Nasveti za boj proti nevestnim uradnim organom
Več informacij o vsebini letaka:
www.bs-3.si/?q=zapornice-mol-lpt
www.bs-3.si/?q=zapornice-inspekcije
Na svojo stran pridobiti čim več somišljenikov, ki so
pripravljeni svojo podporo izraziti v obliki javnega
Literatura:
protesta oz. podpisa na peticiji.
- Bojan Bugarič, 2004: Komentar zakonov s področja uprave
Vzbuditi pozornost avdio-vizualnih medijev.
Svoj boj redno bogatiti z izvajanjem kreativnih akcij,
tudi z izdajanjem svojih publikacij ali vsaj letakov.
- Vilko Androjna, 2006: Upravno procesno pravo
- Polonca Kovač, 2010: Upravno-procesne dileme o rabi ZUP
- Polonca Kovač, 2012: Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2.
- Nataša Pirc Musar, 2007: ZVOP-1 s komentarjem
O društvu
Z namenom povezovanja in usklajevanja skupnega
boja ustanoviti pravno-organizacijsko obliko (društvo). Društvo za pravice občanov v BS 3 je nastalo na pobudo
Povezati se s sorodnimi društvi oz. zavodi ter
sodelovati na različnih prireditvah NVO.
Od podpornikov zbrati prostovoljne prispevke, če je
treba pravico iskati preko sodišča.
stanovalcev naselja BS 3, ki so ugotovili, da je bil sistem
zapornic na štirih občinskih cestah v BS 3 (na Puhovi ulici,
Trebinjski ulici, Maroltovi ulici in Reboljevi ulici) s strani
Mestne občine Ljubljane protizakonito naročen ter s strani
JP LPT d.o.o. leta 2011 protizakonito zgrajen in aktiviran,
leta 2014 pa za upravnika sistema zapornic protizakonito
izbrano podjetje SPL d.d.
Več pozornosti kot inšpekcijam nameniti drugim Z dejanji Mestne občine Ljubljana, nekaterih podjetij in
upravnim organom (v primeru sistema zapornic oseb ter molkom nadzornih organov so bile uporabnikom
občinskih cest v BS3 kršene temeljne človekove pravice
zakonitemu upravljavcu cest).
svobode gibanja, zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
V inšpekcijskem postopku kot vlagatelj prijave doseči
Društvo je postavilo temelje za organizirano delovanje,
položaj stranskega udeleženca.
Če se je potrebno obrniti na civilno sodišče, je
smotrno vložiti tako tožbo, da se rešuje prednostno
(npr. tožba zaradi motenja posesti), na Upravnem
sodišču pa v povezavi z varstvom osebnih podatkov
(npr. upravni spor na podlagi 34. člena ZVOP-1).
tako da opozarja in se bori proti samovolji upravnikov,
vključno z upravljavci javnih cest, preučuje možnosti
legalnega upora proti nezakonitemu delovanju oblasti in
upravnikov ter podpira legitimne aktivnosti s ciljem, da se
vzpostavi zakonito stanje.
Društvo za pravice občanov v BS 3
Puhova ulica 7, 1000 Ljubljana
Inšpekcijske prijave in tožbe na sodišču je v večini
primerov bolje vlagati kot posameznik, ne kot društvo. Matična številka: 4079345
Poiskati pravno pomoč dobrega odvetnika s področja Spletna stran: www.bs-3.si
upravnega prava. Pomaga lahko tudi PIC.
E-naslov: [email protected]
Ljubljansko naselje BS 3
Kako prisiliti inšpektorje, da kaj
naredijo?
Ali inšpektorji poznajo 147. člen ZUP?
Kaj narediti, če občina na javni cesti
postavi protizakonite zapornice?
Kdo še kaj da na človekove pravice?
Opis problema
Strategija boja
Mestna občina Ljubljana je na začetku leta 2011 na
štiri javne občinske ceste v naselju BS 3 postavila
protizakonit sistem zapornic, ki niti takrat niti danes
nimajo pravne podlage v nobenem predpisu oziroma
občinskem odloku. Župan Mestne občine Ljubljana je
zapornice obljubil na pogajanjih s peščico stanovalcev,
ki so se lažno predstavljali kot predstavniki celotnega
naselja s 5 000 stanovalci – in obljubo držal.
Ob ugotovitvi, da gre v primeru sistema zapornic na
javnih cestah za javno dobro, je borcem za človekove
pravice v naselju BS 3 postalo jasno, da bo treba
vzpostavitev zakonitega stanja doseči po upravni poti.
Glede na to, da so Oddelek za gospodarske dejavnosti
in promet oz. OGDP (kot upravljavec občinskih cest v
Ljubljani), občinski inšpektorat in mestno redarstvo
podrejeni županu, ki nastopa tudi kot drugostopenjski
pritožbeni organ, je bilo nujno angažirati tudi druge
Zapornice naj bi reševale problem parkiranja v uradne organe. To je bilo pomembno predvsem zato,
naselju, a že ves čas od začetka naprej so tako župan ker smo težko predvideli, koliko časa si bo za odločitev
kakor tudi »predstavniki naselja« vedeli, da sistem vzel posamezni uradni organ.
zapornic tega problema ne bo rešil. Pravi motiv na
strani župana je bil, da se mu ne bi bilo več treba Prvi, ki je uradno ugotovil protizakonitost sedanjega
ukvarjati s problemom prometne varnosti v naselju, ki stanja, je bil Varuh človekovih pravic, ki pa nima prave
jo dodatno ogroža še projekt Športni center Stožice. moči ukrepanja. Policija in vsi inšpekcijski organi so se
Motiv na strani samooklicanih »predstavnikov naselja medtem ognili dolžnemu ravnanju. Inšpektorji se vsi
je bila verjetno želja prevzeti urejanje in vzdrževanje po vrsti sklicujejo na 24. člen Zakona o inšpekcijskem
celotnega naselja, kar prinaša lepe in redne prihodke. nadzoru, da vlagatelj pobude nima položaja stranke.
Nasprotniki protizakonitega (ne)reševanja problema
so se takoj obrnili na občinski inšpektorat, ki pa je
podrejen županu. Naivno so verjeli zavajajočim
nasvetom inšpektoric, naj za zaščito svojih pravic
pričnejo civilno pravdo, čeprav gre pri občinskih
cestah za javno dobro. Tožniki so tožbo sicer izgubili, a
MOL je zapornice junija 2012 kljub temu deaktivirala.
Zagovorniki zapornic so po nasvetu MOL oktobra 2014
ponovno aktivirali sistem zapornic, in sicer s pomočjo
podjetja SPL d.d. Nasprotniki sistema zapornic pa so
se v zaščito svojih človekovih pravic tokrat obrnili na
različne uradne organe: OGDP MOL, Inšpektorat MOL,
Mestno redarstvo MOL, Četrtna skupnost Bežigrad,
Tržni inšpektorat, Informacijski pooblaščenec, Policija,
Varuh človekovih pravic idr. Zaradi ignorance mestnih
oblasti sistem zapornic še vedno deluje protizakonito,
na Upravnem sodišču pa poteka več upravnih sporov.
Borci smo se zato že vnaprej sklicevali na varstvo
človekovih pravic, saj se ne glede na določbo v ZIN
tega zakona ne sme razlagati tako, da prijavitelj ne bi
mogel po 43. členu ZUP v povezavi z drugim
odstavkom 229. člena ZUP uveljavljati položaja
stranskega udeleženca, če izkaže svoj pravni interes
(glej Bojan Bugarič, 2004, Komentar zakonov s
področja uprave, str. 914-916).
Inšpektorji so se dolžnega ravnanja otepali tudi z
izgovorom, da niso pristojni odločati o zadevah s
civilnega področja (npr. o protizakoniti pogodbi, ki jo
je SPL d.d. skupaj s peščico »koordinatorjev« na
nepošten način vsilil v podpis stanovalcem v BS 3) ali s
področja drugih inšpekcij. Tako so inšpektorice MOL
prelagale svojo odgovornost na Tržni inšpektorat in
Informacijskega pooblaščenca, ta pa nazaj na MOL.
Ta pingpong med inšpekcijami je presekalo šele
Upravno sodišče, ki je razsodilo, da za upravni
oziroma inšpekcijski organ ni nobene ovire, da se do
posameznega vprašanja iz pristojnosti drugega organa
opredeli v okviru predhodnega vprašanja na podlagi
147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku,
torej s pravnim učinkom samo v zadevi, v kateri je bilo
to vprašanje rešeno. A čeprav se je upravni spor
zaradi varstva osebnih podatkov že po zakonu reševal
nujno in prednostno, je od vložitev tožbe do izdaje
sodbe poteklo več kot osem mesecev.
Glede odločanja v upravnih sporov smo še ugotovili,
da Upravno sodišče poskusi odločiti o tožbi zgolj z
vidika zakonitosti upravne odločbe, tako da ne posega
v vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
Če mora o tožbi presojati tudi ali zgolj z vidika pravilno
ugotovljenega dejanskega stanja, se lahko odločanje
zavleče še bistveno dlje časa.
Upravno sodišče v naši zadevi še vedno ni odločilo o
zahtevah za vstop v inšpekcijske postopke kot stranski
udeleženci. Prednosti stranskega udeleženca so, da
ima pravico vpogleda in kopiranja upravnega spisa,
lahko se tudi pritoži na odločbo ali sklep uradnega
organa. Žal pa z upravnimi sredstvi ne more prisiliti
inšpektorja, da o zadevi sploh kdaj odloči.
V Društvu BS 3 verjamemo, da bomo spričo obsežnih
materialnih dokazov kmalu dosegli, da se bodo
inšpektorji v tej zadevi prenehali sprenevedati in
končno nekaj odločili, da se ustavi množično kršenje
človekovih pravic. Po sprejetju Zakona o kolektivnih
tožbah pa bomo poskusili doseči, da se vsem
stanovalcem BS 3 vrne sredstva, ki so jih bili prisiljeni
plačati za protizakonit sistem zapornic na občinskih
cestah, če so želeli dostop do svojih parkirišč.