Deželne novice, št. 13
deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Grad Kamen zaprt za obiskovalce? Zlata mojstra navdušila na talentih Zaradi slabega stanja zidov grozi gradu Kamen zaprtje za vse obiskovalce. Timotej Willewaldt iz Radovljice in Lenart Prek iz Lesc sta na televizijskem šovu talentov preteklo nedeljo prepričala žirijo in občinstvo. stran 18 stran 5 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 20, 14. oktobra 2016, številka 13 Gradnja knjižnice se bo nadaljevala Dan brez avtomobila Župan Ciril Globočnik in direktor podjetja Javna razsvetljava Stanko Furlan sta v ponedeljek podpisala 2,4 milijona evrov vredno pogodbo za nadaljevanje izgradnje radovljiške knjižnice. Če bodo razmere ugodne, bo fasada zaključena še letos. Marjana Ahačič Na javnem razpisu za dokončanje gradbenih del na objektu nove knjižnice na Vurnikovem trgu je Občina Radovljica kot najugodnejšega ponudnika izbrala družbo Javna razsvetljava. Izvajalec bo z deli začel takoj, rok za zaključek vseh gradbenih del pa je december 2017. Župan Ciril Globočnik je ob podpisu 2,4-milijonske pogodbe izrazil pričakovanje, da bo fasadni del objekta zaključen že konec letošnjega leta. Pogoj za to je takojšnja uvedba v delo in vreme, primerno za gradbena dela. V novi knjižnici bo 2400 kvadratnih metrov površin v petih etažah (klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda). V kletni etaži bodo poleg sobe domoznanstva, ki bo imela ločen dostop iz pritličja, arhiv, skladišča in servisni prostori. V kletni etaži bo omogočen tudi dostop za zaposlene ter dostavo gradiva iz garažne hiše. Pritličje bo namenjeno dnevni čitalnici s knjižnično kavarno v sklopu samega vstopa v knjižnico. Del parterja bo razširjeni igralni oziroma pedagoški prostor knjižnice in površina za občasne dogodke. 43. stran Ob Dnevu brez avtomobila so tudi letos organizirali kolesarski izlet, ki se ga je udeležilo veliko število kolesarjev; v spominsko knjigo se jih je vpisalo 147. Izlet sta organizirali občini Radovljica in Bled v sodelovanju s Športno zvezo Radovljica, Bled, Bohinj, Gorje. Tako je v Radovljici kolesarje pozdravil župan Ciril Globočnik, na Bledu pa župan Janez Fajfar. / Foto: Tina Dokl Marjana Ahačič Foto: Gorazd Kavčič V okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti so v pobudi Dan brez avtomobila že 13. leto sodelovali tudi Občina Radovljica, radovljiške šole in vrtci. Posebno pozornost so letos namenili tudi pripravi celostne prometne strategije. V sklopu prireditve so v Radovljici izvedli drugo javno razpravo »Izbiraj trajnostno za prijazno in dostopno mesto«. Udeleženci so se pogovarjali o težavah, s katerimi se v prometu soočajo gibalno in senzorično ovirane osebe. Dogodek so začeli s terenskim delom, kjer so sodelujočim omogočili posebno izkušnjo. Vsi, ki so to želeli, so si na oči nadeli prevezo, tako da niso videli. S pomo- Če bo šlo (tokrat) vse po sreči, bo Radovljica že v dobrem letu dobila novo knjižnico, stara je namreč že dolgo prenatrpana. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ŠPORT Nova direktorica občinske uprave Deset let sodelovanja Jubilej DU Radovljica Tekli za zdravje Podjetje EMMA in Varstveno-delovni center Radovljica sodelujeta deset let. Društvo upokojencev Radovljica je slovesno obeležilo 70 let delovanja. Delo društva zaznamuje pestra dejavnost na različnih področjih. Psihiatrična bolnišnica Begunje in Splošna bolnišnica Jesenice sta organizirali drugi promocijski tek gorenjskih bolnišnic Povezani s srcem za Gorenjsko. stran 4 stran 6 stran 17 Alenka Langus pravi, da mora biti občinska uprava servis občanom. stran 3 čjo palice za slepe in slabovidne so nato prehodili določeno razdaljo, ki so jo predhodno zarisali na zemljevidu. Namen delavnice je bil spoznati in razumeti, kako pomembna je pravilno prilagojena infrastruktura za ranljive občane, kamor uvrščamo tudi gibalno in senzorično ovirane osebe, starejše in otroke. Udeleženci so se strinjali, da je treba pravilno prilagoditi robnike pločnikov, urediti taktilne oznake in semaforje opremiti s tipko za slepe z zvočnim signalom ter vpeljati mnoge druge spremembe, ki bodo zagotovile vsem skupinam enakopravno udeležbo v prometu. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Vsi zbori zadonite 2016 V okviru serije jesenskih koncertov pod imenom Vsi zbori zadonite bodo v soboto, 29. oktobra, v Kropi nastopili Mešani zbor sv. Roka - Srednja Dobrava, Moški zbor Podnart, Moški zbora Kropa, Ženski in Mešani zbor Koledva – Kropa ter združeni Moški zbor Kropa - Podnart. Na prireditvi bo gostoval tudi koroški Mešani zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše; sodelovanje z njim traja že 53 let, vse odkar so kroparski pevci prvič odšli prepevat na Radiše, takrat skoraj idilično slovensko vas nad Celovcem. "Občutena koroška pesem bo večer naredila še privlačnejši", na koncert, ki se bo v kroparski kulturni dvorani začel ob 19. uri, vabijo organizatorji. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 2 Občinske novice Nova direktorica uprave Slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve Krajevne organizacije in Združenje za vrednote NOB Radovljica tudi ob letošnjem dnevu spomina na mrtve pripravljajo spominske komemoracije po številnih krajih v občini. Že danes, 14. oktobra, bo ob 16. uri ob krajevnem prazniku slovesnost pri spomeniku na Lancovem, v četrtek, 20. oktobra, pa na pokopališčih v Radovljici in na Srednji Dobravi pri Kamni Gorici, prav tako ob 16. uri. V soboto, 29. oktobra, bosta slovesnosti pri spomeniku na Žagi v Lescah in pri spomeniku v Grajskem parku v Radovljici, obakrat ob 16. uri. V Begunjah bo slovesnost na sam praznični dan, v torek, 1. novembra, ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri pa na grobišču v Grajskem parku. Slovesnost bo 1. novembra tudi Kropi pri spomeniku ob 15. uri. Krajevne organizacije na območju Združenja za vrednote NOB Radovljica 1. novembra pripravljajo tudi slovesnosti na Bledu (pokopališče ob 10. uri), Bohinjski Beli (pri spomeniku ob 9.30), v Ribnem (pri spomeniku na pokopališču ob 9.15), v Zasipu (na pokopališču ob 9. uri) in v Gorjah (na pokopališču ob 9. uri). V Bohinjski Bistrici bo komemoracija dan prej, v ponedeljek, 31. oktobra, ob 15.30 pred centralnim spomenikom. Alenka Langus, nova direktorica radovljiške občinske uprave, je na občini zaposlena že trinajst let, zadnjih šest let kot vodja največjega oddelka v občinski upravi, oddelka za gospodarstvo. Pri delu jo vodi prepričanje, da mora občinska uprava delovati zakonito, strokovno in učinkovito in biti v kar največji možni meri servis občanom. Marjana Ahačič Na ponovljenem razpisu je bila za direktorico občinske uprave sredi poletja izbrana Alenka Langus, dosedanja vodja oddelka za gospodarstvo. Langusova je v občinski upravi zaposlena že 13 let, in kot je dejal župan Ciril Globočnik, jo je izbral, ker dobro pozna njeno delo, saj z njo sodeluje že vse od nastopa svojega prvega mandata pred šestimi leti. »Prepričan sem, da je pravi človek za to delovno mesto,« je ob imenovanju Langusove na to pomembno mesto zatrdil Globočnik. Alenka Langus je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka. Prihaja iz gospodarstva, zato, pravi, ve, kako gospodarstvo deluje in ob zavedanju o tem skuša delovati tudi v javnem sektorju. Pravi, da po njenih izkušnjah večjih problemov v delovanju občinske uprave trenutno ni, če pa kdaj bodo, jih bo skušala reševati sproti in v dogovoru s sodelavci. Podpis najemne pogodbe za prostore občine Občina Radovljica je letos zaključila celovito prenovo poslovnih prostorov v tretjem nadstropju na Kranjski cesti 13 v Radovljici, za kar je namenila 185.000 evrov. V obnovljenih prostorih površine 250 kvadratnih metrov z devetimi pisarnami in sejno sobo bo posloval Zavod RS za zaposlovanje, Urad za delo Radovljica. Zaradi širitve programov za iskalce zaposlitve namreč Zavod potrebuje večje prostore, kot jih je imel doslej v drugem nadstropju iste poslovne stavbe. Najemno pogodbo sta danes podpisala župan Ciril Globočnik in generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Mavricija Batič. Zavod selitev načrtuje še v tem mesecu. Novi predstavniki občine Občinski svet je na zadnji seji imenoval nove predstavnike občine v zavodih, katerih ustanoviteljica je občina Radovljica. Predstavnik občine v novem Svetu Doma dr. Janka Benedika Radovljica bo Branko Fajfar, v Svetu OŠ Antona Janše Radovljica bodo predstavniki občine Helena Tibola, Sabina Felc in Slavko Kunčič, v Svetu Glasbene šole Radovljica pa Mateja Bajt, Dušan Kopušar in Stanislav Praprotnik. Kaj je bil razlog za nedavne spremembe odloka o organiziranosti občinske uprave? "Prejšnji odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave je bil sprejet v letu 2000 in od takrat šestkrat spremenjen ali dopolnjen. Glavni razlog za sprejem novega odloka so spremembe, predvsem delovnopravne, zakonodaje. Drugi razlog pa je izboljšati učinkovitost občinske uprave s povezovanjem oddelkov, da bi bolje izkoristili OBČINA RADOVLJICA OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA POZIVA Na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si bo v petek, 14. 10. 2016, objavljen javni poziv delodajalcem v občini Radovljica za sofinanciranje kadrovskih štipendij za šolsko/študijsko leto 2016/2017 s prijavnimi obrazci. strokovnost in usposobljenost zaposlenih v občinski upravi." Katere so glavne spremembe, ki se uveljavljajo, in kaj je bil namen spreminjanja? "Glavna vsebinska sprememba v novem odloku je združitev oddelkov za infrastrukturo in za okolje in prostor, in sicer v oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter investicije. Cilj je predvsem izboljšati učinkovitost in koordinacijo vodenja investicij, od načrtovanja do izvedbe v okviru enega oddelka. S predlagano organizacijo povezujemo oddelka z namenom izkoristiti njun kadrovski potencial, znanje in usposobljenost povezati v močan skupni oddelek. V odloku navajamo tudi možnost ustanovitve medobčinskih služb. V postopku sprejemanja je namreč odlok o skupnem medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Radovljica in Naklo." Vodenje občinske uprave ste prevzeli poleti. Kaj vas je vodilo pri odločitvi, da sprejmete ta strokovni izziv? "V radovljiški občinski upravi sem zaposlena od leta 2003. Začela sem z vodenjem referata za razvoj in bila v letu 2010 imenovana za vodjo oddelka za gospodarstvo. Oddelek za gospodarstvo je bil največji oddelek v občinski upravi in je združeval sektor za finance, referat za ravnanje z nepremičninami in referat za razvoj. V oddelku za gospodarstvo je zaposlena tretjina vseh uslu- Alenka Langus, direktorica občinske uprave Občine Radovljica / Foto: Gorazd Kavčič žbencev občinske uprave. V letu 2012 smo v okviru oddelka za gospodarstvo organizirali samostojno področje stanovanjske dejavnosti, kar je dotlej izvajal zunanji izvajalec. Odločitev se je pokazala za zelo dobro, saj področje zelo dobro deluje, boljša je izterjava dolžnikov, premoženje oz. stanovanja so bolje vzdrževana. V zadnjih letih sem bila močno angažirana pri pripravi proračuna, kar je združevalo vsa področja dela v upravi. Prav slednje je pripomoglo k odločitvi, da se prijavim na mesto direktorice. Že do sedaj sem delovala na širokem področju in bila posredno prek proračuna vključena tudi v druge oddelke. Menim, da so prav poznavanje področij dela, problematike, informacije, ki jih imam iz preteklosti, poznavanje delovanja občinske uprave in zaposlenih lahko prednost pri opravljanju prevzete funkcije." Katere cilje in prioritete ste si zastavili? "Moje vodilo je, da uprava deluje zakonito, strokovno in učinkovito in da je v največji možni meri servis občanom." Katere so po vaših izkušnjah šibke točke in kaj so prednosti radovljiške občinske uprave? "Občinska uprava šteje 39 zaposlenih. Ocenjujem, da je velikost kolektiva tista, ki je lahko prednost pri delovanju in organiziranosti, saj število zaposlenih ni preveliko ter omogoča ustrezen prenos informacij in sodelovanje. Po moji oceni radovljiška občinska uprava kakovostno opravlja svoje delo. Kakšnih velikih šibkih točk ne vidim, vedno pa je prostor za izboljšave delovnih procesov". Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2016 oz. do porabe sredstev. Občinska uprava Občine Radovljica deželne novice ODGOVORNA UREDNICA: Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514) UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman ČASOPISNI SVET: Blaž Trček (predsednik), Branko Fajfar, Sabina Felc, Breda Poličar in Samo Finžgar DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdajatelja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglasno trženje 04/201-42-32). Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Poš ta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zapored no številko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bral cev so omejena na največ 2000 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo izšla v petek, 4. novembra 2016, morate oddati najkasneje do srede, 26. oktobra 2016. www.radovljica.si Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št. 04 537 2338, e-naslov: [email protected] Inšpektorat skupaj z Naklim Radovljiški občinski svet je na zadnji seji konec septembra potrdil osnutek odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica in Naklo kot organa skupne občinske uprave, ki naj bi začel delovati s prvim januarjem prihodnje leto. Marjana Ahačič Osnutek odloka določa, da bo sedežna občina novega organa Občina Radovljica. V predvidenem razmerju naj bi Radovljica namenila 88, Naklo pa 12 odstotkov sredstev in drugih materialnih pogojev za opravljanje nalog novega inšpektorata. Izhodišče za izračun razmerja je predlagan obseg ur dela na terenu na območju občine Naklo, pojasnjujejo na radovljiški občinski upravi, kjer kot prednost organiziranja služb v skupnih upravah poudarjajo tudi dejstvo, da so upravičene do 50-odstotnega financiranja svojih odhodkov iz državnega proračuna. Naloge skupne občinske uprave, inšpekcijski in redarski nadzori bodo izvajani ob upoštevanju potreb in posebnosti posamezne občine ustanoviteljice, še zagotavljajo na občinski upravi, in poudarjajo, da je prednost organiziranja služb v skupnih upravah tudi ta, da so upravičene do 50-odstotnega financiranja svojih odhodkov iz državnega proračuna. Občinski svet je na seji sprejel tudi odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za staro mestno jedro Radovljice. Spremembe se nanašajo na oblikovanje strešnih odprtin. Predvsem zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo sta bila pripravljena danes sprejeta odloka o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Radovljica, s katerim se izvrševanje dela pristojnosti skupščine javnega podjetja z občinskega sveta prenaša na župana kot zastopnika občine, in o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki opredeljuje tudi združitev oddelkov za infrastrukturo ter okolje in prostor. Sprejete so bile tudi manjše spremembe ustanovitvenega akta OŠ A. T. Linharta Radovljica ter pravilnika, ki določata postopke zamenjave občinskih neprofitnih stanovanj in dodeljevanja bivalnih enot. Svetniki so izdali soglasje k dopolnitvi pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Muzejih radovljiške občine ter se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju občinskega proračuna, ki izkazuje, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta realiziranih 37,25 odstotka načrtovanih prihodkov in 36,33 odstotka načrtovanih odhodkov. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 3 Občinske novice Gradnja knjižnice se bo nadaljevala 31. stran V prvem in drugem nadstropju bo osrednji program knjižnice – knjižno in neknjižno gradivo, razdeljeno po oddelkih za odrasle, mladino in otroke, ter periodični tisk s čitalnicami in drugimi večnamenskimi prostori. Mansarda pa bo namenjena predvsem posebnim programom knjižnice, večnamenski dvorani v povezavi s teraso, individualnim študijskim in upravnim prostorom. Gradnja nove radovljiške knjižnice se je začela že leta 2010, vendar je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že po letu dni prvič prekinjena, leta 2014 pa se je pri tretji gradbeni fazi zaradi stečaja izvajalca popolnoma ustavila. Takrat je občina stavbo knjižnice zaščitila, končana je bila komunalna oprema na odseku Kopališke ceste od vrtca do Kranjske ceste, cesta razširjena, opremljena z dvostranskim pločnikom in dodatnimi parkirnimi mesti. Lani je bila zaključena še zunanja ureditev Vurnikovega trga. Občina Radovljica je doslej za gradnjo knjižnice, pripadajočih garažnih mest, komunalne opreme in sofinanciranje zunanje ure- V ponedeljek sta radovljiški župan Ciril Globočnik in direktor Javne razsvetljave, d. d., Stanko Furlan podpisala pogodbo za dokončanje izgradnje nove radovljiške knjižnice. / Foto: Gorazd Kavčič ditve trga že namenila približno 2,9 milijona evrov. Opremo v vrednosti 450 tisoč evrov je Občina Radovljica kupila ter ustrezno uskladiščila že pred leti. Nakup opreme je s 309 tisoč evri sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Sredstva za dokončanje knjižnice bo občina zagotovila v proračunih za leta 2016, 2017 in 2018, pretežno z zadolžitvijo, so pojasnili na občinski upravi. Država namreč v tem obdobju za sofinanciranje naložb v jav- no kulturno infrastrukturo ne načrtuje večjih sredstev, čeprav je projekt gradnje nove radovljiške knjižnice uvrščen v nacionalni program kulture. Kot poudarja direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Božena Kolman Finžgar, imajo knjižnice v svetu vedno bolj pomembno vlogo, tudi kot fizični prostor. "Knjižnica je ena redkih ustanov, kamor lahko pride kdorkoli. Je tam, se srečuje, pogovarja, nihče ga ne priganja in preganja. Sodobno Predstavili naložbo v oskrbo z vodo Na novinarski konferenci je župan Ciril Globočnik s sodelavci predstavil naložbo Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop, katere cilj je dolgoročno zagotavljanje kakovostne in neoporečne oskrbe z vodo za prebivalce občine. Marjana Ahačič omogočila, da se izognemo težavam s pomanjkanjem vode tudi ob sušnih obdobjih, predvsem v višje ležečih etažah večstanovanjskih V začetku meseca je župan Ciril Globočnik na občini spet pripravil sprejem za novorojenčke, na katerega je bilo v treh skupinah vabljenih 43 otrok skupaj s starši. To je bila že četrta letošnja podelitev, letos je bilo na tovrstne slovesnosti vabljenih že 128 otrok, lani jih je bilo v celem letu 131, do začetka oktobra pa le 95. Kot je povedala Karmen Korošec z občinske uprave, se je v občini Radovljica lani rodilo le 140 otrok (78 dečkov in 62 deklic), kar je kar 39 otrok manj kot v letu 2014 in najmanj od leta 1995, to je, odkar Statistični knjižnico vidimo kot prostor povezovanja, druženja, socializacije, torej samih pozitivnih stvari za čedalje bolj individualizirane posameznike, kakršni postajamo. Fizičen prostor se, uveljavljanju virtualnega navkljub, vedno bolj poudarja. Res ni več treba nikamor hoditi, če nekaj potrebuješ iz Uradnega lista, na primer. Takšne stvari so dostopne od doma. A knjižnica vendarle ostaja prostor srečevanja.« Radovljiška knjižnica je – kljub temu da se v zadnjih desetletjih stiska na (pre) majhnem prostoru – velika v drugih, morda pomembnejših številkah. Podatki za lansko leto tako kažejo, da je bilo v Sloveniji povprečno izposojenih 12,51 enote na prebivalca, v radovljiški knjižnici pa 19,57. V knjižnici prirejajo različna predavanja za starše, biblio-pedagoške ure, razstave in projekte, s katerimi spodbujajo branje, pri čemer so vodilni v regiji. Samo v lanskem letu so tako pripravili kar 1669 prireditev, ki jih je obiskalo skupaj le nekaj manj kot 45 tisoč ljudi! Bralci, ki jih je bilo v vseh enotah knjižnice lani skupaj 256.341, pa so si izposodili več kot 680 tisoč enot gradiva. objetkov,« je še povedal Žiberna, župan Globočnik pa je podaril, da bo občina Radovljica s to strateško pridobitvijo z vodo preskrbljena vsaj za naslednjih 50 let. Z izgradnjo novega vodovoda med Hrašami in Ledevnico se rešuje problem ozkih grl v sistemu, spreminja pa se tudi glavni vodni vir, ki je bil do sedaj Draga v Begunjah, po novem pa bo to vlogo prevzelo zajetje Ovčje jame v občini Gorje, kjer v naslednjih letih občine Gorje, Bled in Radovljica načrtujejo izgradnjo objekta za pripravo pitne vode. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. urad RS objavlja podatke o številu rojstev po občinah. Župan je staršem staršem čestital in jim izročil darilo, ki jim pripada v skladu z občinskim odlokom o pomoči za novorojene otroke; v Radovljici višina pomoči v obliki vrednostnega bona za prvega novorojenca znaša 130 evrov, za drugega novorojenca 150 ter za tretjega in vsakega nadaljnjega 200 evrov. »Pomoč je v namenjena družini novorojenega otroka, ki je skupaj s staršem slovenski državljan, oba pa imata stalno prebivališče v občini Radovljica,« pojasnjujejo na radovljiški občinski upravi in pri tem opozarjajo, da mora biti vloga za pomoč oddana najkasneje v šestih mesecih od rojstva otroka. OBČINA RADOVLJICA RAZPIS »Priznanje in nagrada Občine Radovljica odličnim študentom« Ob občinskem prazniku, 11. decembru 2016, bo Občina Radovljica nagradila izjemno uspešne študente visokih šol in fakultet visokošolskih strokovnih programov 1. bolonjske stopnje, univerzitetne programe 1. bolonjske stopnje in magistrske programe 2. bolonjske stopnje (raven 6/2 in 7), ki so v letu 2016 zaključili študij in opravili diplomo z odliko. To pomeni, da so dosegli skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v celoti zaključenega letnika, vključno z diplomsko nalogo, najmanj 9,51. Pogoji: Na razpis se lahko javijo študenti, ki imajo stalno prebivališče v občini Radovljica in niso starejši od 26 let. Vlogi je potrebno priložiti: -potrdilo o opravljenih izpitih z izračunano skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v celoti zaključenega letnika, potrjeno od visokošolske organizacije oz. fakultete visokošolskih strokovnih programov 1. bolonjske stopnje, univerzitetne programe 1. bolonjske stopnje in magistrske programe 2. bolonjske stopnje (raven 6/2 in 7), s potrdilom o opravljeni diplomski nalogi, na katerem je razvidna dosežena ocena diplomskega dela. Nagrada: Študenti, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo prejeli praktično darilo in denarno nagrado v višini razpoložljivih sredstev v proračunu, vendar ne več kot 400 EUR neto na posameznega študenta. Predložitev vlog: Kandidati morajo predložiti pisne vloge (z navedeno dosegljivo telefonsko številko ali naslovom elektronske pošte) z zgoraj navedeno dokumentacijo do srede, 23. 11. 2016, zaradi svečane podelitve ob občinskem prazniku, in sicer v zaprti ovojnici na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom »Priznanje in nagrada Občine Radovljica odličnim študentom«. Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št.: 04 537 23 38. Foto: Gorazd Kavčič Številka: 094-4/2016 Datum: 6. 10. 2016 Župan Ciril Globočnik, direktorica Občinske uprave Alenka Langus, direktor Komunale Radovljica Matija Žiberna in Rado Pintar z Oddelka za infrastrukturo na Občini Radovljica Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN www.radovljica.si Kot je pojasnil Matija Žiberna, direktor Komunale Radovljica, ki bo upravljala tudi nov vodovodni sistem, je ključna pridobitev naložbe nova dezinfekcijska naprava. "Ko je v preteklosti pri pripravi mikrobiološko ustrezne vode prihajalo do težav, smo kot dezinfekcijsko sredstvo uporabljali klor, nova dezinfekcijska naprava pa bo delovala na podlagi ultravijolične tehnologije, zato bomo pri pripravi postopoma lahko opustili dezinfekcijo z umetnimi sredstvi, kot je klor, kar bo optimalna rešitev za vse uporabnike," je povedal Žiberna, a opozoril, da bo na začetku delovanja novega sistema še lahko prihaja- lo do tega, da bo voda imela rahel vonj po omenjenem dezinfekcijskem sredstvu. »Hidravlična nadgradnja vodovodnega sistema bo Sprejem novorojenčkov pri županu Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 4 Občinske novice V prvi polovici oktobra je Javna agencija RS za varnost prometa v preventivni akciji Bodi viden – bodi previden opozarjala na preventivne aktivnosti za večjo varnost pešcev. Marjana Ahačič Preventivna akcija je posebno pozornost namenjala večji ozaveščenosti pešcev, še posebej starejših in otrok – šolarjev, in voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Zaradi vse krajšega dneva pa so posebno pozornost posvetili tudi uporabi odsevnih teles, saj so pešci in tudi rekreativni tekači posebej v tem času izpostavljeni večjim tveganjem prometnih nesreč in zmanjšani vidljivosti. Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu primerjalno z letom 2014 povečal za 14 odstotkov (iz 14 mrtvih v letu 2014 na 16 mrtvih pešcev v letu 2015). Po podatkih agencije za varnost prometa delež mrtvih pešcev predstavlja 13-odstotni delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 17 pešcev in od tega kar pet pešcev na avtocesti, opozarja- jo na agenciji, kjer še navajajo, da je v zadnjih letih naraslo število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju (v letu 2015 12 mrtvih v naselju, štirje izven naselja), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so letos umrli trije pešci. Žal pa je bila med umrlimi pešci kar pri štirih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi, še dodajajo. Število huje telesno poškodovanih pešcev ostaja na isti ravni kot v letu 2014. Glavni vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi nepravilnost pešca pri prečkanju vozišča (letos sedem mrtvih) ter neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih, pri tem posebej izstopa november. Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. Deset let sodelovanja Podjetje EMMA in Varstveno-delovni center Radovljica sodelujeta deset let. Marjana Ahačič »Vedno znova dokazujete, da zmorete delo opravljati ne le dobro, ampak odlično. Imamov vas za popolnoma enakovredne člene v delovnem procesu,« je zbrane uporabnike Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica, v okviru katerega deluje tudi varstveno-delovni center, na tradicionalnem vsakoletnem srečanju nagovorila direktorica podjetja EMMA iz Lesc Tatjana Potokar. Podjetje in ustanova letos beležita že deset let sodelovanja. Uporabniki CUDV namreč pod vodstvom mentorjev za EMMO sestavljajo elektronske sveče, zadnjih pet let pa uspešno sodelovanje nadgrajujejo s tradicionalnim jesenskim druženjem. Uporabniki CUDV Radovljica so v vseh teh letih sestavili že skoraj dva milijona ekoloških elektronskih sveč znamke Vestina, ki jih podjetje izvaža po vsem svetu. vvvRovih Kranjem Rovihpod podstarim starimKranjem Kranjem Rovih pod starim 22. oktober 22.- -23. 23.in in28. 28.-- -30. 30.oktober oktober 23. in 28. 30. mm jeje nje rara m K n m n ra ri K ta s K m d ri m o ri p ta s ta ih s vvihpopdod vih ro v vvroro petek sobota petek peteksobota sobota november november november Okusite vinorodno in kulinarično Slovenijo Okusite vinorodno in kulinarično Slovenijo Okusite vinorodno in kulinarično Slovenijo Več kot 30 degustacijskih točk degustacijskih točk VečVeč kotkot 3030 degustacijskih točk www.visitkranj.si www.visitkranj.si www.visitkranj.si prodaji v o vv pvr op rdoadj iavj i v o Kranjski o hiši, p V s tVoos tppon i cnei cse s n t ice s V s inin12. in19. 11. 18. 11. 11.in 12. 12. 18. 18.inin19. 19. "Ponosni smo na vas!" je zbrane nagovorila direktorica podjetja EMMA Tatjana Potokar. Glede na dolgoletno dobro prakso sodelovanja je tako Potokarjeva pozvala tudi druga slovenska podjetja, naj se vključijo v podobne projekte: »Dobila bodo vestne in delovne ljudi, ki si preprosto želijo samo to – delati. Verjamemo, da vključe- nost odraslih s posebnimi potrebami pomeni bogatitev delovnega okolja in sodelavcev. .« Direktorica CUDV Radovljica Slađana Anderle je ob okrogli obletnici partnerstva poudarila pomen dela za kakovost življenja uporabnikov. »Delo jim daje stabilnost in odgovornost, predvsem pa občutek spoštovanja, koristnosti in enakopravnosti. A normalizacija in vključenost v družbo ne moreta uresničiti brez aktivne vloge in podpore čim več posameznikov, podjetij in ustanov.« Alpdom v prisilni poravnavi wwwww.v ranjnj wis .vitk .si.si isitk www.visitkrara nj.si petek sobota petek peteksobota sobota Foto: Tina Dokl Pozor, pešci Glavni trg 2, Kranjski hiši,hiši, Kranjski GlavniGlavni trgservisih 2,trg 2, Petrol inPetrol na vseh prodajnih servisih Petrol servisih in na vseh prodajnih inEventim. na vseh prodajnih mestih Eventim. mestihmestih Eventim. Za uporabnike v stanovanjih, ki jih upravlja Alpdom, se ne bo nič spremenilo, zagotavlja direktor Golčman. Dolgove bodo poravnali s prodajo premoženja. Marjana Ahačič Konec prejšnjega meseca je okrožno sodišče v Kranju na predlog enega od upnikov sprejelo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad radovljiškim stanovanjskim podjetjem Alpdom. Direktor Alpdoma Andrej Golčman zagotavlja, da postopek ne bo vplival na redno poslovanje. »Gre za dolgove na pretekle obveznosti, tako da postopek ne bo vplival na redno poslovanje. Sam postopek namreč zagotavlja, da nam nihče ne more blokirati računa. Sanacijski program je že pripravljen, upniki pa imajo do začetka novembra čas za prijavo terjatev. Dolgove bomo poravnali s prodajo premoženja; ocenjujemo, da so nepremičnine, ki jih imamo v lasti, vredne vsaj dvajset odstotkov več, kot imamo obveznosti do upnikov,« je povedal Golčman, ki je vodenje podjetja prevzel pred letom dni. Kot še pravi Golčman, je eden ključnih razlogov za stanje, v kakršnem se je znašlo podjetje, slaba izterjava neporavnanih obveznosti v stavbah, ki jih upravljajo. »Težko rečem, kako se je Alpdom je od začetka meseca v prisilni poravnavi. lahko zgodilo, da so dolgovi nekaterih lastnikov stanovanj narasli na res izjemno visoke vsote.« Kljub temu da je število stavb, v katerih so upravniki, v zadnjih letih močno upadlo, še vedno upravljajo nekaj manj kot 1500 stanovanjskih enot, predvsem v Radovljici in na Bledu. Golčman zagotavlja, da težavnega položaja, v katerem se je znašlo podjetje, uporabniki ne bodo občutili. Tik pred začetkom kurilne sezone je za večino tako najbolj aktualno vprašanje ogrevanja. Golčman pojasnjuje, da so v nekaterih stavbah že začeli z ogrevanjem, v drugih bodo to storili v kratkem. Ob tem se prav zdaj dogovarjajo o ponudniku dobave goriva za ogrevanje. Dosedanji ponudnik, družba Petrol, namreč ne želi več poslovati na način, kakršen je bil v veljavi zadnjih nekaj let in po katerih je Petrol stroške ogrevanja zaračunaval končnim kupcem, ne upravniku. »Možnosti so še odprte, kako naprej, se dogovarjamo tako z dosedanjim kot z drugimi dobavitelji,« pojasnjuje Golčman. Družba Alpdom je v lasti kar 48 lastnikov, največji, nekaj manj kot tretjinski, pa je investicijsko podjetje Golf Market. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 5 Krajevne novice Grad Kamen zaprt za obiskovalce? Restavrirano kužno znamenje Zaradi slabega stanja zidov grozi gradu Kamen zaprtje za vse obiskovalce. Peter Kolman »Na koncu vasi Begunje, ob vhodu v dolino Draga, stojijo na skalnem pomolu slikovite ruševine gradu Kamen. Večstoletni varuh tovorniške poti vas na vzvišeni legi pričakuje z ohranjenim romanskim stolpom ter mogočnimi ruševinami gotskih in renesančnih dozidav,« nas k obisku gradu vabijo na spletnih straneh Turizma Radovljica. Zadnje informacije pa nakazujejo, da bo Občina Radovljica kot njegova lastnica grad ali vsaj del gradu zaprla za javnost. Glavni razlog pa je nevarnost za obiskovalce, ki so ji lahko izpostavljeni ob sprehodu skozi ruševine gradu. »Podrobnejše informacije glede prihodnosti gradu Kamen bo mogoče podati po pridobitvi statične ocene in strokovnega mnenja pristojnih institucij, Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Strokovni pregled stanja gradu je predviden v tem tednu,« pravijo na Občini Radovljica. »Na tej podlagi bo izdelana strokovna ocena stanja, po kateri bo mogoče bolj natančno opredeliti nujne kratkoročne in tudi dolgoročnejše sanacijske ukre- Gradu Kamen grozi zaprtje, saj je zaradi slabega stanja zidov nevaren za obiskovalce. pe, finančne in terminske možnosti za izvedbo teh ukrepov in s tem povezano tudi možnosti za nadaljnje odprtje gradu ali njegovih posameznih delov za obiskovalce.« Kulturnovarstvene pogoje je kranjski Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil že v letu 2011, v katerih nalaga Občini Radovljica, da pred kakršnimkoli posegom izdela načrt statične sanacije grajskih ruševin z usmeritvami, ki določajo, kakšna sanacija in s kakšnimi materiali je dovoljena. Po besedah dr. Nike Leben je bil takrat opravljen tudi ogled z gradbenikom, ki je svetoval sprotno sanacijo zidov, vendar žal občina ni imela finančnih sredstev. Danes lahko ugotovimo le, da za grad Kamen zadnja Krajevni praznik na Lancovem leta ni bilo potrebnih sredstev in zato več let ni bil primerno vzdrževan ali vsaj zaščiten pred propadanjem. V zidovje se je zarasla vegetacija, grmovje, z vrha zidov odpadata kamenje in omet. Do danes tudi še ni bil izdelan načrt sanacije grajskih ruševin, nezadostno vzdrževanje pa je privedlo do stanja, ki bo morda po pregledu statika zahtevalo zaprtje gradu v celoti. Domačini, ki jim grad Kamen predstavlja simbol kraja, upajo, da nevarno stanje ruševin ne pomeni zaprtja in s tem dokončnega propada objekta, ki bi se zrušil sam vase, ampak da se končno po vseh letih oblikuje strategija, kaj naj s tem zgodovinskim objektom počnemo v prihodnje. Občina kot lastnica za zdaj odgovarja, da se bo o nadaljnjih aktivnostih, npr. investicijskovzdrževalnih delih, ki se bodo izvajala na gradu Kamen, uskladila z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Z njimi se bodo pogovorili tudi glede načrta statične sanacije grajskih ruševin, ki še ni bil izdelan. To pa bodo tudi vhodni podatki za opredelitev strateških možnosti za grad Kamen. Obnovljeno kužno znamenje v restavratorski delavnici Jožeta Drešarja Zgornji del Begunj je bil v lanskih poletnih mesecih razkopan zaradi gradnje kanalizacije. Promet je bil po glavni cesti nekaj časa onemogočen, zato je potekal obvoz po stranski cesti mimo »Starulčevega« kužnega znamenja. Zaradi ozke ceste je znamenje iz peraškega tufa zbil tovornjak in ga poškodoval. Potrebna je bila restavracija, ki so jo že v lanskem letu opravili v delavnici Jožeta Drešarja. Po besedah dr. Nike Leben iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je Zavod dal pogoje, da se znamenje vrne na prvotno lokacijo, poleg tega pa je dr. Lebnova tudi predlagala, da ga občina razglasi za kulturni spomenik. Krajani so pričakovali, da bo do postavitve prišlo že v lanskem letu, vendar se je nekoliko zavleklo. Kot pravijo na Občini Radovljica, so pogoje za ponovno namestitev znamenja na prvotno lokacijo izpolnili, v juliju so v novozgrajeni sredinski otok javnih poti umestili ustrezen podstavek. Znamenje pa mora namestiti konservator-restavrator, ki ima strokovne reference ZVKDS. Restavrator Jože Drešar je o tem seznanjen, zato krajani lahko pričakujejo skorajšnjo vrnitev spomenika na svoje mesto. Pohištvo za vaš dom Na Lancovem se danes ob 16. uri s spominsko slovesnostjo pri spomeniku talcev na Spodnjem Lancovem začenja sklop prireditev ob krajevnem prazniku. Ob 17. uri se bo na asfaltnem igrišču na Zg. Lancovem začel turnir v malem nogometu med ŠD Lancovo (U-14), ŠD Zasip, Lancovo mladi in ŠD Lancovo veteran, naslednji dan, v soboto, 15. oktobra, pa se bo ob 9. uri na balinišču Pr' Cajhn in na balinišču Kokelj na Sp. Lancovem začel turnir v balinanju. Prav tako v soboto bo od 12. do 14. ure dan odprtih vrat PGD Lancovo in pregled gasilnih aparatov v gasilskem domu na Lancovem, ob 17. uri pa bo pri vodnjaku nasproti Knapča prikazna vaja PGD Lancovo, kjer boste lahko videli prikaz gašenja kuhinjskega požara in gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Na koncu bo čas za druženje z gasilci, so sporočili s sveta KS Lancovo. Ob prazniku bo območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska v soboto, 15 oktobra, na mestih, kjer je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladišče orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev Teritorialne obrambe občine Radovljica, odkrilo spominski plošči. Pri Francu Janši, po domače Ponavčevemu Froncu na Zgornji Lipnici jo bodo odkrili ob 13 uri, pri Vinku Fistru, po domače Dešmanovemu Cenu, pa ob 14 uri. V kulturnem programu bo sodeloval naš, Veteranski pevski zbor. www.pohistvo-zakelj.si vzmetnice in posteljnina POHIŠTVO ZA OPREMO CELOTNEGA DOMA do mladinske sobe Letos mineva 110 let od izgradnje Čebelice. Zgrajena je bila za potrebe posojilnice in odprta 10. oktobra 1906. Od leta 1987 je razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena. V Čebelici posluje Upravna enota Radovljica, katere zaposleni so ob jubileju pripravili priložnostno razstavo. Dodali bodo še izdelke, ki so jih na temo Čebelice izdelali učenci radovljiških osnovnih šol. Razstavni panoji bodo na ogled v oktobru in novembru. Upravna enota vabi, da si razstavo ogledate. Vsi, ki imajo kakršen koli spomin, dogodek, ki se jim je zgodil ali ga poznajo v zvezi s stavbo, pa ga lahko vpišejo v knjigo v pritličju upravne enote. POHIŠTVO ŽAKELJ, D.O.O., GOROPEKE 1, ŽIRI Stodesetletnica izgradnje Čebelice sedežne garniture Pohištvo Žakelj LESCE, Alpska cesta 62, T: 04/53 53 530 kuhinje Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 6 Starejši Bogato delo pridnih rok Ustvarjalne roke radovljiških Č'bel so pripravile razstavo vezenih, kvačkanih, pletenih in drugih izdelkov ročnih del. Jubilej Društva upokojencev Radovljica Društvo upokojencev Radovljica je v petek, 30. septembra, slovesno obeležilo sedemdesetletnico delovanja. Delo društva zaznamuje pestra dejavnost na različnih področjih. Marjana Ahačič Šestnajst članic se vsako sredo srečuje v prostorih društva, kjer vezejo, pletejo, kvačkajo, spoznavajo nove tehnike … in se imajo lepo. Peter Kolman Prvo oktobrsko soboto in nedeljo so članice sekcije za ročna dela Društva upokojencev Radovljica na razstavi z naslovom Izdelki izpod mojih rok predstavile svoje delo zadnjih treh let. 16 članic se vsako sredo srečuje v prostorih društva, kjer vezejo, pletejo, kvačkajo, spoznavajo nove tehnike … in se imajo lepo. Ne le da spoznavajo nove tehnike in da ustvarjajo zase, vsako leto izdelajo in podarijo tudi copatke za novorojenčke porodnišnici Jesenice. Lani so jih v ta namen izdelale kar 116. Za društvo izdelujejo tudi voščilnice iz suhega cveta, ki jih pošiljajo ob novem letu in podarijo starejšim ob obiskih, pred tremi leti pa so se pridružile tudi projektu slovenske krpanke. Več kot 60 žensk je sodelovalo pri izdelavi unikatnega izdelka, sestavljenega iz 77 rožic v obliki šestkotnikov iz več kot 500 različnih vzorcev blaga, izdelanega v nekdanji tovarni Tekstilindus Kranj. S tem so se želele pokloniti propadli slovenski tekstilni industriji, dati priznanje nekdanjim oblikovalkam ter ohraniti vsaj delček vzorcev nekdanjih ustvarjalnih rok. Krpanko danes hrani Slovenski etnografski muzej. Enajsto leto jih vodi Jožica Zadravec, ki pravi, da bodo vesele tudi novih članic pa tudi članov, ki bi želeli skupaj ustvarjati. Društvo upokojencev Radovljica je visoki jubilej, 70-letnico delovanja, zaznamovalo z imenitno slovesnostjo, na katero so povabili svoje člane, prijateljska in sosednja društva ter posameznike in organizacije, s katerimi veliko in dobro sodelujejo. Prav vsi so bili navdušeni nad prireditvijo, ki so jo zaznamovali predvsem nastopi vrhunskih glasbenikov, kot so Slovenski oktet, sopranistka Janja Hvala, Simona Vodopivec, Damjana Golavšek in Alenka Godec in drugi, vodil pa jo je Franci Černe. »V svojem bivanju tu in zdaj mora vsakdo poiskati svoje priložnosti za delo in druženje s prijatelji, saj osama vodi v nemalo težav, ki ima- jo večinoma zdravstveni prizvok,« je v svojem nagovoru dejal predsednik društva Peter Ravnihar, ki je upokojence pozval, naj bodo čim bolj aktivni. »Vključite se v eno od mnogih sekcij našega društva, ki so v dobri kondiciji, in ne pozabite, da v Radovljici deluje Ljudska univerza, kjer so vam na voljo mnogi programi za oživljanje in krepitev duha.« Društvo upokojencev, ki je ob letošnjem občinskem prazniku prejelo tudi plaketo Občine Radovljica, šteje več kot sedemsto članov, ki sodelujejo v številnih sekcijah, od športnih do kulturnih; Ženski pevski zbor Lipa, ki je s svojim nastopom tudi zaključil petkovo prireditev, v okviru društva deluje že 37 let. Društvo redno pripravlja kulturne in Med številnimi posamezniki in organizacijami, ki so društvu čestitali ob jubileju, je bil tudi predsednik gorenjskega združenja upokojencev Zdravko Malnar (desno), ki je predsedniku DU Radovljica Petru Ravniharju (levo) izročil darilo. / Foto: Luka Rener Poloni Lorenčič je priznanje izročil predsednik društva upokojencev Slovenije Stane Sušnik. / Foto: Luka Rener Do zadnjega kotička napolnjeno Linhartovo dvorano je navdušil imeniten program, ki so ga sooblikovali vrhunski glasbeniki, med njimi Slovenski oktet. / Foto: Luka Rener VLADO KRESLIN Ivanka Korošec in MALI BOGOVI HUMANITARNI KONCERT ŠPORTNA DVORANA ŠENČUR 21.10. 2016 ob 20. uri PRODAJA VSTOPNIC: Zavod za turizem in kulturo Kranj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj Rdeči križ Kranj - Bleiweisova 16 Več info.: www.kranj.ozrk.si in 04 201 86 72. boljšo kakovost življenja doma, usposobljeni prostovoljci upokojenci obiskujejo starejše in jim nudijo pomoč. Njihov program sledi cilju vključiti vse starejše od 69 let in spoznati njihov način življenja, potrebe in predloge, da bodo lahko čim dlje kakovostno živeli v svojem domačem okolju. Veselo druženje v Podnartu RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OZ KRANJ, BLEIWEISOVA C. 16, KRANJ BREZPLAČNA OBJAVA Razstava izdelkov članic sekcij za ročna dela športne aktivnosti, izlete in pohode. Člani si z združenimi močmi aktivno prizadevajo za informiranje, medsebojno pomoč in medgeneracijsko povezovanje, društvo pa prizadevno skrbi za socializacijo in druženje starostnikov v kraju. Sekcija za socialne zadeve uspešno izvaja program Starejši za Društvo upokojencev, krajevna skupnost in Rdeči križ iz Podnarta so tudi letos kot že vrsto let doslej povabili svoje člane, starejše od osemdeset let, na veselo snidenje. Koordinatorka projekta Starejši za starejše Magda Štupnikar je povedala, da je bila udeležba dobra, saj se jih je od 75 udeležilo kar 38. »Posebno slovesno smo sprejeli letošnje slavljence, kar osem novih osemdesetletnikov. Z nami sta bila tudi letošnja devetdesetletnika in najstarejša krajanka, ki bo kmalu dopolnila 95 let. Srečanje je vodila misel: Ne nehamo se igrati, ker smo stari. Stari postanemo, ker se ne igramo več.« Medse so povabili učence Podružnične šole Ovsiše, ki se vedno Pri družabni igri kočijaž radi odzovejo vabilu. »Lepo se je družiti z mladimi.« je nadaljevala Štupnikarjeva, »saj so polni radoživosti in energije. 10. BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE BREZJE BREZJE BREZJE BREZJE BREZJE ČEŠNJICA PRI KROPI ČEŠNJICA PRI KROPI ČEŠNJICA PRI KROPI DOBRAVA PRI KROPI DOBRAVA PRI KROPI DOBRAVA PRI KROPI HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE KROPA KROPA LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO LJUBNO LJUBNO MOŠNJE MOŠNJE NOVA VAS NOVA VAS NOVA VAS NOVA VAS OTOK OTOK OTOK OTOK OTOK K.O. Parcelna številka 2/2 3/4 1812/7 308/2 308/3 375/5 375/8 416/17 416/8 673/2 674/2 138/2 390/5 405/2 411/5 412/5 261/3 379/4 379/5 234/2 292/12 584/3 1365/105 295/26 312/28 312/33 432/173 432/191 515/16 795/2 819/3 823/2 382/21 382/25 1307/2 1308/4 1371/2 237/103 237/106 496/21 593/2 648/2 648/3 667/2 900 904/1 15/6 18/7 27/5 27/6 359/21 359/22 144/2 172/2 172/3 191/6 984/4 Kvadratura m2 146 253 1064 8 17 103 151 3 147 59 353 69 43 29 16 7 107 88 152 52 16 51 82 39 43 37 673 189 296 46 52 258 18 11 100 35 121 41 8 218 68 95 38 72 642 75 16 23 37 86 2 10 64 28 31 44 9 1. Na zemljiščih s sledečega seznama: cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo opis ODLOČBO o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro 984/5 278/31 110/1 451/17 822/5 556/25 67/1 67/2 772/2 181 39 390 79 8 23 1290 272 105 cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo cestno telo št. 218, 14. oktobra 2016 Parcelna številka 1104/5 1104/7 1339/4 1359/12 1359/13 1359/7 1359/9 576/2 576/3 704/4 822/4 Kvadratura m2 4274 132 368 320 13 1026 929 100 77 90 167 pot pot kolesarska steza kolesarska steza kolesarska steza kolesarska steza kolesarska steza pot pot pot pot opis Parcelna številka 241/28 Kvadratura m2 185 javno parkirišče opis Številka: 7113-07/2016-4 Datum: 5.10.2016 Postopek vodil: Dominik Skumavec, višji svetovalec Alenka Langus l.r. Direktorica občinske uprave POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba županu Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Pritožbo se lahko vloži v 15 dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi Občine Radovljica. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,12 EUR po tar. št. 2 ZUT. Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta. V postopku je bilo ugotovljeno, da Zemljišča javnih cest in drugih javnih površin, ki jih upravlja Občina Radovljica, predstavljajo grajeno Javno dobro v lasti občine. 2. člen Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 in spremembe, ZGO–1) med drugim določa, da je grajeno javno dobro lokalnega pomena grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno. 1. odst. 21. člena istega zakona pa določa, da objekt oziroma del objekta, ki je po določbah tega zakona lahko grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Zemljišča iz tabele, za katera predlagamo zaznamovanje grajenega javnega dobra, izpolnjujejo vse predpisane kriterije za izdajo takšne ugotovitvene odločbe. Obrazložitev: se vpiše zaznamba grajenega javnega dobra – javna površina. RADOVLJICA K.O. 3. Na zemljišču s sledečega seznama: se vpiše zaznamba grajenega javnega dobra - občinska pot. HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE HRAŠE PREDTRG K.O. 2. Na zemljiščih s sledečega seznama: se vpiše zaznamba grajenega javnega dobra - občinska cesta. OTOK PERAČICA PREDTRG PREDTRG PREDTRG RADOVLJICA RADOVLJICA RADOVLJICA ZALOŠE URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2, Ur. l. RS, št. 94/07, 76/08, 100/08, 79/09, 51/10), 122. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 23. člena Zakona o graditvi objektov (UPB, ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS, št. 44/07, 126/07, 108/09), 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS, št. 109/10) in sklepa Občinskega sveta Občine Radovljica s 15. redne seje, z dne 28.9.2016, Občinska uprava Občine Radovljica po uradni dolžnosti izdaja UO, stran 16 3. Priloge: 1. Obrazložitev in utemeljitev 2. Sklep o začetku priprave 1. Tekstualni del: 1. Odlok (1) Spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta starega mestnega jedra Radovljica (v nadaljevanju UN) vsebujejo: 3. člen (vsebina) (1) Spremembe in dopolnitve je izdelalo podjetje Arhema, d.o.o., pod številko 63/2016, v februarju, 2015. 2. člen (izdelovalec sprememb in dopolnitev) (1) S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta starega mestnega jedra Radovljica (UVG, št. 7/90, 31/96, DN UO, št. 172/13) 1. člen (uvodne določbe) ODLOK o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta starega mestnega jedra Radovljica Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel 1. 1. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Ureditvenega načrta starega mestnega jedra Radovljica 2. ODLOK o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o. 3. ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Radovljica 4. ODLOK o spremembah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja 5. PRAVILNIK o zamenjavi neprofitnih stanovanj v lasti Občine Radovljica 6. PRAVILNIK o dodeljevanju bivalnih enot Občine Radovljica 7. SKLEP o začetku priprave prvih sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje »Mivka« 8. JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora JEL 29 Kamnolom Kamna Gorica 9. ODLOČBA o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 10. ODLOČBA o razglasitvi zemljišč za grajeno javno dobro VSEBINA www.radovljica.si (1) Na obravnavanem območju UN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000 ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Območje UN ne posega na poplavna območja in območja varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. Preko območja UN poteka neimenovan vodotok. V varovalnem pasu tega vodotoka posegi niso dopustni. 22. člen (Varovanje okolja in naravnih virov) (1) Območje UN je v celoti znotraj urbanističnega spomenika Radovljica – Mestno jedro, EŠD 598. Znotraj območja so številni posamezni objekti, ki so še posebej zavarovani kot stavbni spomeniki ter posamezna arheološka najdišča kot arheološki spomeniki. (2) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Radovljica (ZKDS OE Kranj, februar 2008). Kulturnovarstvene pogoje in soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (3) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. (4) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali, ki dediščine uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. 21. člen (Ohranjanje kulturne dediščine in narave) »VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE (1) Poglavje VII. in njegovi členi se preštevilčijo, za poglavjem VI. pa se dodata novi poglavji VII. in VIII. z naslednjim besedilom: 6. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in kulturne dediščine) (1) V poglavju št V. z naslovom Oblikovanje objektov se v 12. členu črtata drugi, tretji in četrti odstavek in nadomestita z besedilom: »Pri posegih na objektih v tem območju se tudi oblikovanje strehe, njen naklon in kritina, odpiranje strešin ter pogoji za oblikovanje frčad določijo v projektnih pogojih pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, na celoten poseg pa je potrebno pridobiti tudi soglasje tega zavoda. Dovoljena je izgradnja frčad, ki morajo biti izvedene v skladu s historičnimi oblikami (z enokapno streho z naklonom, dvokapno ali dvokapno s čopom). Odpiranje strehe do več kakor 1/3 površine posamezne strešine ni dovoljeno.« 5. člen (oblikovanje objektov) (1) Tekstualne spremembe in dopolnitve UN se nanašajo na določila in pogoje za oblikovanje objektov na celotnem območju UN. 4. člen (območje sprememb in dopolnitev) 3. Povzetek za javnost 4. Smernice in mnenja Časopis Občine Radovljica Uradne objave, številka 218, 14. oktobra 2016 deželne novice UO, stran 2 št. 218, 14. oktobra 2016 ODLOK o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) Podjetje izvaja obvezne in izbirne gospodarske javne službe, ki so določene v področnih zakonih in odlokih ustanovitelja, ki urejajo gospodarske javne službe. 6. člen (gospodarske javne službe) II. DEJAVNOST PODJETJA Javno podjetje uporablja pri svojem poslovanju štampiljko pravokotne oblike z naslednjim napisom: Komunala Radovljica, d.o.o. 5. člen (štampiljka) Podjetje ima lahko podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža podjetja. Podružnice se vpišejo v sodni register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Poslovni naslov javnega podjetja je: Ljubljanska cesta 27, Radovljica. Sprememba poslovnega naslova ne pomeni spremembe tega akta o ustanovitvi, o njej pa odloča direktor. Sedež javnega podjetja je: Radovljica. Skrajšana firma javnega podjetja je: Komunala Radovljica, d.o.o. Firma javnega podjetja je: Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o. 4. člen (firma in sedež) Javno podjetje lahko preneha: - v primerih, določenih z zakonom, - z združitvijo ali razdelitvijo, - na podlagi spremembe tega odloka. Javno podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas. 3. člen (ustanovitev in prenehanje) Ustanovitelj in edini družbenik javnega podjetja je Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju: ustanovitelj). 2. člen (ustanovitelj) S tem odlokom se ureja status javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje), tako da besedilo tega odloka v celoti nadomesti besedilo Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o., z dne 24.4.2013, objavljenega v Uradnem občinskem glasilu DN UO št. 23/2003, ki preneha veljati v skladu s prehodnimi določbami tega odloka. I. o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 - odl. US, 9/96 - odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 - ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 - odl. US, 87/01 - ZSam-1, 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 - ZSPDPO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/2014) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA (2) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje tal in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 23. člen (Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje se nahaja izven poplavnih oziroma erozijskih območij. (2) Pri izvedbi izkopov in temeljenja objektov (stavb, gradbeno inženirskih objektov) je potrebno zagotoviti geotehnični nadzor, ki bo podrobno spremljal izkop in po potrebi predvidel dodatne geotehnične ukrepe. (3) Pri projektiranju in gradnji stavb je potrebno zagotoviti potresno odporno gradnjo ob upoštevanju projektnega pospeška tal. 24. člen (Varstvo pred požarom) (1) V okviru vodovodnega omrežja so postavljeni hidranti na predpisanih minimalnih medsebojnih razdaljah. Lokacije hidrantov se natančno določijo v projektu za gradbeno dovoljenje. (2) Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte in zemljišča, skladno s predpisi. (3) V okviru javnih površin in skupnih dovoznih poti je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ta območja za varen umik pri požaru in drugih naravnih nesrečah, dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti stalno dostopna. (4) Pri projektu za gradbeno dovoljenje se za objekte izdela študija oz. zasnova požarne varnosti, če gre za objekte, za katere je po veljavni zakonodaji to potrebno. V tem primeru je v zasnovi oz. študiji požarne varnosti potrebno predvideti vse potrebne protipožarne ukrepe.« 7. člen (vpogled) (1) Spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta starega mestnega jedra Radovljica so na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Radovljica in Upravni enoti Radovljica. 8. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 9. člen (začetek veljavnosti) Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN (1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. Številka: 3505-0002/2014 Datum: 28.9.2016 2. Na podlagi 474., 516. in 523. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, 60/06, 26/07 - ZSDU-B, 33/07 - ZSReg-B, 67/07 - ZTFI, 10/08, 68/08, 42/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15 – v nadaljevanju: ZGD-1), 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), Zakona št. 218, 14. oktobra 2016 1. člen Lastništvo JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO LJUBNO 271/1 271/6 271/8 273/6 274/4 279/11 279/8 281/2 152/12 120 179 126 131 74 194 92 66 89 K.O. 860/74 1033/2 1594/1 1633/2 246/365 246/407 Parcela 284 155 92 7 5 14 Kvadratura [m2] Postopek vodil: Dominik Skumavec, višji svetovalec Številka: 7113-07/2016-3 Datum: 5.10.2016 UO, stran 15 JAVNO DOBRO – V LASTI OBČINE RADOVLJICA JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO JAVNO DOBRO Lastništvo OBČINA RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA Alenka Langus l.r. Direktorica občinske uprave POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba županu Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Pritožbo se lahko vloži v 15 dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi Občine Radovljica. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,10 EUR po tar. št. 2 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-I, Ur. l. RS, št. 32/16). Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta. Občina Radovljica skrbi za dejansko in pravno urejenost cest in drugih javnih površin lokalnega pomena. Zemljišča javnih površin pridobivamo tudi z menjavami za zemljišč v lasti občine, ki se ne uporabljajo več kot javno dobro. Nekatera zemljišča, za katera je ugotovljeno, da ne služijo več javni rabi ali drugim potrebam občine, občina v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO) lahko tudi proda zainteresiranim kupcem na trgu nepremičnin in s tem pridobi dodatna proračunska sredstva. Izbris zaznamb javnega dobra je potreben tudi v primerih usklajevanja lastništva zemljišč državnih in občinskih cest, saj se ob tem vrši promet z zemljišči. Ker so nekdanje javne površine v zemljiški knjigi vknjižene z zaznambo javnega dobra, kakršen koli promet z njimi ni možen. O izvzemu iz javne rabe navedenih zemljišč je občinski svet sprejel ugotovitveni sklep, da se ta zemljišča ne uporabljajo več kot javno dobro. Obrazložitev: se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra - občinska cesta. DOBRAVA PRI KROPI DOBRAVA PRI KROPI LANCOVO LANCOVO LANCOVO LANCOVO 2. Z zemljišč s seznama: se izbriše lastninska pravica na ime JAVNO DOBRO in JAVNO DOBRO – V LASTI OBČINE RADOVLJICA ter se vpiše lastninska pravica na ime Občina Radovljica, matična številka: 5883466000. PERAČICA PERAČICA PERAČICA PERAČICA PERAČICA PERAČICA PERAČICA PERAČICA URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora JEL 29 – Kamnolom Kamna Gorica. Območje OPPN zajema naslednje parc. št. ali njihove dele: 331/2, 466/1, 466/2, 466/3, 466/4, 467/1, 467/2, 467/3, 467/4, 468/1, 468/2, 469/1, 469/2, 470/1, 470/2, 471/2, 472/2, 473/2, 498/2, 499/2, 500/2, 501/2, 502/2, 503/2, 504/2, 505/2, 506/2, 507/2, 508/2, 509/2, 510/2, 511/2, 512/2, 513/2, 514/2, 515/2, 516/2, 517/2, 518/2, 519, 520/2, 521/2, 522/2, 523/2, 524/2, 525/2, 526/2, 527, 528, 529/2, 547/1, 547/2, 548, 565/2, 566/1, 566/2, 567/1, 567/2, 567/3, 567/4, 568/1, 568/2, 569, 570, 571, 697/1, 697/5, vse k.o. Kamna Gorica (podatki GURS oktober 2016) 2. člen Javna razgrnitev traja od 24. oktobra 2016 do vključno 24. novembra 2016. 3. člen Dopolnjen osnutek bo razgrnjen v prostorih Občine Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica in Krajevne skupnosti Kamna Gorica, Kamna Gorica 58, 4246 Kamna Gorica v času uradnih ur ter na uradni spletni strani Občine Radovljica (http://www.radovljica.si). 4. člen Javna obravnava dopolnjenega osnutka bo v sredo, 16. novembra 2016, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Kamna Gorica. 5. člen V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, posreduje pisno na naslov Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica ali pošlje na elektronski naslov: [email protected] (kot zadeva vnesti ključne besede: »OPPN Kamnolom Kamna Gorica«). Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 6. člen Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN To javno naznanilo začne veljati z dnem objave v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. Številka: 3505-0010/2014 Datum: 7.10.2016 9. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2, Ur.l. RS, št. 94/07, 76/08, 100/08, 79/09, 51/10), 122. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 23. člena Zakona o graditvi objektov (UPB, ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 44/07, 126/07, 108/09), 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1, Ur.l. RS, št. 109/10) in sklepa Občinskega sveta Občine Radovljica s 15. redne seje, z dne 28.9.2016, Občinska uprava Občine Radovljica po uradni dolžnosti izdaja Kvadratura [m2] 75 11 ODLOČBO o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 1764/1 1764/2 1. Z zemljišč s seznama: K.O. Parcela ČEŠNJICA PRI KROPI ČEŠNJICA PRI KROPI 3. člen (območje sprememb OPPN) Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave sprememb OPPN sodelujejo s posredovanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k predlogu, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za SPVO, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana 6. Direkcija RS za infrastrukturo, Območje Kranj, Ručigajeva 3, 4000 Kranj 7. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 8. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva 7, 4000 Kranj 9. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, Ljubljanska 19, 4260 Bled 6. člen (nosilci urejanja prostora) Spremembe OPPN se izdela po naslednjem okvirnem terminskem planu: - začetek – sklep o pripravi in objava v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave ter na spletnih straneh občine - priprava osnutka sprememb OPPN, 15 dni - pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora, 30 dni - priprava dopolnjenega osnutka sprememb OPPN, 15 dni (priprava eventuelnih variantnih rešitev) - javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb OPPN, sodelovanje javnosti, javna obravnava, sprejem osnutka na občinskem svetu, 30 dni - preučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek sprememb OPPN, priprava stališč, priprava predloga, 15 dni - mnenja nosilcev urejanja prostora, 30 dni - sprejem usklajenega predloga sprememb OPPN na občinskem svetu - objava odloka o spremembah OPPN, objava prečiščenega besedila in izdelava končnega elaborata, 15 dni, v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v postopek priprave sprememb OPPN ustrezno vključi tudi celovita presoja vplivov na okolje: - priprava okoljskega poročila, 30 dni - preveritev okoljskega poročila, 30 dni - potrditev sprejemljivosti vplivov izvedbe, 30 dni. 5. člen (roki za pripravo sprememb OPPN in njihovih posameznih faz) Strokovna rešitev, kot podlaga za izdelavo sprememb OPPN, se pridobi s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih strokovnih podlag, pripravo variantnih rešitev in izborom najustreznejše variante. Strokovna rešitev mora biti presojana s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njene sprejemljivosti v lokalnem okolju. O izboru strokovne rešitve – variante odloči pripravljavec. Sprememba akta mora biti izdelana v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi predpisi. Hkrati s spremembami OPPN se pripravi tudi prečiščeno besedilo in prečiščen grafični del OPPN. Prostorskega načrtovalca je izbral pobudnik spremembe OPPN. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) št. 218, 14. oktobra 2016 8. Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora JEL 29 - Kamnolom Kamna Gorica Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) ter 31. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/2014) je župan Občine Radovljica sprejel Številka: 3505-0012/2016 Datum: 7.10.2016 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave ter na spletnih straneh Občine Radovljica. 8. člen (objava sklepa) Izdelavo sprememb OPPN in vseh potrebnih strokovnih podlag financira investitor oziroma pobudnik predvidene prostorske ureditve. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb) 10. Zavod za varstvo narave, Območna enota Kranj, PC Planina 3, 4000 Kranj 11. Elektro Gorenjska, d. d., Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj 12. Telekom Slovenije, d. d., Center za dostopovna omrežja Ljubljana Kranj, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj 13. Komunala Radovljica d.o.o., Ljubljanska 27, 4240 Radovljica 14. Telemach d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana 15. Petrol d.d., Dunajska 50, 1527 Ljubljana 16. Občina Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica (Oddelek za infrastrukturo) Če se v postopku priprave osnutka sprememb OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku. Občina pošlje osnutek sprememb OPPN nosilcem urejanja prostora ter jih pozove, da ji v roku 30 dni od prejema poziva dajo smernice. Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni tudi pisno sporoči občini, ali je za spremembe OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Če je za spremembe OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, investitor sprememb OPPN za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo, ki se ga skupaj z dopolnjenim osnutkom sprememb OPPN pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Pripravi se predlog sprememb OPPN, ki se ga posreduje nosilcem urejanja prostora, da v roku v 30 dni predložijo mnenja k predlogu. Če jih ne predložijo, se nadaljuje s pripravo sprememb OPPN. Če je za spremembo OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi o sprejemljivosti vplivov sprememb OPPN na okolje s stališča svoje pristojnosti in ga pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Na podlagi mnenj ministrstev, ministrstvo pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb OPPN skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Občina predloži občinskemu svetu usklajen predlog sprememb OPPN v sprejem, če je iz mnenj nosilcev urejanja prostora razvidno, da so v predlogu sprememb OPPN smernice upoštevane in če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi izvedbe na okolje sprejemljivi. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Predvidene spremembe OPPN se nanašajo na določila, ki so vezana na ureditev funkcionalne enote FE2, v kateri je predvidena gradnja apartmajskih enot. Funkcionalna enota FE2 je locirana na jugozahodnem delu območja OPPN Mivka. Zemljišče je nepozidano, na severu poteka državna cesta Lesce – Bled, na zahodni strani je dovozna cesta do Šobca, na vzhodni strani je obstoječ hipodrom. Spremembe določil glede javne infrastrukture se lahko nanašajo na celotno območje OPPN. Zemljišče se nahajajo v k.o. Hraše in je razvidno iz grafičnega dela. UO, stran 14 Poleg dejavnosti iz 6. člena tega odloka lahko javno podjetje opravlja tudi naslednje dejavnosti: 08.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline 08.910 Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila 16.100 Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa 16.230 Stavbno mizarstvo in tesarstvo 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa,plute, slame in protja 33.120 Popravila strojev in naprav 33.170 Popravila in vzdrževanje drugih prevoznih sredstev 33.190 Popravila drugih naprav 33.200 Montaža industrijskih strojev in naprav 35.111 Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah 35.11 Druga proizvodnja električne energije 35.120 Prenos električne energije 35.130 Distribucija električne energije 35.140 Trgovanje z električno energijo 35.210 Proizvodnja plina 35.220 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži 35.230 Trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode 37.000 Ravnanje z odplakami 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki 38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki 38.310 Demontaža odpadnih naprav 38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 42.110 Gradnja cest 42.130 Gradnja mostov in predorov 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline 42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije 42.910 Gradnja vodnih objektov 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 Rušenje objektov 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 43.130 Testno vrtanje in sondiranje 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.310 Fasaderska in štukaterska dela 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva 43.330 Oblaganje tal in sten 43.341 Steklarska dela 43.342 Pleskarska dela 43.390 Druga zaključna gradbena dela 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 46.130 Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala 46.140 Posredništvo pri prodaji strojev, industrijske opreme, ladij, letal 46.490 Trgovina na debelo z drugimi izdelki široke porabe 46.720 Trgovina na debelo s kovinami in rudami 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 46.900 Nespecializirana trgovina na debelo 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 49.410 Cestni tovorni promet 49.500 Cevovodni transport 52.100 Skladiščenje 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu 7. člen (dejavnosti) Pretovarjanje Upravljanje računalniških naprav in sistemov Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti Trgovanje z lastnimi nepremičninami Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin Posredništvo v prometu z nepremičninami Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Druge pravne dejavnosti Drugo podjetniško in poslovno svetovanje Arhitekturno projektiranje Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje Geofizikalne meritve, kartiranje Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje Tehnično preizkušanje in analiziranje Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije Dejavnost oglaševalskih agencij Posredovanje oglaševalskega prostora Raziskovanje trga in javnega mnenja Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup Dajanje tovornjakov v najem in zakup Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost Splošno čiščenje stavb Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme Čiščenje cest in drugo čiščenje Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje Organiziranje razstav, sejmov, srečanj Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje Pogrebna dejavnost Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene. UO, stran 3 Poleg zgoraj navedenih nalog lahko ustanovitelj s posebnim aktom poveri javnemu podjetju tudi opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog, ki se nanašajo zlasti na: - razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb, - investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb, - investitorske naloge in nadzor izvajanja gradnje infrastrukturnih objektov in naprav. Javno podjetje izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu podeljena s predpisi oz. akti, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanovitelja. Od dejavnosti, navedenih v prejšnjem členu, javno podjetje prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanovitelja in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima, kolikor ni z zakonom drugače določeno, naslednja javna pooblastila: - določa pogoje in daje soglasja za projektiranje in izvedbo v zvezi s priključitvijo na infrastrukturne objekte, ki so v upravljanju javnega podjetja, - daje dovoljenja in določa povračila uporabnikom za priključitev na infrastrukturne objekte. 8. člen (javne službe in javna pooblastila) V skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZGD-1 lahko javno podjetje poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. 82.990 82.300 84.130 96.030 96.090 81.100 81.210 81.220 81.290 81.300 82.190 77.400 77.390 73.110 73.120 73.200 74.900 77.110 77.120 77.290 77.320 77.330 52.240 62.030 63.110 68.100 68.200 68.310 68.320 69.103 70.220 71.111 71.112 71.121 71.129 71.200 72.110 72.190 URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Način in pogoje opravljanja gospodarskih javnih služb določi ustanovitelj s področnimi odloki. št. 218, 14. oktobra 2016 UO, stran 4 9. člen (infrastrukturni objekti) št. 218, 14. oktobra 2016 Član nadzornega sveta je lahko odpoklican pred potekom mandata v naslednjih primerih: - če je zaradi napačnih ravnanj ali predlogov izgubil zaupanje organa, ki ga je imenoval, če ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, če krši poslovno skrivnost družbe, če sam to zahteva. 16. člen (odločanje nadzornega sveta) Vsak član nadzornega sveta ima en glas. Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzočih vsaj polovica članov. Sklepi nadzornega sveta so sprejeti, če zanje glasuje večina glasov navzočih članov, s tem da je v primeru enakega števila glasov odločilen glas predsednika nadzornega sveta. - Občinski svet ustanovitelja lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je imenoval, pred potekom mandatne dobe. Član nadzornega sveta, ki ga je izvolil svet delavcev, je lahko odpoklican pred potekom mandata, če tako sklene svet delavcev. Člani nadzornega sveta so imenovani za 4 (štiri) leta in so lahko ponovno imenovani. 15. člen (mandat članov nadzornega sveta) Član nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za člane nadzornega sveta, ki jih določa ZGD-1. Član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki po ZGD-1 ne more biti direktor družbe. Član nadzornega sveta prav tako ne more biti prokurist ali pooblaščenec javnega podjetja ali namestnik direktorja javnega podjetja. Predsednik nadzornega sveta zastopa javno podjetje nasproti direktorju. Nadzorni svet izmed svojih članov na prvi seji z navadno večino izvoli predsednika in enega njegovega namestnika. Nadzorni svet ima štiri člane. Tri člane imenuje občinski svet ustanovitelja, četrti član pa je predstavnik delavcev in se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Vodenje poslov javnega podjetja nadzoruje nadzorni svet. 14. člen (nadzorni svet – sestava, pristojnosti) IV.2) NADZORNI SVET - Občinski svet ustanovitelja odloča o vprašanjih, ki so po zakonu v njegovi izključni pristojnosti in vezani na odločanje o strateških ciljih in odločitvah družbe, in sicer: - odloča o določitvi posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti javnih služb ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, ki pomenijo izvajanje gospodarskih javnih služb, - odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, - odloča o pridobitvi in razpolaganju z osnovnimi sredstvi ter najetju posojil, katerih vrednost presega 250.000 EUR; - na predlog javnega podjetja o zadolževanju javnega podjetja, kolikor je to predvideno s predpisi, ki urejajo zadolževanje družb, v katerih imajo občine neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, - odloča o vseh odločitvah organov javnega podjetja, ki posegajo v pristojnosti občinskega sveta, - odloča o soglasju k predlogu tega odloka in njegovih sprememb, - odloča o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala javnega podjetja, - zagotavlja nadzor nad poslovanjem javnega podjetja preko nadzornega sveta, razen če zakonodaja ne določa drugače, imenuje člane ustanovitelja v nadzorni svet, odloča o statusnih spremembah javnega podjetja, odloča o ustanavljanju hčerinskih družb ali podružnic. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Glede infrastrukturnih objektov, opreme in naprav, ki so v lasti ustanovitelja in služijo izvajanju gospodarskih javnih služb, javno podjetje in ustanovitelj skleneta najemno pogodbo. III. OSNOVNI KAPITAL, DELEŽ IN USTANOVITELJSKE PRAVICE 10. člen (osnovni kapital, osnovni vložek in poslovni delež) Osnovni kapital javnega podjetja predstavlja osnovni vložek edinega družbenika - ustanovitelja, ki ima na tej podlagi en poslovni delež. Osnovni kapital javnega podjetja znaša 325.256,00 EUR (tristo petindvajset tisoč dvesto šestinpetdeset in 00/100) EUR. Ustanovitelj ima na podlagi osnovnega kapitala in sorazmerno z njegovo vrednostjo 100% (z besedo: sto odstotni) poslovni delež. Poslovnega deleža ali njegovega delov ni dopustno prenesti na pravne osebe zasebnega prava ali na pravne osebe javnega prava, katerih poslovni delež je v lasti oseb zasebnega prava. Osnovni kapital se lahko poveča ali zmanjša po sklepu ustanovitelja v skladu z zakonom. 11. člen (pravice ustanovitelja iz poslovnega deleža) Poslovni delež daje ustanovitelju naslednje pravice: - pravico do udeležbe pri upravljanju; - pravico do udeležbe pri dobičku; - pravico do ustreznega dela ostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije podjetja, v skladu z zakonom. IV. UPRAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA 12. člen (organi javnega podjetja) Organi javnega podjetja so: - ustanovitelj, - nadzorni svet, - direktor. IV.1) USTANOVITELJ 13. člen (pristojnosti ustanovitelja) Ustanovitelj kot edini družbenik odloča o vseh vprašanjih, ki v skladu z zakonom, ki ureja status gospodarskih družb, in zakonom, ki ureja ustanoviteljske pravice javnih podjetij, sodijo v pristojnost ustanovitelja ter o drugih vprašanjih, določenih s tem odlokom ali zakonom. Ustanovitelj: - odloča o spremembah in dopolnitvah akta o ustanovitvi javnega podjetja, - odloča o spremembi sedeža, - odloča o sprejemu letnega poročila, - odloča o uporabi bilančnega dobička in pokrivanju izgube, - odloča o podelitvi razrešnice direktorju, - odloča o ukrepih za povečanje ali zmanjšanje kapitala, - odloča o statusnem preoblikovanju in prenehanju javnega podjetja, - odloča o imenovanju in odpoklicu direktorja in prokurista, - nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja, neposredno in preko pristojnih organov javnega podjetja, pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, daje soglasje k organiziranosti podjetja, s posamičnimi sklepi lahko dodatno omeji pooblastila direktorja, in odloča o drugih zadevah, za katere tako določa ta akt ali zakon. - Ustanovitelj sprejema svoje odločitve in jih vpisuje v knjigo sklepov preko župana kot zakonitega zastopnika ustanovitelja. Kadar zakon tako določa, mora sklep potrditi notar. št. 218, 14. oktobra 2016 Številka: 007-0009/2016 Datum: 29.9.2016 18. člen UO, stran 13 Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN SKLEP o začetku priprave prvih sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje »Mivka« 1. člen (predmet sklepa) Predmet sklepa so prve spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje »Mivka« (OPPN Mivka; DN UO, št. 114/2009). Obravnavano območje OPPN Mivka je v Prostorskem redu občine Radovljica opredeljeno kot prostorska enota z oznako ŠO 02, BT, OPPN (BT – površine za turizem). Za območje je bil v letu 2009 sprejet Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično območje »Mivka«. Občina Radovljica je prejela pobudo za spremembo OPPN, ki predlaga spremembo določil vezanih na ureditev funkcionalne enote FE2, v kateri je predvidena gradnja apartmajskih enot. Veljavni OPPN v FE2 predvideva ureditev 10 apartmajskih objektov z etažnostjo K+P+2+M s skupno do 150 apartmajskimi enotami. Podrobnejša arhitekturna zasnova je pokazala, da bi bilo ob ohranitvi določila o zazidani površini in višini primerneje predvideti drobnejšo strukturo pozidave - več objektov, vendar z manjšo posamezno zazidano površino. V okviru predvidene etažnosti in tlorisnih gabaritov se predvideva urediti manjše apartmaje, vendar večje število. Povečano število apartmajev ne bi pomenilo večje prostorske obremenitve, saj gabariti ostajajo v z odlokom določenih okvirih glede zazidanosti in etažnosti. Ustrezno povečavi števila apartmajev bi se povečalo število parkirnih mest, ki se vsa načrtujejo v kletni etaži in zato nimajo vpliva na ambientalne ureditve. Pripravi se spremembe OPPN skladno z veljavno zakonodajo (predvsem Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/2007 in spremembe) in vsemi podzakonskimi predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo) S tem sklepom se podrobneje določi: - oceno stanja in razloge za pripravo prvih sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju sprememb OPPN), - območje sprememb OPPN, - način pridobitve strokovnih rešitev, - roke za pripravo sprememb OPPN in njihovih posameznih faz, - državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb OPPN, objavo sklepa. - Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) ter 31. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je župan Občine Radovljica sprejel 7. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. 19. člen Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se neposredno uporabljajo določbe stanovanjskega zakona in podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Bivalna enota se odda v najem za določen čas, praviloma za šest mesecev, vendar največ za eno leto, razen v izjemnih primerih, navedenih v 9. členu tega pravilnika. 8. člen Prosilec postane upravičenec z izdajo odločbe o dodelitvi bivalne enote, najemnik pa s sklenitvijo najemne pogodbe. Najemno pogodbo mora upravičenec skleniti v roku, ki ga določi občina. Če tega ne stori, se šteje, da od vloge odstopa. 9. člen Upravičenec, ki mu je bila dodeljena bivalna enota, je zavezan v času uporabe bivalne enote aktivno iskati rešitve za ureditev stanovanjskega problema, in sicer tako, da uporabi vsa zakonita pravna sredstva in aktivno sodeluje s službami, ki so pristojne za reševanje nastalih situacij, kar dokaže s poročili pristojnih služb in kopijami dokumentov ali vlog. Izjemno podaljšanje bivanja v bivalnih enotah je možno le na predlog upravičenca, ki dokaže, da je storil vsa dejanja in uporabil vsa sredstva, na podlagi katerih bo ali bi prišlo do ureditve stanovanjskih razmer. V primeru, da je upravičencu dodeljena bivalna enota s podaljšanjem za daljši čas od enega leta, je pristojna strokovna služba dolžna po preteku treh mesecev od oddaje bivalne enote v najem preveriti, ali upravičenec še izpolnjuje pogoje. 10. člen Najemnina za bivalno enoto se določi z najemno pogodbo. Za upravičence se najemnina določi na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki ga izda pristojno ministrstvo. V. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA 11. člen Najemnik lahko najemno pogodbo za bivalno enoto odpove kadarkoli. Odpoved mora biti pisna. 12. člen Najemna pogodba preneha: - s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, - če pristojne strokovne službe ugotovijo, da najemnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev bivalne enote v najem po tem pravilniku, - iz razlogov in pod pogoji, ki so navedeni v 103. členu stanovanjskega zakona, kot krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe. 13. člen Najemna pogodba za bivalno enoto ni prenosljiva in v nobenem primeru ne preide na ostale uporabnike te enote. 14. člen V primeru prenehanja najemne pogodbe je rok za izpraznitev bivalne enote največ 15 koledarskih dni. 15. člen Če upravičenec umre, rok za izpraznitev iste bivalne enote za ostale uporabnike ne more biti daljši od 1 meseca. 16. člen Najemnik je dolžan bivalno enoto izročiti izpraznjeno, očiščeno in prebeljeno ter v stanju, v kakršnem jo je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi. Najemnik je dolžan povrniti vso škodo, ki je nastala zaradi nepravilne rabe bivalne enote. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE PRI ODDAJI BIVALNIH ENOT V NAJEM 17. člen Vse najemne pogodbe za bivalne enote, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi do preteka njihove veljavnosti. 13. člen 6. Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prednost pri dodelitvi bivalne enote imajo: - prosilci zaradi zaščite mladoletnih otrok, - starejše osebe, Upravičenci do dodelitve bivalnih enot so: - posamezniki in družine, ki so v najtežjih materialnih in socialnih razmerah in jih je potrebno reševati zaradi ohranjanja družine ali preprečevanje socialne izključenosti, - posamezniki in družine, ki so v postopku deložacije in jim na podlagi sodne odločbe za deložacijo grozi brezdomstvo, - posamezniki in družine, ki potrebujejo začasno rešitev stanovanjskega problema v primeru reševanja elementarnih in drugih nesreč, zaradi katerih občanom grozi brezdomstvo. Z dodelitvijo bivalne enote se osebam iz prejšnjega odstavka tega člena omogoči, da si poiščejo ustreznejšo rešitev za bivanje. Bivalne enote so namenjene socialno ogroženim osebam s stalnim bivališčem na območju Občine Radovljica (v nadaljevanju: občina) in z državljanstvom RS, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine in so se znašle v posebnih življenjskih situacijah, ki so začasnega značaja, in potrebujejo začasno in nujno rešitev za bivanje ter niso lastniki stanovanjske enote ali druge nepremičnine, primerne za bivanje. 2. člen II. UPRAVIČENCI DO BIVALNIH ENOT V NAJEM Vrste bivalnih enot in minimalne tehnične zahteve določa Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Ur. l. RS, št. 123/04). S tem pravilnikom se določajo: 1. upravičenci do bivalnih enot v najem; 2. pogoji in merila za oddajo bivalnih enot v najem; 3. postopek oddaje; 4. prenehanje najemnega razmerja; 5. prehodne in končne določbe pri oddaji bivalnih enot v najem. I. PRAVILNIK o dodeljevanju bivalnih enot Občine Radovljica Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, in sprem.), 88. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03 in sprem.), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04 in sprem.), Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Ur. l. RS, št. 123/04), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. l. RS, št. 131/03 in sprem.) ter 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel Številka: 007-0008/2016 Datum: 29.9.2016 št. 218, 14. oktobra 2016 6. člen Takoj po sprostitvi bivalne enote strokovna komisija preveri, ali prosilci s seznama še izpolnjujejo pogoje za dodelitev bivalne enote. Strokovna komisija ugotovi, kdo od prosilcev s seznama je tisti trenutek v najtežji socialni stiski in mu ob upoštevanju primernosti razpoložljive bivalne enote le-to dodeli. V primeru, da ob sprejemu vloge prosilca ni nobene proste bivalne enote, strokovna komisija o tem obvesti prosilca in ga uvrsti na seznam prosilcev za dodelitev bivalne enote. Da je bivalna enota na razpolago, se šteje tudi možnost souporabe bivalne enote dveh ali več upravičencev. V primeru, da je bivalna enota na razpolago in da strokovna komisija ugotovi, da je prosilec upravičenec do bivalne enote in izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev bivalne enote, direktor občinske uprave na predlog strokovne komisije izda odločbo o dodelitvi bivalne enote. Po vročitvi odločbe upravičencu se z njim sklene najemna pogodba v skladu z določili Stanovanjskega zakona. Najemno pogodbo v imenu najemodajalca sklene župan. Župan občine za obravnavo vlog za dodeljevanje bivalnih enot v najem imenuje strokovno komisijo. Strokovna komisija preuči utemeljenost vloge prosilca skladno s tem pravilnikom. 7. člen Bivalna enota se odda v najem na podlagi posredovane vloge na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh Občine Radovljica. Vloga mora vsebovati vse zahtevane priloge. IV. POSTOPEK ODDAJE Za pridobivanje, vpogled, prepis, izpis in kopiranje osebnih podatkov iz javnih evidenc veljajo enaka določila, kot jih opredeljuje Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 5. člen V primeru elementarnih in drugih nesreč, zaradi katerih občanom grozi brezdomstvo, se bivalna enota lahko dodeli tudi osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena. Prosilec mora izkazati najmanj eno izmed razmer ali situacij, v kateri se nahaja: - izguba službe ali druge okoliščine, posledica česar je nezmožnost plačila najemnine in posledično izguba stanovanja, ali - nasilje v družini (mnenje pristojnega organa – Center za socialno delo, Policijska postaja, drugi pristojni organi) ali - izselitev iz stanovanja zaradi dejanskega razpada zakonske zveze oziroma izven zakonske skupnosti ali - vrnitev v matično okolje z daljšega zdravljenja, druge dalj časa trajajoče rehabilitacije ali prestajanja daljše zaporne kazni ali - drugo izjemno situacijo, utemeljeno s poročili pristojnega Centra za socialno delo in drugih organov, pristojnih za reševanje socialne/ družinske problematike. 4. člen Dohodki gospodinjstva prosilca za dodelitev bivalne enote ne smejo presegati dohodkov, ki jih Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa kot mejo za oprostitev plačila lastne udeležbe. Dohodki gospodinjstva se upoštevajo v obsegu in na način, določen v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. 3. člen posamezniki, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali jim je dodeljen skrbnik za posebne namene, posamezniki s težavami v duševnem zdravju, invalidi, kronični bolniki in brezposelne osebe. III. POGOJI IN MERILA - - URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. UO, stran 12 18. člen (funkcija direktorja) Če direktor ni imenovan, ali iz katerega koli razloga ni direktorja, ustanovitelj javnega podjetja imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar največ za dobo 1 leta. Kandidat za direktorja mora izpolnjevati, poleg splošnih zakonskih pogojev, še naslednje pogoje: - da ima visoko ali univerzitetno izobrazbo, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, - da predloži razvojni program dejavnosti in - da izpolnjuje druge zakonske zahteve. Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa za štiri leta in je lahko po preteku mandata ponovno imenovan. 19. člen (imenovanje, mandat direktorja) Direktor vodi poslovanje in delo javnega podjetja ter javno podjetje zastopa in predstavlja samostojno in neomejeno. V primerih, določenih s tem odlokom, mora pridobiti predhodno odločitev ustanovitelja ali nadzornega sveta. Direktor je poslovodni organ javnega podjetja. IV.3) DIREKTOR Člani nadzornega sveta so upravičeni do plačila sejnine in drugih nagrad za svoje delo v višini, ki jo na predlog direktorja s sklepom sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet lahko dodatno določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le po predhodni odločitvi nadzornega sveta. Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti in naloge: - opravlja nadzor nad poslovanjem javnega podjetja, - pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo podjetja ter zaključni račun, - daje mnenje k letnemu poročilu, - spremlja rentabilnost podjetja, njegova gospodarska gibanja in druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, o čemer obvešča ustanovitelja, - daje smernice za delo direktorja podjetja, - sprejema letni gospodarski načrt, - daje soglasje k organiziranosti podjetja, - odloča o pridobitvi in razpolaganju z osnovnimi sredstvi ter najetju posojil, katerih vrednost presega 10% osnovnega kapitala javnega podjetja, do 250.000 EUR (nad to vrednostjo odloča občinski svet ustanovitelja), pri čemer se šteje odločitev nadzornega sveta za sprejeto, če je o tem vprašanju že odločeno v okviru razvojnega načrta ali letnega plana ali drugega akta, ki ga je sprejel nadzorni svet javnega podjetja ali občinski svet ustanovitelja; - podpiše pogodbo o zaposlitvi z direktorjem javnega podjetja in zastopa podjetje v razmerjih proti direktorju, - odloča o imenovanju revizorja, - opravlja druge pristojnosti v skladu z zakonom. 17. člen (naloge nadzornega sveta) Nadzorni svet lahko za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik o svojem delu. s katerim lahko za izvajanje svojih nalog kot pomožna delovna telesa oblikuje komisije ali imenuje posamezne člane nadzornega sveta za spremljanje izvajanja sklepov, preučitev gradiv in pripravo predlogov sklepov. Nadzorni svet odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega sveta po potrebi in v skladu z določili poslovnika, vendar najmanj enkrat v četrtletju, mora pa sejo sklicati na zahtevo ustanovitelja. 20. člen (naloge in pristojnosti direktorja) UO, stran 5 Ustanovitelj in nadzorni svet ter drugi organi javnega podjetja imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan na zahtevo ustanovitelja oziroma nadzornega sveta le-tema pisno poročati in jima omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo. 23. člen (pravica do informiranosti) Direktor mora biti v delovnem razmerju pri javnem podjetju in sklene pogodbo o zaposlitvi s predsednikom nadzornega sveta. Pri določanju pravic iz delovnega razmerja, kot so povračilo stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela, dodatek na delovno dobo in število dni dopusta, se upoštevajo določila kolektivne pogodbe, tako kot za ostale delavce v javnem podjetju. Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi. 22. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) Direktorju preneha mandat z dnem, ko ustanovitelj razreši direktorja oziroma ko ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka. Direktorju predčasno preneha mandat: - če izgubi poslovno sposobnost; - če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; - če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Direktor je lahko s strani ustanovitelja razrešen pred iztekom mandata: - na lastno zahtevo; - če je deloval v nasprotju z interesi javnega podjetja ali ustanovitelja ali v nasprotju z zakonom, pogodbo o zaposlitvi ali tem odlokom; - v drugih primerih, ki jih določa zakon. 21. člen (razrešitev in prenehanje mandata direktorja) Dela in naloge, ki jih opravlja direktor: - organizira in vodi delovni proces, - predlaga temelje razvojne in poslovne politike, letne plane in program razvoja ter določa notranjo organizacijo podjetja, - sprejema ukrepe za izvajanje letnega plana in programa razvoja, - izvršuje sklepe ustanovitelja in nadzornega sveta, - pripravlja letno poročilo, - daje poročilo o rezultatih poslovanja, - zagotavlja zakonitost dela javnega podjetja, s pravico zadržanja sklepov sveta delavcev, če je z njimi kršen zakon ali splošni akt, - izdaja posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo in poslovanje podjetja, - določa notranjo organizacijo, izvaja kadrovsko politiko in odloča o razporeditvi in zaposlitvi delavcev, - odloča o nagradah in pohvalah delavcem, - predlaga uvedbo disciplinskega postopka ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonom, - sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, - določa cene za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, - pripravlja predloge za spremembe v tehnično – tehnoloških postopkih, - odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja, - sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt, - poroča ustanovitelju in nadzornemu svetu javnega podjetja o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega podjetja, - zagotavlja pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju; - izvaja naloge, ki jih določa zakon v razmerju do ustanovitelja in nadzornega sveta, ter odloča o drugih tekočih zadevah. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Sodelovanje članov nadzornega sveta pri odločanju na seji je možno tudi tako, da se glasovi oddajo s pomočjo pisem, telefonsko, s telefaksom ali na drug podoben način, vendar le, če temu ne nasprotuje nobeden na seji navzoč član. št. 218, 14. oktobra 2016 UO, stran 6 24. člen (prokurist) št. 218, 14. oktobra 2016 Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki je izvzeto iz izvršbe in s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti, ki se izvajajo kot gospodarske javne službe, v kolikor za posamezno takšno premoženje ustanovitelj s posebnim sklepom ne določi drugače. 31. člen (odgovornost podjetja) Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila. 30. člen (pooblastila podjetja) Direktor mora pridobiti predhodno odločitev pristojnega organa javnega podjetja tudi za sklepanje drugih pravnih poslov v primerih, določenih z zakonom ali s tem odlokom. V primeru, da ima javno podjetje namen ustanoviti hčerinsko družbo, podružnico, konzorcij ali se povezati v kakšno drugo obliko združevanja ali povezovanja, mora o tem predhodno pridobiti pisno odločitev ustanovitelja. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Javno podjetje ima lahko enega ali več prokuristov. Prokurist zastopa javno podjetje pri vseh pravnih poslih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen pri odsvajanju in obremenjevanju nepremičnin. Prokurista imenuje in odpokliče ustanovitelj s posebnim sklepom. V. POSLOVNA POLITIKA IN PLANIRANJE 25. člen (razvojni program in letni plan) Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javnega podjetja, sprejme nadzorni svet javnega podjetja na predlog direktorja razvojni program in letni plan. Direktor pri pripravi predlogov teh aktov sodeluje z občinsko upravo ter strokovnimi in znanstvenimi institucijami. VI. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA 26. člen (financiranje) Ustanovitelj za obveznosti javnega podjetje ne odgovarja. IX. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU 32. člen (sodelovanje delavcev pri upravljanju) Pri upravljanju podjetja delavci sodelujejo v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. 33. člen (svet delavcev) Sodelovanje pri upravljanju se uresničuje preko: - zbora delavcev, - sveta delavcev, - predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Dejavnosti javnega podjetja, ki niso obvezne in izbirne javne službe, se financirajo s cenami storitev po tržnih načelih. Svet delavcev se oblikuje v skladu z določili zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, o svojem delu pa lahko sprejme poslovnik. Viri financiranja podjetja so: - viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe; - sredstva, ki jih za storitve javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, plačujejo uporabniki (cene storitev, takse, tarife); - nadomestilo stroškov za priključitev na infrastrukturna omrežja; - nadomestilo stroškov vzpostavitve in vodenje katastra gospodarske javne službe; - drugi prispevki in javne dajatve, ki jih skladno z zakonom in tem odlokom predpiše ustanovitelj ali državni organi; - iz drugih namenskih sredstev proračuna ustanovitelja; - iz državnega proračuna; - s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi javno podjetje in ne sodijo v okvir javnih služb; iz drugih virov. - 27. člen (delovanje v skladu z zakoni) Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta. Člani so lahko ponovno izvoljeni. Izguba se krije: - iz sredstev rezerv podjetja, - z znižanjem osnovnega kapitala javnega podjetja. Morebitna izguba iz poslovanja v javnem podjetju se pokriva skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah. O načinu pokrivanja izgube odloča ustanovitelj. Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, se ne sme izplačati ustanovitelju. O razporeditvi dobička odloča ustanovitelj, praviloma pa se dobiček vlaga v nadaljnji razvoj javnega podjetja. Nadzorni svet lahko predlaga, da se del dobička v skladu s pogodbami o zaposlitvi nameni delavcem kot motivacija za uspešno delo. Ob koncu poslovnega leta sestavi javno podjetje zaključni račun. Direktor je odgovoren za izdelavo bilance in za izračun dobička oz. izgube. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Ugotavljanje bilančnega dobička poteka v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. 34. člen (ugotavljanje poslovnega izida, razporeditev dobička, pokrivanje izgube) X. DOBIČEK IN IZGUBA Javno podjetje se je v zvezi z izvajanjem javne službe, glede pridobivanja pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev opreme dolžno ravnati po določbah zakona in drugih predpisih. Javno podjetje mora za morebitne dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom. VII. DRUGE DEJAVNOSTI 28. člen (notranja naročila) Pravila tega odloka, ki veljajo za gospodarske javne službe, se smiselno uporabljajo tudi za pravne posle javnega naročanja, kolikor to ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi. Dejavnost oziroma pravne posle iz prejšnjega odstavka opravlja javno podjetje na podlagi izpolnjenih pogojev iz prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/2015) kot notranje (in-house) naročilo. VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA PODJETJA V PRAVNEM PROMETU 29. člen (sklepanje poslov) Javno podjetje ne sme brez predhodne odločitve nadzornega sveta (17. člen tega odloka) oziroma občinskega sveta ustanovitelja (13. člen tega odloka) sprejemati odločitev o pridobitvi in razpolaganju z osnovnimi sredstvi podjetja ter najetju posojil, katerih vrednost presega 10% osnovnega kapitala javnega podjetja. št. 218, 14. oktobra 2016 8. člen UO, stran 11 Za vsa ostala vprašanja, ki niso urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo določbe veljavne zakonodaje s področja stanovanjskih zadev. 12. člen VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Kadar je potrebno zaradi realizacije stanovanjskega programa Občine Radovljica (predvideno rušenje stavbe, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno) preseliti najemnika, se mu ne glede na določbe tega pravilnika prednostno ponudi v zamenjavo primerno nadomestno stanovanje, pri čemer se upošteva njegove dotedanje bivalne pogoje, število družinskih članov ter zmožnost plačila najemnine in drugih stroškov uporabe stanovanja. 11. člen V. ZAMENJAVE STANOVANJ ZARADI REALIZACIJE STANOVANJSKEGA PROGRAMA OBČINE RADOVLJICA Zamenjava stanovanja ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z varščino za uporabo stanovanja. Zamenjava stanovanja tudi ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z lastno udeležbo, razen v primeru, ko upravičenec izpolnjuje pogoje iz pete alineje 9. člena tega pravilnika. V tem primeru se lastna udeležba najemniku vrne. 10. člen IV. VARŠČINA IN LASTNA UDELEŽBA Najemnik mora poleg splošnih pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika izpolnjevati vsaj še enega izmed naslednjih posebnih pogojev: - da je stanovanje po površini glede na veljavne normative postalo premajhno zaradi povečanja števila družinskih članov najemnika; - da je stanovanje po površini glede na veljavne normative postalo preveliko zaradi zmanjšanja števila družinskih članov najemnika; - da želi najemnik preselitev v drugo neprofitno stanovanje zaradi nižje najemnine in obratovalnih stroškov, ki nastajajo pri uporabi neprofitnega stanovanja; - da je neprofitno stanovanje zaradi osebnih razlogov najemnika ali njegovih družinskih članov, ki z njim bivajo (bolezen, starost, lega, lokacija stanovanja, neurejeni med sosedski odnosi), ter glede na lego (nadstropje) postalo neprimerno; - da se je najemniku neprofitnega stanovanja, ki je plačal lastno udeležbo, dohodkovno stanje tako spremenilo, da je postal prejemnik subvencije in je zato postalo stanovanje po površinskih normativih, ki so vezani na dohodke, preveliko; - da je stanovanje zaradi narave dela (zaposlitve) najemnika oziroma njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja postalo po lokaciji neprimerno. 9. člen Ne glede na tretjo alinejo prejšnjega odstavka tega člena, lahko najemodajalec v izjemnih primerih ugodi tudi vlogi najemnika, ki ima dolg iz naslova neplačanih zapadlih najemnin, vendar pa izpolnjuje vse druge pogoje tega člena, če je razlog za zamenjavo stanovanja nezmožnost plačevanja stroškov, povezanih z uporabo stanovanja. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati najemnik, da se uvrsti med upravičence do zamenjave neprofitnega stanovanja, so: - da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - da je prosilec za zamenjavo stanovanja najemnik stanovanja v lasti Občine Radovljica; - da ima ob vložitvi vloge za zamenjavo poravnane vse obveznosti iz naslova najemnine in obratovalnih stroškov, ki nastajajo pri uporabi neprofitnega stanovanja; da proti njemu ne teče sodni postopek za izpraznitev stanovanja iz krivdnih razlogov. - III. POGOJI ZA UPRAVIČENOST DO ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA 3. varščina in lastna udeležba; 4. zamenjave stanovanj zaradi realizacije stanovanjskega programa Občine Radovljica; 5. prehodne in končne določbe pri zamenjavi neprofitnih stanovanj. 2. člen Za zamenjavo najemnega neprofitnega stanovanja lahko zaprosijo najemniki neprofitnih stanovanj v lasti Občine Radovljica. Najemniku se z zamenjavo lahko dodeli samo drugo neprofitno stanovanje v lasti Občine Radovljica. II. POSTOPEK ZAMENJAVE NEPROFITNEGA STANOVANJA 3. člen Postopek zamenjave stanovanja se začne na podlagi vloge, ki jo pri strokovni službi, pristojni za stanovanjske zadeve Občine Radovljica, vloži prosilec - najemnik občinskega stanovanja. Vloga se vloži na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh Občine Radovljica in je sestavni del tega pravilnika. O upravičenosti do zamenjave stanovanja na podlagi prejete popolne vloge odloči občinska uprava, skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločbo o zamenjavi stanovanja je dovoljena pritožba županu Občine Radovljica. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. 4. člen Upravičenci do zamenjave neprofitnega stanovanja se uvrščajo na seznam čakajočih upravičencev do zamenjave neprofitnega stanovanja po vrsti glede na datum pravnomočnosti odločbe iz 3. člena tega pravilnika. Seznam čakajočih upravičencev do zamenjave neprofitnega stanovanja se objavi in sprotno ažurira na oglasni deski Občine Radovljica. 5. člen Če upravičenec iz utemeljenih osebnih ali družinskih razlogov enkrat odkloni ponujeno primerno stanovanje, ostane na seznamu čakajočih in se mu še enkrat ponudi drugo primerno stanovanje, pri katerem se v okviru možnosti upošteva razloge, ki jih je navedel pri zavrnitvi stanovanja. Če upravičenec drugič odkloni zamenjavo za primerno stanovanje, se šteje, da mu je bilo ponujeno primerno stanovanje za zamenjavo po pravnomočni odločbi o upravičenosti do zamenjave in se ga umakne s seznama čakajočih. Najemnik neprofitnega stanovanja, ki je bil umaknjen s seznama čakajočih, lahko ponovno vloži vlogo za zamenjavo stanovanja, vendar ne prej kot po preteku enega leta od dneva zavrnitve primernega stanovanja. 6. člen Če je od izdaje odločbe o uvrstitvi na seznam čakajočih do začetka postopka za zamenjavo stanovanja preteklo več kot leto dni, mora pristojna služba občinske uprave ponovno preveriti, ali upravičenec še izpolnjuje pogoje iz 8. in 9. člena tega pravilnika, v drugih primerih pa le, če to oceni za potrebno. 7. člen primernost razpoložljivega stanovanja po površini glede na število družinskih članov; zmožnost plačila najemnine in drugih stroškov uporabe stanovanja; zdravstveno in starostno stanje prosilca; primernost stanovanja glede na zaposlitvene potrebe upravičenca. Razpoložljiva stanovanja se dodeljujejo v zamenjavo upravičencem s seznama čakajočih po vrstnem redu upoštevaje: - Številka: 007-11/2016 Datum: 29.9.2016 Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Radovljica (UVG, št. 10/00, DN UO, št. 8/01, 33/03, 51/05, 155/12, 188/14 in 205/15). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. 21. člen Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v OU se mora uskladiti s tem odlokom najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. 20. člen IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Župani občin, ki sklenejo sporazum o ustanovitvi skupne OU za izvajanje posameznih nalog OU se lahko dogovorijo, da se naloge skupne OU opravljajo v eni izmed občinskih uprav. Na organ skupne občinske uprave se prenesejo naloge skladno s sprejetim aktom o ustanovitvi tovrstnega skupnega organa. Občinski svet Občine Radovljica lahko skupaj z občinskimi sveti drugih občin ustanovi organ skupne OU za izvajanje posameznih nalog OU. 19. člen Za izvedbo nalog, ki zahtevajo posebno strokovnost, preučevanje ali posebna ekspertna znanja in jih javni uslužbenci OU ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino, ki jo poleg javnih uslužbencev OU sestavljajo zunanji izvajalci, s katerimi sklene pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. S sklepom o ustanovitvi delovne ali projektne skupine se določi njena sestava, vodja, pooblastila, pristojnosti, naloge, roke za izvedbo nalog ter sredstva in pogoje za njeno delo. 18. člen Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje več javnih uslužbencev OU oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj znanja, lahko župan s sklepom ustanovi delovne ali projektne skupine ali druge oblike sodelovanja. S sklepom o ustanovitvi delovne ali projektne skupine se določi njena sestava, vodja, pooblastila, pristojnosti, naloge, roke za izvedbo nalog ter sredstva in pogoje za njeno delo. 17. člen V OU se kot posvetovalno telo župana oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delovnega področja OU. Župan določi sestavo kolegija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa direktor OU. Kolegij se sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj enkrat na mesec. 16. člen 4. št. 218, 14. oktobra 2016 35. člen (akt o ustanovitvi) 5. Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN 1. člen S tem pravilnikom se določajo: 1. postopek zamenjave neprofitnih stanovanj; 2. pogoji za upravičenost do zamenjave neprofitnih stanovanj; I. SPLOŠNE DOLOČBE PRAVILNIK o zamenjavi neprofitnih stanovanj v lasti Občine Radovljica Na podlagi 89. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03 in sprem.), 28. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04 in sprem.) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel Številka: 007-0010/2016 Datum: 29.9.2016 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. 5. člen V 29. členu odloka se črtata 2. in 3. odstavek. 4. člen 22. člen odloka se spremeni, tako da se glasi: »Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje.« Številka: 007-0012/2016 Datum: 29.9.2016 Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave in začne veljati naslednji dan po objavi. 40. člen (objava) Direktor in nadzorni svet nadaljujeta z delom do poteka njunega obstoječega mandata. 39. člen (direktor, nadzorni svet) Direktor je dolžan prijaviti spremembe po tem odloku v sodni register. 38. člen (prijava sprememb) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o., z dne 24.4.2013, objavljen v Uradnem občinskem glasilu Deželne novice UO št. 23/2003. 37. člen (prenehanje veljavnosti) XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Drugi splošni akti javnega podjetja se morajo uskladiti s tem odlokom v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka. Do uskladitve splošnih aktov s tem odlokom se uporabljajo določila sedaj veljavnih aktov, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. V slednjem primeru se neposredno uporabljajo določila tega odloka. Z uveljavitvijo tega odloka odpade pravna podlaga za veljavnost Statuta Javnega podjetja Komunala Radovljica, d.o.o. z dne 19.12.2003, ki ga je na podlagi odloka iz predhodnega odstavka tega člena sprejel nadzorni svet s soglasjem ustanovitelja. O ugotovitvi prenehanja veljavnosti statuta nadzorni svet na naslednji seji po uveljavitvi tega odloka sprejme ustrezen sklep, do tedaj pa se določila statuta uporabljajo, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. V 17. členu odloka se doda nov 3. odstavek, ki se glasi: »Svet šole se lahko konstituira, ko je imenovana oziroma izvoljena večina predstavnikov.« 3. člen Druge splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja občinski svet ustanovitelja, če ni s tem odlokom drugače določeno. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor. Vsi splošni akti morajo biti v skladu s tem odlokom. Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor s pravilniki. 36. člen (splošni akti javnega podjetja) Ta odlok velja, po izpolnitvi vseh sestavin iz ZGD-1, tudi kot aktualno besedilo akta o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo - javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o., matična številka: 5063485000, Ljubljanska cesta 27, 4240 Radovljica, ki ga sprejme njegov ustanovitelj. XI. SPLOŠNI AKTI V kolikor bi se izguba morala pokriti z zmanjšanjem osnovnega kapitala, se ta ne sme zmanjšati pod vrednost izročenega stvarnega vložka in ne pod zakonsko določen minimalni znesek. 3. UO, stran 7 1. člen Organizacija OU je oblikovana tako, da se zagotavlja: - strokovno, učinkovito, racionalno, gospodarno in usklajeno izvrševanje nalog OU, - zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank ter drugih udeležencev v postopkih, - smotrno organizacijo in vodenje dela ter koordinirano izvajanje nalog in učinkovito izvajanje projektnih nalog, 6. člen II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OU Delo OU je javno. O delu OU obvešča javnost župan, po njegovem pooblastilu pa lahko tudi podžupan, direktor OU ali drugi javni uslužbenci OU iz svojega delovnega področja. Javnost dela se zagotavlja z objavo gradiv za seje občinskega sveta na spletni strani občine, z uradnimi sporočili za javnost, s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z veljavno zakonodajo, novinarskimi konferencami, okroglimi mizami in z drugimi oblikami sodelovanja z javnostjo in predstavniki medijev in na druge ustrezne načine, ki omogočajo javnosti, da se seznani z delom OU. 5. člen Način poslovanja s strankami, zagotavljanje obveščenosti javnosti, zagotovitev možnosti posredovanja kritik, pripomb, njihovo obravnavanje in odgovarjanje nanje, poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure in druga vprašanja načina delovanja OU se ureja s pravilnikom, ki ureja poslovanje OU in ga sprejme župan. Pri poslovanju s strankami mora OU zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in dostojanstva ter jim zagotoviti čim hitrejše in lažje uresničevanje njihovih pravic in pravnih koristi. OU skrbi za obveščanje javnosti o načinu svojega poslovanja ter uresničevanju pravic in obveznosti strank v postopkih. 4. člen Pri opravljanju svojih nalog OU lahko sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji ter drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj, določenih podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles. OU sodeluje v zadevah lokalnega pomena tudi z javnimi zavodi, gospodarskimi javnimi službami, društvi in drugimi organizacijami občanov ter zagotavlja uresničevanje pravic, potreb in interesov občanov. 3. člen OU opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti ter druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, določenih z zakonom, s statutom Občine Radovljica in s tem odlokom. 2. člen S tem odlokom se določa delovno področje Občinske uprave Občine Radovljica (v nadaljevanju: OU), njena organizacija in druga vprašanja v zvezi z delovanjem OU. I. SPLOŠNE DOLOČBE ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Radovljica Na podlagi 29. in 49. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB in naslednji, v nadalj. ZLS), 86. in 88. člena Zakona o letalstvu (Ur. l. RS, št. 81/10 – UPB in naslednji), Sklepa o opredelitvi sistema javnih letališč (Ur. l. RS, št. 78/06) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Izguba iz naslova izvajanja gospodarskih javnih služb se pokrije iz pozitivnega rezultata, ustvarjenega z opravljanjem drugih dejavnosti javnega podjetja. št. 218, 14. oktobra 2016 V 17. členu odloka se spremeni 2. odstavek, tako da se glasi: »Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.« 2. člen V Odloku o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (DN UO, št. 28/03, 36/03- popr., 38/04popr., 41/04-popr., 90/08 in 121/09; v nadaljevanju: odlok) se spremeni naziv akta, tako da se glasi: »Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica.« 1. člen ODLOK o spremembah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja Na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in spremembe), 42. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB5 in spremembe) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 15. redni seji dne 28.9.2016 sprejel URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobene od NOE, jo opravi javni uslužbenec, ki ga določi župan ali direktor OU. UO, stran 10 - f) - št. 218, 14. oktobra 2016 Javne finance in krajevne skupnosti: pripravlja in izvaja proračun občine, zaključni račun proračuna in druge akte s področja financ, sestavlja premoženjsko bilanco in vodi evidenco finančnega premoženja in ostalega premoženja občine, opravlja naloge ravnanja s finančnim premoženjem občine, vodi finančno poslovanje in računovodstvo, spremlja in nadzira porabo sredstev pri proračunskih uporabnikih opravlja finančne preglede vseh pravnih poslov občine, daje strokovno mnenje o skladnosti investicijskih programov s finančnimi viri, skrbi za finančna opravila v zvezi z izvajanjem javnih naročil, načrtuje in izvaja strokovno tehnične in administrativne naloge ter ostale naloge za delovanje krajevnih skupnosti, sodeluje s krajevnimi skupnostmi. g) Letališka dejavnost: - izvaja letališke ter vse z letalskim pristaniščem povezane dopolnilne in druge dejavnosti, - izvaja dejavnost letalske šole in razvijanja športnega letalstva v vseh disciplinah, izvaja prevozov potnikov in blaga v zračnem prometu, izvaja dajanje zrakoplovov v najem s posadko ali brez, izvaja oglasnih storitev s pomočjo letal in drugih zračnih plovil, izvaja fotografiranje iz letal, izvaja zapraševanje in škropljenje polj, izvaja turistične promocije in razvoja turizma v občini in širše, izvaja gašenje požarov iz zraka, izvaja ostale naloge, povezane z izvajanjem letalske in letališke dejavnosti. Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji zaposlenega v OU. Pogodbe o zaposlitvi v OU sklepa župan, ki odloča tudi o imenovanjih javnih uslužbencev v nazive. OU usmerja in nadzira župan, ki je tudi predstojnik OU. Župan notranje poslovanje OU ureja s pravilniki ter navodili. 8. člen III. NAČIN DELA, POOBLASTILA TER ODGOVORNOSTI FUNKCIONARJEV IN JAVNIH USLUŽBENCEV OBČINE Podrobnejšo notranjo organiziranost OU se uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme župan in v katerem se podrobneje opredelijo dela in naloge ter pooblastila javnih uslužbencev na vseh področjih OU. Znotraj NOE se lahko oblikujejo organizacijske enote. Za opravljanje nalog na navedenih področjih se s splošnim aktom oblikujejo oddelki kot notranje organizacijske enote (v nadaljevanju: NOE) OU Občine Radovljica. NOE OU Občine Radovljica so: - Kabinet župana, - Oddelek za splošne zadeve, - Oddelek za družbene dejavnosti , - Oddelek za infrastrukturo, okolje, prostor in investicije, - Oddelek za gospodarstvo, - Režijski obrat ALC Lesce. Poleg navedenih nalog občina opravlja tudi druge naloge in pristojnosti, ki so določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja in občinskim statutom. - turizma, trgovine, gostinstva, podjetništva in ostalih gospodarskih dejavnosti, opravlja operativne naloge v zvezi z zagotavljanjem pogojev za razvoj in pospeševanje kmetijstva in razvoja podeželja, pripravlja prijave investicijskih projektov za javne razpise za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in iz proračuna Evropske unije, izvaja sanacijske programe za odpravo posledic škode na objektih, komunalni infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih, tekoči kmetijski proizvodnji in živalih po elementarnih nesrečah. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, usmerjenost k uporabnikom njenih storitev, učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami, skrb za razvojne možnosti vseh dejavnikov v prostoru. UO, stran 8 7. člen OU opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti na naslednjih področjih: a) Normativne, splošne, pravne in upravne zadeve: - pripravlja strokovne podlage za izdelavo občinskih predpisov, splošnih in drugih aktov, - vodi upravne postopke, vodi zahtevne upravne in druge postopke, predvsem na področju pridobivanja in oddaje nepremičnin ter izvaja druge naloge pri investicijskih vlaganjih občine, - izvaja naloge s področja javnih zavodov in javnega podjetja, - zastopa interese občine pri sporih na sodiščih in drugih državnih organih ter izvaja druge naloge iz občinske pristojnosti na področju pravnih in upravnih zadev, - opravlja naloge za pripravo in izvedbo sej občinskega sveta ter njegovih delovnih teles, izvaja strokovne naloge s področja kadrovskih zadev, izvaja in spremlja druge naloge za delovanje OU in organov občine. opravlja delo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, izvaja naloge s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, skrbi za področje informacija javnega značaja, izvaja in spremlja druge naloge za delovanje OU in organov občine. b) Občinska inšpekcija in redarstvo: - izvaja naloge inšpekcijskega nadzorstva v skladu s predpisi države in občine, - opravlja naloge prekrškovnega organa po predpisih o prekrških. - vodi predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s prekrškovnim postopkom, sodeluje z drugimi inšpektorati, skrbi za javno varnost in javni red na območju občine. c) Družbene dejavnosti: - opravlja upravne in strokovne naloge na področju predšolske vzgoje, izobraževanja, kulture, športa, mladinskih dejavnosti, socialnega varstva in zdravstva ter na področju posebnih skupin (veteranske organizacije, društva upokojencev, ranljive ciljne skupine) - pripravlja in izvaja proračun s svojega področja dela, - koordinira ter usklajuje delovanje zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, s svojega področja dela. d) Infrastruktura, okolje in prostor: - izvaja in vodi vse upravne naloge ter pripravlja programe na področju infrastrukture, iz pristojnosti občine in iz prenesene pristojnosti, - izvaja koordinacijo z izvajalci na področju infrastrukture in vodi strokovni nadzor ter spremlja izvajanje nalog programa infrastrukture, vodi evidenco infrastrukture, - pripravlja usmeritve za posege v prostor, prostorske načrte občine in lokacijske smernice ter strokovna mnenja in informacije, - organizira in vodi postopke obravnave prostorskih aktov, - opravlja naloge, pripravlja ukrepe, smernice, priporočila in sanacijske programe s področja varstva okolja in ohranjanja narave, skrbi za izvedbo javnih naročil, pripravlja koncesijske akte. - e) Gospodarstvo, investicije, komunala: - opravlja naloge v zvezi z gospodarjenjem z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem, vzdrževanje sredstev opreme in sredstev za delo občine ter njenih organov ter drugega premoženja, - opravlja upravne in strokovne naloge na stanovanjskem področju, - opravlja naloge zemljiške politike občine in naloge v zvezi z opremljanjem zemljišč, - zagotavlja izvajanje investicij in opravlja naloge investicijskega vzdrževanja nepremičnega in premičnega premoženja občine ter vodi njihovo evidenco, - v okviru proračuna zagotavlja finančna sredstva za vzdrževanje in urejanje pokopališč, opravlja operativne naloge v zvezi z zagotavljanjem pogojev za razvoj in pospeševanje gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, - št. 218, 14. oktobra 2016 UO, stran 9 Posamezno nalogo OU opravi tisti javni uslužbenec, v katerega delovno področje po vsebini sodi naloga po pravilniku, ki ureja sistemizacijo delovnih mest, oziroma glede na naravo naloge. 15. člen Vodja NOE je za svoje delo odgovoren direktorju OU in županu. Vodje NOE sodelujejo z drugimi NOE v OU pri reševanju skupnih zadev in v okviru svoje pristojnosti sodelujejo z državnimi organi. Vodje NOE organizirajo delo v oddelku ter izvajajo upravne, strokovne in druge zadeve, za katere je organizirana NOE OU v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi. OU Občine Radovljica je notranje oddelčno organizirana, oddelke vodijo vodje. 14. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov OU v upravnem sporu odloča pristojno sodišče. O izločitvi župana odloča občinski svet. O izločitvi direktorja OU odloča župan. O izločitvi uradne osebe v OU odloča direktor OU. O upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji odloča OU, na drugi stopnji pa državni organ, določen z zakonom. O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji odloča OU, na drugi stopnji pa župan, razen če ni z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno. 13. člen Disciplinska komisija iz drugega odstavka tega člena ima tri člane, ki se imenujejo izmed javnih uslužbencev OU, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj, praviloma pa je vsaj eden izmed članov univerzitetni diplomirani pravnik. Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan za vodenje disciplinskega postopka in za odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji imenuje disciplinsko komisijo. O disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev OU odloča na prvi stopnji župan, na drugi stopnji pa Komisija za pritožbe pri Vladi Republike Slovenije. 12. člen S primernim upoštevanjem pravice do dostopa do uradnih informacij so javni uslužbenci dolžni ustrezno in z vso potrebno zaupnostjo obravnavati vse informacije in dokumente, ki jih pridobijo v času zaposlitve v OU. Javni uslužbenci morajo vselej ravnati tako, da ohranjajo in krepijo ugled OU ter zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost izvajanja javnih nalog. Javni uslužbenci morajo delovati politično nevtralno in nepristransko. Biti morajo lojalni do občine kot delodajalca, spoštljivi tako v odnosih do uporabnikov storitev OU kot v odnosih z nadrejenimi in svojimi sodelavci. Pri opravljanju svojih nalog ne smejo ravnati samovoljno ali v korist določene osebe, skupine, osebe javnega ali zasebnega prava, ampak morajo primerno upoštevati pravice, dolžnosti, obveznosti in interese vseh strank v postopku. Svojo pravico do odločanja po prosti presoji morajo uresničevati nepristransko in ob upoštevanju meril in določb v zakonih in drugih predpisih. Pri opravljanju nalog ne smejo dovoliti, da je njihov zasebni interes v nasprotju z njihovimi pooblastili in s svojega položaja ne smejo izkoriščati za svoj zasebni interes. Javna sredstva morajo uporabljati gospodarno in učinkovito, s ciljem doseganja najboljših rezultatov. sabljajo in izpopolnjujejo ter dopolnjujejo svoje znanje, pri čemer pogoje za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA V času odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 9. člen načrtovanje, vodenje, organiziranje, usklajevanje, nadzor dela v OU, izvajanje najzahtevnejših in ključnih nalog v OU ter oblikovanje ključnih sistemskih rešitev, neposredna pomoč pri vodenju strokovnih nalog na delu delovnega področja občine, samostojno oblikovanje ključnih sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv, zagotavljanje in usklajevanje izvajanja strokovnih in drugih nalog, ki so v povezavi z NOE, vodenje in odločanje v upravnih postopkih na I. stopnji s področij OU, predstavljanje in zastopanje OU v skladu s statutom občine, razporejanje, vodenje, usklajevanje dela javnih uslužbencev OU preko vodij oddelkov ali posamično ter skrb za delovno disciplino, skrb za zakonitost, učinkovitost, smotrnost opravljanja nalog v OU, zagotavljanje oziroma neposredna pomoč pri zagotavljanju razvoja organizacije, opravljanje drugih najzahtevnejših nalog. Delo OU vodi direktor OU, ki ga na položaj imenuje in razrešuje župan z odločbo o imenovanju. Direktor OU je javni uslužbenec, ki kot uradnik na položaju po zakonu opravlja naslednje naloge: - Delovno mesto direktorja OU je uradniško položajno delovno mesto. Mandat direktorja OU traja 5 let. Izpolnjevati mora vse pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami ter splošnim aktom delodajalca. Direktorju OU se na podlagi zakonodaje določijo pravice in obveznosti iz naziva druge stopnje –sekretar. Direktor mora imeti 7 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih in: - visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnjo) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) ali - specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi ali - magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnji) oziroma magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja). Direktor OU lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev OU, če ga župan za to pooblasti. Direktor OU lahko za vodenje ali odločanje na prvi stopnji pooblasti javnega uslužbenca v OU. Direktor OU je odgovoren za zakonitost poslovanja in za dosledno izvajanje predpisov, ki se nanašajo na izvajanje nalog OU. Za svoje delo je odgovoren županu. 10. člen V skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest, ki jo na predlog direktorja OU določi župan, izvajajo naloge OU javni uslužbenci na uradniških in strokovno tehničnih delovnih mestih. Javni uslužbenci OU opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, s statutom občine, v skladu s tem odlokom ter aktom o sistemizaciji delovnih mest in v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter po navodilih direktorja OU, kateremu so odgovorni za svoje delo, disciplinsko in odškodninsko pa so odgovorni županu. 11. člen Javni uslužbenci OU opravljajo svoje naloge v skladu s pristojnostmi, navodili in pooblastili, ki jih imajo. Javni uslužbenci morajo svoje naloge opravljati strokovno, vestno in nepristransko ter pri tem upoštevati javni interes in konkretne okoliščine primera. Pri svojem delu ravnajo po pravilih stroke in se v ta namen tudi uspo- Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 15 Kultura Zaključek poletne bralne akcije Marjana Ahačič Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica je tudi letos sodelovala v počitniški bralni akciji Poletavci, ki jo vodi Mestna knjižnica Ljubljana. "157 otrok od 7. do 12. leta je bralo 30 dni po pol ure na dan. Pisali so dnevnik branja, ki so ga spremljali njihovi starši. 14 najpoletavcev od 13. do 16. leta je oddalo spletni obrazec s tremi prebranimi knjigami in opisom najljubšega junaka. 91 otrok je bilo iz radovljiške občine. Kar 17 poletavcev je oddalo dve zgibanki, brali so vse dni med počitnicami. Eden od njih je napisal, da je prebral vse napise v Dino parku Bled, drugi pa je prebral jedilnike in napise. Naloga za en dan je bila tako opravljena. Otroci so brali priljubljene zbirke knjig, stripe in revije," je sporočila Irena Razingar iz Knjižnice A. T. Linharta. Slavček prepeva že dvajset let Dvajsetčlanski zbor na leto pripravi 15 nastopov in koncertov. Nastopajo na različnih prireditvah, septembra letos so peli tudi na 25. Srečanju gorenjskih upokojencev. Mešani pevski zbor Slavček Društva upokojencev Lesce je bil ustanovljen leta 1993. Zadnji poletni pozdrav poletavcev 2016 Akcija je potekala v vseh enotah radovljiške knjižnice. Na zaključni prireditvi 22. septembra so se otroci zabavali ob predstavi Skoraj najboljši cirkus Teatra Cizamo. Sledilo je žrebanje nagrad, prav vsi poletavci pa Leški godbeniki gostovali v Italiji Pihalni orkester Lesce je 20. in 21. avgusta gostoval v Cembri, mestecu na severu Italije v dolini reke Adiže. Ima okrog dva tisoč prebivalcev in razgibano kulturno življenje. Zgrajeno je na morenastih terasah nad reko in pred severnimi vetrovi zaščiteno s pobočji gore Vason. Na terasah, ki se polagoma spuščajo v dolino, gojijo vinsko trto. Močno je razvit turizem, še zlasti vinske poti in kleti, pohodništvo in kolesarstvo. Godbeniki s tamkajšnjim pihalnim orkestrom Fanfara di Cembra prijateljujejo že dolga leta. Gostitelji so godbenike peljali na ogled piramid, ki so prava mojstrovina narave. Stolpi, grebeni, piramide so edinstven geološki pojav, eden redkih na svetu. Ostaline iz zadnje ledene dobe so zdaj prvovrstna turistična atrakcija. Pri lovski koči so jim priredili piknik, popoldne pa so obiskali še jezero Lago Santo di Cembra, kjer so se najbolj vroči ohladili v hladni jezerski vodi. Bil je krasen sončen dan, kot nalašč za druženje. Zvečer so naši godbeniki imeli za meščane Cembre koncert, po njem pa skupno zabavo. V nedeljo je bila svečana parada skozi mesto vse do cerkve; po maši je bilo odprtje novih prostorov. Slovesnost sta popestrila oba orkestra, ki sta skupaj zaigrala nekaj skladb. Škofjeloški pasijon na ogled v Kašči Alenka Bole Vrabec Albina Nastran, ljubiteljska slikarka iz Škofje Loke, članica KUD Sotočje, razstavlja v Kašči gvaše s prizori iz znamenitega Škofjeloškega pasijona. Slikarka, je znana predvsem kot avtorica ikon in ima za seboj nekaj odmevnih razstav. Gvaši, razstavljeni v Kašči, so slikarski odmev na uprizoritev Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki 2009 in so nastali z mislijo na vse Pihalni orkester Lesce na gostovanju v Cembri DOM TRADE D.O.O., ŽABNICA, ŽABNICA 68, ŽABNICA Najvišja nagrada slikarki Andreji Srna Na pravkar končanem prvem blejskem Ex-temporu, ki ga je organiziralo slikarsko društvo Atelje Bled, je strokovna žirija, v kateri so bili akademska slikarka Melita Vovk, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Ana Kunstelj, akademski slikar in likovni mentor Matjaž Arnol in umetnostni zgodovinar ter likovni kritik dr. Damir Globočnik, prvo nagrado podelila Andreji Srna, članici Likovnega društva Linhart, za sliko Odsev. Bogata razstava z več kot 60 slikarskimi deli je na ogled od ponedeljka, 17. oktobra, do 24. oktobra vsak dan med 17. in 19. uro. Marjana Ahačič so kot priznanje za pridno branje prejeli priznanja, vstopnico za park dinozavrov ter zeleno majico. srčne prostovoljce in društva, ki so oživili besedilo patra kapucina Romualda Marušiča iz 1721. Škofjeloški pasijon je namreč najstarejši v celoti ohranjen dramski tekst v slovenskem jeziku. Slikarka je posamične prizore, na »katerih so se nekateri tudi prepoznali«, pravi s humorjem, ustvarjala na podlagi zgovornih fotografij svojega sina Jurija, objavljenih v monografiji Škofjeloški pasijon. "Ideja za ustanovitev se je porodila sedaj že pokojnemu Janku Kralju iz Lesc. Po njegovih besedah naj bi pevski zbor v društvo vnesel družabnost, saj je petje povsod dobrodošlo in ljudje so ob njem vedno bolj razpoloženi. Vodstvo zbora je najprej prevzela Tončka Lorenčič iz Hraš, od leta 2002 naprej pa ga vodi Marička Legat iz Lesc," je zgodovino zbora opisal Tone Noč. Kot pravi Noč, v zboru še vedno nastopa nekaj ustanovnih članov. Trenutno v zboru sodeluje deset pevk in deset pevcev. " Član zbora je tudi harmonikar Franci Ažman iz Studenčic. Na programu imamo narodno-zabavne pesmi ter ljudske, ki so že skoraj prešle v pozabo in za katere ni nobenega notnega zapisa. Poje- mo pa tudi koroške, primorske in celo dalmatinske pesmi." Na leto pripravijo in izpeljejo približno 15 nastopov. Nastopajo na proslavah, komemoracijah, svečanostih, različnih prireditvah in spominskih obeležjih na lokalni ravni pa tudi po domovih za starejše občane vse od Jesenic do Kranja. Septembra so nastopili tudi na 25. Srečanju gorenjskih upokojencev, katerega organizator je bilo Društvo upokojencev Lesce. "V Društvu upokojencev ima naš pevski zbor veliko podporo, deležni pa smo tudi finančne pomoči. Ob priložnosti že omenjenega srečanja upokojencev Gorenjske smo prejeli nove majice. Predsedniku društva se iskreno zahvaljujemo za podporo in dobro sodelovanje," je še poudaril Noč. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 16 Šport Taekwondo Turnirja v Bohumu in Šentjurju Foto: arhiv kluba Člani Taekwon-do kluba Radovljica so se udeležili dveh mednarodnih turnirjev. V Bochumu v Nemčiji je sodelovalo 18 klubov iz sedmih držav. Rezultati radovljiških tekmovalcev po kategorijah: mlajši dečki: Tibor Oblak: 1. mesto v formah 4. kup, 2. mesto v borbah do 140 cm višine; mladinke: Naja Zupan: 3. mesto v formah črni pas 1. DAN, 2. mesto v borbah do 50 kg; člani: Denis Škufca: 3. mesto v formah 4. kup, 3. mesto v borbah do 70 kg; veteranke: Barbara Sitar: 2. mesto v formah črni pas 1. DAN, 2. mesto v borbah do 70 kg; veterani: Robert Guštin: 2. mesto v formah 2. kup, 3. mesto v borbah do 79 kg. V Šentjurju pri Celju, kjer je tekmovalo več kot 300 tekmovalcev iz devetih držav, so bili Radovljičani še bolj uspešni, kar se tiče stopničk: otroci do 10 let: Marko Oblak: 3. mesto borbe do 23 kg, Tibor Oblak: 2. mesto forme 4. kup, 3. mesto borbe do 31 kg, Žan Teran: 1. mesto borbe do 35 kg; mlajše deklice (od 10 do 14 let): Ivana Sitar: 3. mesto borbe do 45 kg; starejše deklice (od 14 do 18): Naja Zupan: 2. mesto forme črni pas 1. DAN; člani, članice (18+): Maja Habjan: 2. mesto forme 6. kup, Denis Škufca: 1. mesto forme 4. kup. Veterani Trikrat zlato, trikrat srebro V Novem Sadu v Srbiji je potekalo balkansko prvenstvo v atletiki za veterane. V okviru slovenske reprezentance sta se ga udeležili tudi dve Radovljičanki: Lidija Pajk in Mojca Breganski. Lidija je nastopila v kategoriji Ž40 in osvojila tri zlate medalje. Najhitrejša je bila v tekih na 400 m, 800 m in 1500 m. Odlično je nastopila tudi Mojca, ki se je domov vrnila s tremi srebrnimi medaljami in državnim rekordom. Srebrna je bila v skoku v višino, skoku v daljino ter v teku na 400 m ovire. V zadnji omenjeni disciplini je postavila nov državni rekord za kategorijo Ž45. Rekordna znamka zdaj znaša 1:17,67. Prstomet Končan jesenski del V 1. moški in ženski ligi ter 1. gorenjski ligi v prstometu je končan jesenski del. Poglejmo si lestvice: 1. moška liga (5. kol): 1. Senica, 9, 2. Rokce, 9, 3. Jesenice, 8, 4. Mišo tim, 7, 5. Veseli Gorjanci, 7, 6. Cifra, 5, 7. K-Print, 4, 8. Dvojčki, 4, 9. Flinger, 4, 10. Podnart, 3, 11. Duplica, 3, 12. Lesce, 3, 13. Struževske korenine, 2 in 14. Restavracija Center Lesce, 2 točki; 1. ženska liga (5. kol): 1. K-Print, 10, 2. Cifra, 6, 3. Ločanke, 6, 4. Rokce, 5, 5. DU Šenčur, 5, 6. Kamna Gorica Ajda, 4, 7. DU Škofja Loka, 2, 8. Podnart, 2 in 9. DU Kranj, 0 točk; 1. gorenjska liga (8. kol): 1. Stari lisjaki, 12, 2. Ribiči I, 12, 3. Senica I, 10, 4. Skledarji Ljubno, 10, 5. Marin Kranj, 6, 6. Ribiči II, 5, 7. Macola Kropa, 4, 8. Rokce II, 2 in 9. No name, 1 točka. • • • • 0% n -1 po Ku Vam nagaja tiskalnik? Ne potegne papirja? Je slaba kvaliteta izpisa? Tiska prazne liste? Je tiskalnik čisto mrtev? Kljub nizkim cenam novih tiskalnikov je popravilo lahko tudi polovico cenejše. Prispevajte tudi kaj k ekologiji! Prinesite tiskalnik na pregled! Za črnilne tiskalnike je ta brezplačen. Kupon za popust velja do 31. 10. 2016 elektronika in mikroračunalniki Cesta železarjev 7a, Jesenice, tel. (04) 58-36-444, www.3bm.si Padalstvo kot izziv Najbolj zadovoljen od vseh padalcev na svetovnem prvenstvu v Ameriki je bil zagotovo Uroš Ban, padalec Alpskega letalskega centra Lesce. Svetovni prvak je bil tako z ekipo kot posamezno. Matjaž Klemenc Oktober ste odprli z zmago na tekmi za svetovni pokal v Nemčiji v disciplini skoki na cilj. "Ko smo se vozili na tekmo, se mi je vseskozi porajalo vprašanje, ali mi bo uspelo obdržati formo s svetovnega prvenstva. Po takih velikih tekmovanjih se večkrat zgodi, da forma pade in tekma za svetovni pokal v Nemčiji mi je bila izziv. Skušal sem obdržati koncentracijo iz Amerike in mi je kar uspelo. Bile so napake, a drugi so jih naredili še več, tako da sem nemško prizorišče zapustil zelo zadovoljen. Težko se spomnim, ali je komu uspelo, da je po zmagi na svetovnem prvenstvu zmagal še na naslednji tekmi. Pretiranega navdušenja v Chicagu nisem kazal, saj sem se dobro zavedal, da so pred mano še tekme. Za pravo slavje bo še čas." Vseeno pa vas bodo misli, kar se tiče letošnje sezone, vedno odpeljale v september, ko ste postali svetovni prvak v skokih na cilj. Kdaj ste začutili, da lahko stopite na najvišjo stopničko? "Na svetovno prvenstvo sem šel z zelo mešanimi občutki. Na tekmah za svetovni pokal ni bilo čisto tako, kot sem si želel. Na srečo smo imeli pred odhodom v Ameriko nekaj uspešnih treningov in samozavest je narasla. Videli smo, da so težki pogoji, in v teh se mi dobro znajdemo. Sam grem iz skoka v skok in vsak skok želim opraviti maksimalno. Ne gledam vrstnega reda po serijah, a pri Se spominjate prvega uspeha? "Ja, zelo dobro. To je bilo, ko sem postal državni prvak v paraskiju. Bil sem še zelo neizkušen, saj sem za sabo imel le okrog 500 skokov. Kljub temu mi je uspelo premagati »prekaljene mačke« Pogačarja, Mirta, Svetino, Intiharja … Na tisti uspeh sem bil zelo ponosen." sebi vem, da če je 0 ali 1 kazenski centimeter, da visoko kotiram. Po šesti seriji sem sam začutil, da bi bilo lahko na koncu nekaj več. Pogoji v tej seriji so bili res ekstremni in bilo je veliko napak. Meni je skok v tej seriji dobro uspel in močno se mi je dvignila samozavest." Kako je šlo naprej do finala? "V osmi seriji sem naredil manjšo napako, s polfinalom in finalom pa sem opravil vrhunsko." Enak uspeh ste dosegli z ekipo. "Boljši uspeh je res težko doseči. Pri nas je tako, posameznik vedno vleče ekipo, ekipa vleče posameznika. Sam verjetno ne bi dosegel naslova v posamezni konkurenci, če za seboj ne bi imel take ekipe. Mi smo si na treningu odlična konkurenca in za vsakega dober pokazatelj, kje trenutno je, kar se tiče forme." Prej ste omenili slabe vremenske pogoje v Ameriki za skakanje na cilj. "Na tej tekmi sta bila dva ekstrema. Šest skokov smo opravili v zelo močnem vetru, štirje skoki pa so bili opravljeni v brezvetrju. Dve popolnoma različni skrajnosti. Končni rezultati kažejo, kako težke razmere so bile (tretji je imel že devet kazenskih centimetrov, o. p.)." Bi oba uspeha na tem tekmovanju postavili na prvo mesto? "Težko bi rekel. O tem uspehu se res govori malce več, saj sem bil prvič posamični sve- Uroš Ban tovni prvak. Bil sem že svetovni prvak v paraskiju in svetovni podprvak v skokih na cilj. Eni rečejo, da je ta, zadnji uspeh pika na i moje kariere. Mogoče pa še ni (smeh)." Kako ste sploh zašli v padalstvo? "Moja mama je doma iz Lesc, tako da sem v Lescah preživel veliko poletij in vseskozi sem od daleč opazoval padalce. V osnovni šoli sem se preizkušal v številnih športih, a padalstvo mi je bil največji izziv. V padalstvu sem videl možnost, da malo bolj resno stopim v šport. Začelo se je tik preden sem dopolnil 18 let." Kako ste opravili s strahom? "Pred prvim skokom še ni bilo nekega strahu, saj niti ne veš, kaj te čaka. Kasneje je bilo prisotno nekaj strahu, posebej takrat, ko je med enim in drugim skokom minilo daljše obdobje. Z vrhunskimi učitelji je bilo iz skoka v skok manj strahu." Dober zaključek sezone Matjaž Klemenc Z atletskim pokalom Slovenije v mnogoboju za vse kategorije v Novi Gorici se je zaključila uspešna sezona za Atletski klub Radovljica. V Celju je potekalo ekipno prvenstvo za mladince in mladinke. Radovljiške mladinke so si priborile kar nekaj stopničk. Kaja Rupar je bila v hitri hoji na 5000 m tretja. Lara Krnc je bila druga v skoku v daljino in tretja v skoku v višino. V skoku v daljino je še eno medaljo, bronasto, dosegla Trina Praprotnik Malej. Drugega mesta sta se veselili Neja Omanovič (troskok) in Patricija šolar (suvanje krogle). V suvanju krogle je tretje mesto osvojila Tjaša Šolar. Ekipno so bile dekleta sedma. Fantje so bili ekipno enajsti. Najboljši je bil z dvema petima mestoma (troskok, skok v višino) Matic Silič. Na Ptuju se je merila kategorija U-16. Kaja Rupar se je veselila zmage v hitri hoji na 3000 m. Zlati sta bili tudi Patricija Šolar (suvanje krogle) ter Lea Holc (troskok). Patricia je bila še druga v metu diska in tretja v metu kopja. Pri fantih sta zmagala Aidenan Franko v troskoku in Žan Baškovč v metu diska. V Kopru je potekalo ekipno prvenstvo za kategorije U-12 in U-14. V kategoriji U-14 je blestel Rok Makuc. Bil je najboljši v skoku v daljino ter v teku na 200 m in 60 m. Ožbej Resman je bil drugi v hoji na 2000 m, Ažbe Hrovatinovič pa tretji v metu krogle. Štafeta 4 x 100 m je bila tretja. Ekipno so bili prvi. Enak uspeh je dosegla tudi ekipa fantov U-12. Dve zmagi je prispeval Tomy Legat (met vorteksa, met krogle), dva druga mesta Nik Kozel Tomše (tek na 60 m in tek na 200 m) ter eno drugo mesto Tevž Podlipnik (met krogle). Pri dekletih je bila v kategoriji U-12 Ana Vajs druga na 200 m. Ekipa je bila sedma. Ekipa deklet U-14 je osvojila osmo mesto. Radovljičani so se merili tudi v tujini, v Brnu na Češkem, na Druženju evropske mladine. Nastopilo je več kot 1500 tekmovalcev in tekmovalk iz trinajstih držav. Kljub močni konkurenci ni manjkalo stopničk. Merili so se v starostni kategoriji od 2001 do 2005. Letnik 2001: 3. Žan Baškovč, suvanje krogle; letnik 2002: 1. Patricia Šolar, suvanje krogle, 2. Neža Fis- Koliko skokov je sedaj za vami? "Opravljenih imam približno 13 tisoč skokov." Skačete po večini samo na cilj. Kako ste "na ti" z drugimi disciplinami? "Včasih smo ob skokih na cilj trenirali tudi skupinske in figurativne skoke. Žal ti dve disciplini zahtevata še več finančnih sredstev. V figurativnih skokih sem bil zelo uspešen, saj sem se na svetovnih prvenstvih uvrščal tudi v finale. Ko je prišla kriza, smo žal ti dve disciplini opustili in ostali smo le pri skokih na cilj." Vam je kakšno prizorišče še posebej pri srcu? "Najraje skačem v Lescah in v Bellunu v Italiji. Je pa res, da ti prizorišče, na katerem si dosegel velik uspeh, ostane vedno pri srcu." Leta v padalstvu ne igrajo neke pretirane vloge. "Res ne. Z leti postaneš čustveno stabilnejši. Veliko manj stvari te moti in na določene stvari se znaš skoncentrirati. Imam občutek, da se starostna doba tekmovalcev v skokih na cilj povečuje." ter, suvanje krogle: letnik 2003: 1. Tomy Legat, met žogice, 2. Miha Klofutar, skok v višino, 1. Rok Makuc, tek na 60 m, 3. Rok Makuc, tek na 150 m; letnik 2004: 3. Tjaš Peterlin, skok v daljino; štafeta 4 x 60 m (Nika Vereš, Lea Holc, Pia Zalokar, Zala Istenič – gostja v ekipi) je bila tretja. Za konec atletske sezone je v Novi Gorici potekal Atletski pokal Slovenije v mnogoboju za vse kategorije. V kategoriji U-12 je zmagal Nik Kozel Tomše, Andraž Bizjak je bil drugi. Ekipa je osvojila prvo mesto. Pri dekletih je bila druga Anja Vajs, ekipa pa druga. V kategoriji U-14 sta zmagala Rok Makuc in ekipa. V kategoriji U-16 sta bili Neža Fister in Meta Grilc ekipno drugi. Pri mlajših mladinkah je drugo mesto osvojila za Lara Krnc. V vseekipnem tekmovanju so bila dekleta druga, fantje pa četrti. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 17 Šport Tekli za zdravje Dve četrti mesti Marjana Ahačič Psihiatrična bolnišnica Begunje in Splošna bolnišnica Jesenice (SBJ) sta letos promocijski tek gorenjskih bolnišnic z imenom Povezani s srcem za Gorenjsko organizirali drugič. Tek ni bil tekmovalne narave, namen prireditve je namreč promocija zdravega načina življenja z zgledom. Udeležence teka povezujeta skrb za zdravje Gorenjcev in srčna predanost poklicu, poudarjajo organizatorji. Na teku so tako sodelovali predvsem zaposleni v gorenjskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, lekarnah, gorenjskih lokalnih skupnostih, policiji, vojski, ministrstvu za zdravje ter predstavniki gasilcev, gorskih reševalcev in športniki. Zbor tekačev je bil letos pred Psihiatrično bolnišnico Begunje, od koder so se tekači odpravili po lokalnih cestah in kolesarskih poteh mimo vasi pod Stolom, čez Savo, vse do Splošne bolnišnice Jesenice in nazaj. Trasa teka je dolga približno štirideset kilometrov, tekači so se na njej štafetno izmenjevali na osmih petkilometrskih razdaljah; Na startu drugega promocijskega teka gorenjskih bolnišnic je bilo letos okoli dvesto tekačev. Za njihovo ogrevanje je poskrbel tekaški trener Klemen Dolenc. / Foto: Gorazd Kavčič Foto: Gorazd Kavčič Psihiatrična bolnišnica Begunje in Splošna bolnišnica Jesenice sta zadnji petek v septembru organizirali drugi promocijski tek gorenjskih bolnišnic Povezani s srcem za Gorenjsko. Na pot od Begunj do Jesenic in nazaj se je odpravilo nekaj manj kot dvesto tekačev; devetnajst najvzdržljivejših je preteklo celotno traso. Za udeležence letošnjih olimpijskih iger so v Plavalnem klubu Gorenjska banka Radovljica v ponedeljek pripravili sprejem, ki pa se ga ni mogel udeležiti Darko Đurić. Na letošnjih olimpijskih igrah v Riu so bili iz Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica štirje plavalci. Anja Klinar, Tjaša Pintar in Robert Žbogar so se merili v bazenu, Špela Perše pa je plavala v morju na 10 km. Radovljiško oz. slovensko plavanje je imelo še eno orožje v Riu, in sicer na paraolimpijskih igrah. To »skrito orožje« je bil Darko Đurič. Darko si je pred odhodom želel, da bi odplaval po najboljših močeh. Tiha želja je bila medalja na največjem tekmovanju. Žal se ni izšlo po njegovih željah. Dvakrat je obstal tik pod stopničkami. »Z nastopi morava biti zadovoljna, saj se je v treh disciplinah zelo približal osebnim rekordom, na 200 m prosto pa ga tudi dvakrat popravil. Torej Darko je nazaj v svetovnem vrhu. Zmanjkalo pa je malenkost športne sreče, ki jo bova pa poskusila najti na treningih v bazenu v Radovljici do nastopa v Tokiu 2020,« je Đuričev nastop ocenil njegov trener Alen Kramar. Tomaž Dolar in Minka Pogačnik Šimnic iz Psihiatrične bolnišnice Begunje, izkušena tekača, ki sta pretekla vseh štirideset kilometrov. V bolnišnici imajo sicer aktivno tekaško skupino, ki jo vodi Klemen Dolenc. devetnajst tekačev jo je preteklo v celoti. »Že lani smo se z veseljem odzvali na pobudo jeseniške bolnišnice, normalna posledica je, da smo štafetno palico letos prevzeli mi,« je razlog za sodelovanje na prireditvi pojasnil direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damjan Perne. »Veselijo me velik odziv, lepo vreme in dobra organizacija.« Kot pravi Perne, tek pozitivno vpliva tako na telesno kot tudi duševno zdravje. »Srce, ki je v imenu prireditve, ima lahko dva pomena: je črpalka, ki poganja naše življenje, zato je zdravo srce še kako pomembno, pomeni pa tudi dušo telesa in stari rek 'zdrav duh v zdravem telesu' še kako drži.« »Zavedamo se, da je do zdravja moč priti samo z zdravim odnosom do sebe, tako telesa kot duše,« meni tudi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar. »Najboljša pot do tega je telesna aktivnost in ena najbolj naravnih telesnih aktivnosti je tek. Skozi leta promocije zdravja vsi zaposleni ugotavljamo, da nas tek zbližuje, krepi ter dela močnejše in bolj zdrave." Strelstvo Strelci uspešni na regijskem tekmovanju Radovljiški strelci so nastopili na dveh tekmah z malokalibrsko puško. Zelo uspešni so bili na regijskem tekmovanju, ki je potekalo v Mošnjah. Med pionirji se je zmage veselil Aljaž Jalen. Enak uspeh je med mladinci dosegel Vid Komar. Pri kadetih so radovljiški strelci dosegli dvojne stopničke. Patrick Fister je bil prvi, Žan Bohinc pa tretji. Mesto za njim je bil Oskar Skubic. Ekipno so osvojili prvo mesto. Radovljičani so nastopili tudi na državnem prvenstvu v Pragerskem. V pionirski konkurenci je bil Aljaž Jalen enajsti. Kadeti so bili ekipno tretji. Posamezno je bil Žan Bohinc sedmi, Patrick Fister deseti in Oskar Šubic petnajsti. Pri mladincih je šesto mesto dosegel Vid Komar. Najboljši športniki pri županu Najbolj uspešni športniki, ki delujejo v radovljiški občini, so bili deležni tradicionalnega sprejema pri županu Občine Radovljica Cirilu Globočniku. Matjaž Klemenc Tudi v novih prostorih v stavbi nasproti vrtca bodo na voljo izvirno izdelani šopki, dekoracija in aranžmaji za vse priložnosti: poročni šopki ter dekoracija prostora in vozil, aranžiranje daril in žalni aranžmaji. Pestra je tudi ponudba lončnic, nasadov, okrasnih loncev, vaz in daril za vse priložnosti. Izbirate lahko med bogato ponudbo aranžmajev za 1. november, lahko pa vam jih izdelamo po vaših željah. Odprtje nove cvetličarne Spominčica bo v ponedeljek, 24. oktobra. Vabljeni na pogostitev in 10-odstotni otvoritveni popust. Najboljši športniki na sprejemu pri županu Cirilu Globočniku / Foto: Gorazd Kavčič Lesce, na velikih tekmovanjih vedno kotira visoko. Po navadi nas ne razočarajo in tudi tokrat nas niso. V ekipi je bil tokrat poleg leških padalcev (Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec, Matej Bečan) še Ptujčan Peter Balta. Slovenska ekipa je bila najbolj natančna v disciplini skokov na cilj in zasluženo stopila na najvišjo stopničko. Na slednji je stal v posamezni konkurenci tudi Uroš Ban. V vrhunskem športnem plezanju se vse pogosteje ome- nja ime Domen Škofic. Član Planinskega društva Radovljica, športno-plezalni odsek, je trenutno vodilni tekmovalec svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Trikrat je stal na najvišji stopnički. Na svetovnem prvenstvu se je uvrstil na nehvaležno četrto mesto, v skupnem seštevku svetovnega pokala različnih disciplin pa je bil v letu 2015 tretji. Na poletnih olimpijskih igrah v Riu so bili iz Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovlji- ca štirje plavalci. Anja Klinar (petnajsta na 200 m delfin in v štafeti 4 x 200 m prosto, osemnajsta na 400 m prosto), Tjaša Pintar (petnajsta v štafeti 4 x 200 m prosto), Špela Perše (šestnajsta na 10 km) ter Robert Žbogar (dvaindvajseti na 200 m delfin). Na paraolimpijskih igrah v Riu je odlično nastopil plavalec Darko Đurič, prav tako član Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica (četrti na 50 m in 200 m prosto, peti na 100 m prosto, osmi na 50 m delfin). ROMANA GUNDE KOŠELNIK S.P., CANKARJEVA UL. 70, RADOVLJICA Veliko športnikov iz radovljiške občine posega po naslovih državnih prvakov. Za tradicionalni sprejem, ki ga vsako leto v oktobru pripravi župan občine Radovljica Ciril Globočnik, je za »vstopnico« potrebno narediti še korak, dva več. »Na radovljiški občini cenimo uspehe posameznikov in tistih, ki sodelujejo v ekipah v olimpijskih in neolimpijskih športih. Tudi v letu 2017 bomo skušali zagotoviti pogoje, da se boste lahko kosali na svetovnem nivoju. Ponosni smo, da ime občine Radovljica ponesete v svet,« so bile uvodne besede župana Cirila Globočnika. Letošnji dobitniki priznanja prihajajo iz treh športov: padalstva, plavanja in športnega plezanja. Zadnji so konec septembra nase opozorili padalci, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu v ameriškem Chicagu. Reprezentanca Slovenije, ki jo po večini sestavljena iz padalcev Alpskega letalskega centra Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 18 Zanimivosti Zlata mojstra navdušila na talentih Timotej Willewaldt iz Radovljice in Lenart Prek iz Lesc sta na televizijskem šovu talentov preteklo nedeljo prepričala žirijo in občinstvo. Virtuoza violine in violončela sta s svojim odličnim nastopom navdušila tudi tiste, ki jim klasična glasba ni blizu. Marjana Ahačič Prelomna poroka na Bledu Spoznala sta se, ker sta oba glasbenika in ker sta bili njuni sestri najboljši prijateljici, hitita pripovedovati Prijatelji in sošolci so navdušeni Timotej Willewaldt in Lenart Prek, ki z glasbo, pri kateri se zgledujeta po svojih vzornikih, slavnih 2Cellos, navdušujeta pod imenom Wildart. / Foto: Tina Dokl tako, da človek ne ve točno, kjer se konča misel enega in začenja zgodba drugega. Zraven se smejita, mahata z rokami in skačeta drug drugemu v besedo. "Prosili so naju, naj igrava na neki poroki na Bledu, nevesta je bila navdušenka nad duom 2Cellos. Seveda sva ju poznala tudi midva, saj ju je bilo povsod slišati. Saj veste, kako rečejo najini vrstniki: nimamo pojma, kaj igrata, ampak nam je všeč. Dobila sva torej note, naštudirala komade in šla igrat na poroko," razlagata, kako se je začela zgodba s tekmovanjem na talentih. Poroke je bilo konec, opravila sta svoje, poklicala dedka, da ju pride iskat, in sedla na klop ob Blejskem jezeru, da počakata na prevoz, pripovedujeta z naraščajočo napetostjo. "Tam na klopci sva bila, ko so naju mimoidoči malo podražili, če znava kaj zaigrati. Beseda je dala besedo, pa sva začela," pove Lenart. Zaigrala sta vse, kar znata Katero skladbo pa sta zaigrala, vprašam, glede na to, da sta oba izobražena klasična glasbenika, na tekmovanju talentov pa sta se predstavila s pesmijo Where The Streets Have no Name skupine U2. "Med deset do petnajst jih je moralo biti. Igrala sva, dokler ni prišel dedek. Tudi denarja se je v kovčku za violino kar nekaj nabralo," čisto resno pove Timotej. Sprehajalci so bili navdušeni, eden od njih ju je posnel s telefonom, posnetek objavil na spletu in tam so ju našli poptevejevci. Na odru s tremo, a odlično Izkušnja sodelovanja na takšnem šovu je prav posebna, povesta, čeprav pravita, da je bilo to, da sta morala za nastop pošteno vaditi, še najmanj zahtevno. "Snemanje je bilo naporno, vleklo se je, pred nastopom sva bila živčna ... še dobro, da sta naju malce sprostila brata Valič. Na oder sva šla s kar precej treme." "Ti si bil ves čas tiho," se Timotej obrne k Lenartu. "Ti si pa govoril neumnosti," mu vrne Lenart. "Potem Veselita se nadaljnjih tekmovanj, malo pa tudi pozornosti, ki je sicer s številnimi državnimi priznanji nagrajena učenca glasbenih šol vendarle doslej nista imela toliko kot v zadnjih dneh. "Vsake pol metra mi je kdo čestital," je ponedeljek po nedeljski oddaji opisal Timotej. "Na naši šolski spletni strani sva," je dodal Lenart, in se namuznil, ko se je spomnil, da so ga mlajši učenci njegove šole spraševali, kdaj konča pouk, da mu pridejo čestitat. Klasika ostaja V dneh, ko se bo navdušenje nad velikim uspehom v javnosti malce poleglo, se jima bo življenje za nekaj časa vrnilo na stare tirnice. Timotej hodi v deveti razred osnovne šole in hkrati v prvi letnik konservatorija za glasbo v Ljubljani, kjer se zdaj uči violino pri profesorici Tatjani Špragar; prej ga je na Glasbeni šoli Jesenice poučevala Natalija Š. Cilenšek. Na ljubljanski konservatorij si želi tudi Lenart, ki za zdaj ostaja učenec profesorja Petra Avšiča na radovljiški glasbeni šoli. Pridno vadita in se, kolikor se le da, učita za šolo. Za kaj drugega jima ne ostane prav veliko časa. Ob vprašanju o hobijih, ki jih imata poleg glasbe, se namreč Timotej spet na široko smeji in hiti s pojasnilom: "Napad na hladilnik in ležanje na kavču." Lenart za odgovor spet potrebuje kakšno minutko več. "Jaz pa hodim ..." začne ... "Kam pa jaz hodim?" Foto: Tina Dokl "Nekega jutra sem se zbudil in si rekel: violino bi igral ...," je z žarečimi očmi na vprašanje, zakaj se je odločil prav za ta klasični inštrument, kot bi izstrelil, odgovoril Timotej Willewaldt, bolj klepetava polovica dueta Wildart, ki si je na nedavni nedeljski televizijski oddaji Slovenija ima talent prislužil navdušenje poslušalcev in žirije. Navdušenje, kronano s tako imenovanim zlatim gumbom, ki je štirinajstletnika, virtuoza na violini in čelu, izstrelil naravnost v polfinale enega najbolj gledanih televizijskih šovov pri nas. Lenart Prek, druga polovica Wildarta, je za odgovor potreboval kakšno minuto dlje. "Odločali smo se, kaj bi igral. Pri sestri Ani sem poslušal violino (previdno poškili h kolegu Timoteju), pa nisem bil prav navdušen. Bobnov mi doma niso pustili (pogleda še mamo, ki stoji ob strani), zato sem se odločil za čelo." Hvala bogu! Fanta, devetošolca, Lenart hodi na OŠ F. S. Finžgarja v Lesce, Timotej pa OŠ A. T. Linharta Radovljica, sta namreč v letih, kar se učita igrati vsak na svoj inštrument, postala mojstra, ki ustvarjata z ljubeznijo, navdušenjem in veseljem. sva si pa rekla: kar bo, pa bo. In odigrala, kar sva pripravila. Ko enkrat začneva igrati, tako in tako ni nič drugega več," se za spremembo strinjata. Zlati gumb, na katerega je pritisnil član žirije Lado Bizovičar in ki ju je popeljal naravnost v polfinale, je bil popolno presenečenje. "Mislila sva, da gre spet za kakšno od Ladovih šal ..." Timotej in Lenart, štirinajstletnika, ki obožujeta glasbo. Prenovljeno igrišče vrtca v Begunjah POČITNICE // od nedelje, 6., do petka, 11. novembra 2016 www.gorenjskiglas.si POČITNICE V TERMAH DOBRNA Vabimo vas na počitnice v Termah Dobrna. Šest dni (pet nočitev) bomo bivali v udobnih sobah depandanse Vila Higiea s štirimi zvezdicami. Program vključuje neo mejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo, vsakodnevno vodno aero biko, vsako jutro po zajtrku si bomo dodobra pretegnili mišice in sklepe na jutranji gimnastiki pod strokovnim vodstvom fizioterapevta, predstavili nam bodo pravilno uporabo palic za nordijsko hojo in skupaj se bomo odpravili na krajši sprehod z nor dijskimi palicami. Palice so na voljo v hotelu, če imate svoje, pa je zaželeno, da jih prinesete s seboj. Pokazali nam bodo vaje za odpravo težav s hrbtenico, podali se bomo tudi na potovanje skozi zgodovino Dobrne. V petek, zadnji dan, bomo orga nizirali večerjo v vinski kleti z degustacijo treh vzorcev vina in zabavo za martinovo s harmonikarjem. Seveda bomo lahko tudi zaplesali. No 17 počitvnai cena 2 E c je UR . Cena počitnic je 189 EUR. Cena vključuje: prevoz, pet polpenzionov v dvoposteljni sobi, kopanje, gimnastiko, ani macijo, vodno aerobiko, brezžični internet, vodene pohode, živo plesno glasbo in DDV. Plačilo je možno v dveh obrokih. Ponudba velja do 21. novembra 2016 oziroma do zapolnitve kapacitet. Za rezervacijo in dodastne informacije pokličite na tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite na Gorenjskem glasu na Bleiweisovi 4 v Kranju osebno vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali pišite na: [email protected]. Če boste izlet odpovedali kasneje kot tri delovne dni pred odhodom, se zaračunajo stroški prevoza. Pretekli mesec so se otroci vrtca v Begunjah skupaj s starši poveselili na jesenskem srečanju, v okviru katerega je potekalo tudi uradno odprtje igrišča, ki je med poletjem z novimi igrali in ograjo pridobilo novo podobo. Starše in ostale povabljene so vzgojiteljice in otroci sprejeli s petjem pesmi, program jesenskega srečanja pa so popestrili tudi plesalci plesne šole Miki, ki so v plesno točko vključili tudi starše. Potekale so delavnice, namenjene vsem udeležencem, in degustacije zeliščnih namazov in presnih sladic. Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 19 Prireditve 14. oktobra–4. novembra 14. oktobra GLASBENI VEČER ob 19.00: ANSAMBEL ZUPAN, Gostilna in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenjskem* 15. oktobra Razstave Slikarska razstava društev upokojencev občine Radovljica, galerija Avla, Občina Radovljica (od 3. oktobra do 7. novembra) Radovljica, naše mesto, fotografska razstava aktualnih fotografij zunanjščin in notranjščin objektov na Gorenjski cesti, Radovljiška graščina, galerija Pasaža (od 29. septembra do 31. oktobra) KONCERT ZBORA ob 19.30: TRIGLAVSKI ZVONOVI MOJSTRANA, Baročna dvorana Radovljiške graščine Med počitnicami 16. oktobra DRUŽABNO SREČANJE ob 18.00: POD AVSENIKOVO MARELO, Gostilna in restavracija Avsenik, 'Pri Jožovcu', Begunje na Gorenjskem 17. oktobra KINOKROMPIR od 31. oktobra do 6. novembra – filmi za otroke in mlade v času 'krompirjevih' počitnic, Linhartova dvorana Radovljica IGRALNE IN USTVARJALNE URICE od 2. do 4. novembra, 10.00– 13.00; Vila Čira-Čara, Poljče ZA DOJENČKE ob 10.00: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 18. oktobra IZOBRAŽEVANJE ob 17.00: TEČAJ TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA Z UPORABO AED, Kulturni dom Podnart PREDAVANJE ob 19.30: SV. JANEZ KRSTNIK OB BOHINJSKEM JEZERU, STARO SVETIŠČE, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica 19. oktobra BRALNI KLUB ob 9.00: POGOVOR O KNJIGAH OB KAVI IN ČAJU, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica GLASBENI VEČER ob 19.00: OKROGLI MUZIKANTI, Gostilna in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenjskem* GLEDALIŠČE ob 19.30: PAŠJON, prva predstava za abonma in izven, Linhartova dvorana* 20. oktobra PRAVLJIČNA URA ob 17.00: POLŽEK, KAM NESEŠ SVOJO HIŠICO, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 21. oktobra GLASBENI VEČER ob 19.00: HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK, Gostilna in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenjskem* 22. oktobra PUSTOGRAJSKE DOGODIVŠČINE ob 10.00: KOZARČEK DOMAČE MARMELADE (delavnica), Kulturni dom Lancovo* KONCERT ob 19.00: MYSTERIUM IN MUSICA VIVA KRANJ, učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, Baročna dvorana Radovljiške graščine FOLKLORA ob 19.00: LETNI KONCERT FOLKLORNE SKUPINE IZ LESC Z GOSTI, Kulturni dom Lancovo 23. oktobra FOTOGRAFSKA DELAVNICA ob 10.00: FOTOGRAFSKA DELAVNICA Z ARNEJEM HODALIČEM, Galerija Brigita Lancovo (obvezne prijave do 20. oktobra na: [email protected]) KONCERT ob 17.00: KONCERT PEVSKIH ZBOROV VOX CARNIOLA JESENICE, GRGAR NOVA GORICA IN ČARNICE, Baročna dvorana Radovljiške graščine Tudi letos šest predstav V gledališki abonma Linhartove dvorane je tudi letos vključenih šest predstav, prva, Pašjon Iztoka Mlakarja, bo na sporedu že v sredo. Marjana Ahačič Tudi letos je v abonma Linhartove dvorane vključenih šest predstav slovenskih gledališč. S prvo, predstavo koprodukcije gledališča koper in SNG Nova Gorica Pašjon odličnega Iztoka Mlakarja, začenjajo že v sredo, 19. oktobra. "November, januar in februar bodo v znamenju zakonskih odnosov – najprej bo na sporedu klasika Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Wolf – gre za dramo o globoki ljubezni in neizmernem sovraštvu, gostuje Gledališče Koper. V Čudežni terapiji, seveda zakonski, bodo januarja blesteli trije igralci Mestnega gledališča ljubljanskega. Februarja bomo gostili SNG Drama Ljubljana s komedijo o živalskih in človeških nraveh Tarzan. Zadnji dve predstavi bosta v znamenju ptujskega gledališča – marec v znamenju Pasjega dnevnika, gledališka novost in uspešnica – Cucki. Za zaključek pa bomo gostili legendarnega avtomehanika iz Lainščkovega romana Petelinji zajtrk Gajaša, ki ga je v monokomediji upodobil Vlado Novak," napovedujejo v Linhartovi dvorani, kjer so pri oblikovanju programa skušali čim bolj upoštevati raznolikost predstav, slediti novostim, uspešnicam, klasiki in za kanček tudi nekonvencionalnosti. Vpis abonmajev, katerih cena se v primerjavi z lani ni spremenila, se je začel že oktobra. "Letos je za abonmaje res veliko zanimanja, Marsikdo bo, seveda zaradi kapacitete dvorane, letos moral ostati brez abonmaja, morda tudi brez vstopnice pod kategorijo za izven, zato upam, da nam bo čez leto uspelo v dvorano pripeljati tudi kakšno kakovostno gledališko novost, ki sicer ni v rednem sporedu, vsaj toliko, da se bodo tudi tisti brez abonmaja lahko naužili čistega gledališkega užitka." Zabavno in dobrodelno KUD Bled ob 70-letnici delovanja društva prihodnjo soboto v Festivalni dvorani na Bledu pripravlja zanimivo kulturno-zabavno prireditev z dobrodelnim poudarkom. Osrednjo pozornost letos v hudomušni igri namenjajo Josipini Hočevar. Marjana Ahačič Kulturno umetniško društvo Bled organizira četrto prireditev Oktober je fest' na Bled', ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Tradicionalna prireditev, ki jo organizirajo plesalci Folklorne skupine Bled, Ljudski godci Šmentana muha in Pevci spod Osojnice, združeni v Kulturno-umetniškem društvu Bled, bo letos zaradi obeleženja 70-letnice udejstvovanja društva še bolj pestra in še zanimivejša, obljubljajo organizatorji. "KUD Bled, ki slovi kot eno najstarejših folklornih društev v Sloveniji, stremi k ohranjanju ljudskega izročila, in Kot vselej bodo nekaj vstopnic podarili Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica ter Domu dr. Jana Benedika Radovljica, en evro od prodane vstopnice pa namenili 8-letnemu Luki Poru iz Gorij, ki se sooča z boleznijo, imenovano spinalna mišična atrofija. to ne le s plesom, petjem in igranjem, temveč tudi z oblačilno podobo. V znamenju okrogle obletnice pa pripravljamo zabaven večer, kjer v duhu dobrodelnosti ne bo manjkalo dobre glasbe, plesa in smeha, povezanega v hudomušno igro iz časa 19. stoletja. Društvo je osrednjo pozornost namenilo Josipini Hočevar, o kateri se je glas zaradi njene izjemnosti razširil daleč naokoli, eno izmed treh odlikovanj pa ji je podelil sam cesar Franc Jožef. Igro bo popestril živahen in večkrat nagrajeni štajerski narodno-zabavni ansambel Sekstakord. Kot vselej bodo nekaj vstopnic podarili Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica ter Domu dr. Jana Benedika Radovljica, en evro od prodane vstopnice pa namenili 8-letnemu Luki Poru iz Gorij, ki se sooča z boleznijo, imenovano spinalna mišična atrofija. Cena vstopnice za oktobrsko prireditev društva KUD Bled v predprodaji znaša deset evrov. Vstopnice bodo naprodaj pri članih društva, za več informacij, rezervacije ali nakup pa se lahko obrnete neposredno na predsednika Andreja Begoviča. Na dan prireditve bo vstopnice mogoče kupiti za dvanajst evrov v Turistično-informacijskem centru (TIC) Bled ali v Festivalni dvorani na Bledu pred prireditvijo. 24. oktobra ZA DOJENČKE ob 10.00: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica Delovni čas: od ponedeljka do petka od 12. do 23. ure, ob nedeljah od 12. do 22. ure. PREDAVANJE ob 19.30: ŠKODLJIV VPLIV BREZTEŽNOSTI NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM (dr. Dušan Petrač), Knjižnica A. T. Linharta Radovljica 25. oktobra LITERARNI VEČER ob 19.30: SCHINDLERJEV SEZNAM (Keneallyjev dokumentarni roman bosta predstavila Alenka Veber in Rudi Meden), Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Rezervacije sprejemamo po tel: 08/387 06 44 Obiščite nas in se nam prepustite popeljati v svet mehiške hrane in pijač v prijetnem okolju. 26. oktobra ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 27. oktobra PRAVLJIČNA URA ob 17.00: BUČA ZMAGOVALKA, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica Poleg mehiške hrane smo za vas pripravili slastna rebrca in solate, za najmlajše pa okusne, sveže palačinke! 28. oktobra OTVORITVENI DOGODEK: ob 17.00: OKUSI RADOL'CE – tržnica lokalnih dobaviteljev, vrt Vile Podvin NAJBOLJ NAJBOLJ PRILJUBLJENE PRILJUBLJENE JEDI JEDI NAŠIH NAŠIH GOSTOV GOSTOV 31. oktobra ZA DOJENČKE ob 10.00: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica GROZOTNO TEKMOVANJE ves dan: NAJBOLJ BOŽJASTNA BUČA, Linhartova dvorana Radovljica PRI-MAT d.o.o., HRASTJE 175, KRANJ ob 19.00: OKUSI RADOL'CE – otvoritvena večerja*, Vila Podvin Deželne novice, petek, 14. oktobra 2016 20 deželne novice Pohod za najmlajše Vrtec Lesce je septembra v času Evropskega tedna mobilnosti organiziral jesensko srečanje. Dediščina, kaj si? Slovenija je bila leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanoviteljicami – pobudnicami prireditve Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD). Pestro dogajanje tudi v Radovljici. Ivanka Korošec dediščina niso le velike in pomembne stavbe, temveč je lahko tudi nekaj malega, preprostega, spregledanega ali na videz nepomembnega. Slovenija je bila leta 1991 skupaj še z nekaterimi drugimi evropskimi državami med ustanoviteljicami – pobudnicami prireditve Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD). V okviru dogodkov "Dediščina, kaj si?" so letos v Tako kot dediščina nastaja doma, ko se odločimo dragocen predmet, zgodbo ali modrost ohraniti za svoje potomce, ravno tako sta v nekem okolju pomembna odločitev in dogovor neke skupnosti o tem, kaj je pomembno ohraniti za zanamce. Naloga vseh nas je, da mlade opozorimo, da naši občini sodelovali Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Glasbena šola Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Kulturno društvo Mošnje, Kulturno-prosvetno društvo Lesce, Osnovna šola Antona Janše Radovljica, Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica, Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica, Triglavski narodni park, Turizem Radovljica, Vrtec Montessori Radovljica, Vzgojno-varstveni zavod Radovljica, Waldorfski vrtec in šola OE Gorenjske. V lepem sončnem vremenu so se na prireditvenem prostoru na Linhartovem trgu predstavili otroci iz omenjenih vrtcev in šol, obiskovalci pa so se lahko sprehodili mimo stojnic s predstavitvijo kulinarike in ročnih izdelkov. Starši, otroci, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so se tokrat zbrali na Šobcu in se odpravili na orientacijski pohod. / Foto: Primož Pičulin Tjaša Polak Sterle Orientacijski pohod, ki je zahteval reševanje nalog – med drugim so morali otroci ugotoviti, kako se oglašajo živali, zapeti pesmico ali poslušati šumenje vetra v krošnjah dreves – je potekal v treh skupinah: od najmlajših do tretjega leta starosti, skupine tri- in štiri-letnikov do najstarejših, starih od štiri do šest let. Z vzgojiteljicami, pomočnicami vzgojiteljic in starši so otroci na koncu pohoda priskakali do igral, kjer je potekalo še druženje. Odziv staršev je bil dober, saj je bilo igrišče polno razposajencev, ki tudi popoldne še niso imeli dovolj igre. »Največja zahvala za prijetno druženje v naravi gre direktorju Šobca Sašu Gašperinu,« je poudarila pomočnica ravnateljice Metka Perko. Na odru, ki so ga postavili za Radovljiško graščino, so se zvrstili številni nastopajoči. / Foto: Andrej Artiček Med posebej zanimivimi je bila prav gotovo tudi stojnica OŠ Staneta Žagarja Lipnica. Harmonija zdaj v Radovljici Valvasorjev dom najboljši Od septembra dalje si lahko tisti, ki iščejo harmonično ravnovesje med zdravjem, lepoto in dobrim počutjem, tudi v Radovljici privoščijo tretma v terapevtsko-lepotnem salonu Harmonija, kjer izkušena terapevtka Saša Šuvak z refleksoterapijo stopal poskrbi za dobro splošno počutje, z japonskim liftingom pa tudi za naravno pomlajevanje obraza. Ivanka Korošec SAŠA ŠUVAK S.P., CESTA MARŠALA TITA 3, JESENICE Saša Šuvak je izkušena in izobražena terapevtka, ki je velik del poklicnega življen ja preživela kot delovna terapevtka. Pri delu se je srečala z refleksoterapijo, masažo, ob kateri ljudje za spijo, zato ni naključje, da so blagodejni učinki reflekso terapije vidni tako na pod ročju zdravja kot tudi do brega počutja. Tudi počitek in sprostitev med terapijo je v času hitrega življenjskega tempa in pogostega stresa izrednega pomena. Kasneje je svoje znanje nad gradila s tako imenovanim japonskim liftingom, meto do ročne stimulacije obraz nih mišic, ki ponuja tako zdravje kot lepoto, obenem pa je tudi zelo sproščujoč. „Z japonskim cosmo liftingom obraz oblikujemo tako, da s prsti dvigujemo oziroma pri tiskamo na obrazno tkivo, zaradi česar so obrazne miši ce čvrstejše, gube manj izra zite, videz pa svež in sijoč. S V akciji Naj planinska koča je prejel 25 tisoč glasov od skupaj 70 tisoč. Roblekov dom je s 7600 glasovi zasedel drugo mesto. Oba upravlja Planinsko društvo Radovljica. stimulacijo živčevja in aku punkturnih točk se uravno veša tudi telesno in duševno zdravstveno stanje. Zdravje in lepota v enem, torej, pri merno za ljudi vseh starosti," pojasnjuje Saša Šuvak. Pri izvajanju terapije, ki jo je razvila avtorica Lone Soren sen, se uporablja posebno deviško hladno stiskano šip kovo olje. Ta olja so bistve nega pomena za obnovo celic, rast in druge procese, ki jih povezujemo z regene racijo tkiv. Učinek delovanja japonskega cosmo liftinga je podoben kot pri kirurških posegih, viden je že po prvi terapiji, traja pa tudi do devet mesecev, če se odlo čimo za šest do dvanajst terapij, kolikor jih običajno priporočajo za resnično pomlajen videz. Po tem času je priporočljivo ponov no obiskati terapevta in narediti nekaj ponovitvenih terapij, saj s tem učinek terapije podaljšamo. TERAPEVTSKO LEPOTNI SALON Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica, 031 888 299 Japonski lifting Kristaloterapija Refleksoterapija www.refleksoterapije.si Planinska zveza Slovenije in spletni portal Siol.net sta tudi letos izvedla akcijo Naj planinska koča. Od skupno 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov se je za ta naziv potegovalo 66 planinskih koč, ki imajo certifikat okolju in/ali družinam prijazna planinska koča ali pa imajo vgrajeno čistilno napravo, sicer pa so znane po prijaznih oskrbnikih, dobri hrani in urejeni okolici. Prepričljivo je zmagal Valvasorjev dom pod Stolom, ki ga upravlja Planinsko društvo Radovljica. Od skupaj 70 tisoč glasov jih je dobil kar 25 tisoč. Roblekov dom je zasedel drugo mesto s 7600 glasovi. Valvasorjev dom je to lovoriko osvojil že predlani, lani pa se je uvrstil na drugo mesto za Planinskim domom na Kumu. Odprt je vse leto in je izhodišče ali cilj za planinske in pohodniške ture ter za turno smučanje, je tudi priljubljeno sankališče in zanimiv kolesarski cilj. Valentin Rezar, predsednik PD Radovljica, je povedal, da je društvo zelo ponosno na podeljeni naziv. »Za delovanjem vsakega planinskega doma stoji planinsko društvo, a vendar levji delež Slovesnost ob podelitvi priznanja, od leve proti desni stojijo: odgovorni urednik spletnega portala Uroš Urbas, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, predsednik PD Radovljica Tine Rezar in oskrbnik Valvasorjevega doma Aleš Štefe uspeha nosi oskrbnik. Zadnja štiri leta je oskrbnik Aleš Štefe, ki je domu vlil toplino. Obiskovalcem je ves čas na voljo s prijazno besedo in informacijami o planinskih poteh. Več kot zadovoljni smo z njim in njegovo ekipo. Aleš Štefe je res duša te planinske postojanke!" V zadnjih dveh letih kakšnih novih investicij v domu ni bilo, opravljena so bila samo redna vzdrževalna dela. "V prihodnje pa imamo v načrtu postavitev šotorskega dela ponudbe, ki bi ga postavili na travnati površini v bližini doma. Z njim bomo pridobili prenočitvene kapacitete in popestrili svojo ponudbo čez vse leto. Novost bomo ponudili za izvedbo planinskih taborov in šol v naravi. Moramo pa pridobiti še soglasje pašne skupnosti." je zaključil Rezar.
© Copyright 2024