo
Sirek za zrnje
Krompir (zgodnji, pozni in semenski)
337.847
99,7
9,1
1.329.265
96,7
48,8
566
109,9
5,3
88.772
97,5
28,2
Vir: SURS
Avtor/-ji: Jožica Joja Krznar
Naslednja objava: 25. 10. 2016
Statistični urad Republike Slovenije
Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče:
telefon: (01) 241 64 04
faks: (01) 241 53 44
[email protected]
www.stat.si
© Statistični urad Republike Slovenije
Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira.
Objavljeno na: http://localhost/SitefinityWebApp/prikazi-novico?id=6209, natisnjeno 2. 10. 2016.
4/4