POVABLJENI STE K MAŠI
OZNANILA ŽUPNIJE ZAGRADEC
Leto XVI, št. 21
Pon.
17. oktober
18.00
Tor.
18. oktober
7.00
Sre.
19. oktober
18.00
Čet.
20. oktober
18.00
Pet.
21. oktober
18.00
Sob.
22. oktober
18.00
Ned.
23. oktober
7.00
10.00
Ignacij Antiohijski, škof, mučenec
Frančišek Zupan
Luka, evangelist
starši Košak, obl. (Gabrovka)
Pavel od Križa, duhovnik
Venceslav Bajt, Marija in Joe Rutar
Irena, mučenka
v čast Materi Božji in v zahvalo
Uršula, devica, mučenka
Franc Zajc, obl. (Malo Globoko)
Janez Pavel II., papež
Ignac Sadar, obl., in starši (Marinča vas)
Pon.
24. oktober
18.00
30. nedelja med letom; misijonska nedelja
za žive in pokojne župljane
starši Mehle, obl. (Zagradec)
Anton Marija Claret, škof, redovni ustanovitelj
Alojzij Lekan, obl. (Zagradec)
Tor.
25. oktober
7.00
Krišpin in Darija (Darinka), mučenca
vsi pokojni zagraški dušni pastirji
18.00
Rustik, škof
družina Trinko (Fužina)
Sre.
26. oktober
16. 10. 2016
Čet.
27. oktober
18.00
Sabina Avilska, mučenka
Alojzija Dilc in Rutarjevi
Pet.
28. oktober
18.00
Simon in Juda Tadej, apostola
Viktor Jernejčič (Fužina)
Sob.
29. oktober
18.00
Ermelinda (Linda), devica
za zdravje (Fužina)
Ned.
30. oktober
7.00
10.00
31. nedelja med letom; žegnanjska
za žive in pokojne župljane
Anica in Peter Hrovat (Češnjice)
JANEZ PAVEL II., PAPEŽ
Malo je osebnosti na svetu, ki so tako
zaznamovale zgodovino, kot jo je
Karol Wojtyla, in malo je bilo papežev
v cerkveni zgodovini, ki bi tako kot
Janez Pavel II. vplivali na razvoj
Katoliške cerkve in sveta na splošno.
Papež Janez Pavel II. se je rodil leta 1920 kot Karol Jozef Wojtyla v Wadowicah na Poljskem. Potem ko
je med drugo svetovno vojno pod nacistično okupacijo skrivoma študiral bogoslovje, je bil leta 1946
posvečen v duhovnika. Leta 1958 je z 38 leti postal najmlajši poljski škof, leta 1967 pa ga je takratni
papež Pavel VI. posvetil v kardinala. Oktobra 1978 so ga po kratkem pontifikatu predhodnika Janeza
Pavla I. izbrali za prvega neitalijanskega papeža po 455 letih. Med obiskom domovine leto dni pozneje
je sveti oče močno pripomogel k širitvi gibanja Solidarnost na Poljskem, maja 1981 pa ga je na Trgu sv.
Petra v Vatikanu v trebuh huje ranil turški napadalec Mehmed Ali Agca. Leta 1987 se je med svojim
tretjim obiskom Poljske močno zavzel za prepovedano Solidarnost, dve leti zatem pa se je mudil v
avdienci pri zadnjem sovjetskem voditelju Mihailu Gorbačovu. Leta 1992, ko so mu odstranili tumor na
črevesju, so postale njegove zdravstvene težave vse pogostejše. Zdravniki so ugotovili, da se pri njem
vedno bolj kažejo znaki parkinsonove bolezni, ki prizadene centralni živčni sistem. Kljub temu je papež
z nezmanjšano vnemo nadaljeval svoje apostolsko poslanstvo, pri čemer je do leta 2004 razglasil 483
svetnikov, kar je več, kot so jih razglasili vsi njegovi predhodniki skupaj. Znova se je vpisal v zgodovino
marca 2000, ko je priznal in obžaloval napake, ki jih je Cerkev zagrešila skozi čas nad domnevnimi
krivoverci, Judi, ženskami in manjšinami. Le nekaj dni pozneje je obiskal Sveto deželo in maja kot prvi
papež v Siriji stopil v mošejo v znak prizadevanja za zbliževanje svetovnih verstev. Janez Pavel II. se je v
zavest ljudi vpisal kot potujoči papež, saj je v svojem 27-letnem pontifikatu, kar je tretja najdaljša doba
doslej, že nad 100-krat potoval v tujino, med drugim dvakrat (leta 1996 in 1999) tudi v Slovenijo.
Po hudih zdravstvenih težavah je papež Janez Pavel II. 2. aprila 2005 umrl, na njegovo mesto pa je zbor
kardinalov izvolil Josepha Ratzingerja, ki si je nadel ime Benedikt XVI. Naslednji papež Frančišek je
Janeza Pavla II. 27. aprila 2014 razglasil za svetnika.
Izdala: Župnija Zagradec; Odgovorni: Sašo Kovač, župnik (031/468 151)
Uradne ure: PON.: od 9. do 11. ure; vsak delavnik po večerni maši
ZAHVALE SLOVESNKIH MISIJONARJEV OB MISIJONSKI NEDELJI
»MANJŠA SVEČA, ZA SOČLOVEKA SREČA!«
S. Vesna Hiti, usmiljenka (Ruanda): Bliža se misijonska nedelja. Vedno sem ganjena in
globoko hvaležna ob misli, da toliko plemenitih ljudi v domovini za nas moli, daruje ter nas
spremlja z ljubeznijo, zaupanjem in ponosom. Naš narod je dal veliko misijonarjev –
svetnikov. Tudi mi, najmlajši v tej dolgi misijonski vrsti, skušamo okorno zastavljati korake v
brazde njihove gorečnosti. Dvigamo se in padamo, ljubimo in se darujemo, le Gospod sam
pa vidi naše uspehe in polomije. Ko se mi zdi, da naredim nekaj malega na tem širokem
misijonskem področju, bi rada storila še več. »Še več!« bi rekel sv. Vincencij. Toda sami smo
nemočni. Božja dobrota nas nenehno podpira. In ta dobrota se razliva na naše delo preko
Vas – misijonarjev v domovini! Hvala Vam!! Morda premalo vrednotite to veliko delo, ki ga
opravljate v zaledju! Brez vaše velikodušnosti bi ne bilo zgrajenih toliko cerkva, bolnišnic,
šol, cest, ki nas vodijo k ljudem. Brez vas bi se ne vrtela kolesa MIVA avtomobilov, ki
prevažajo mamice v porodnišnico, invalidne otroke v bolnišnice, hrano, zdravila, šolske
potrebščine, gradbeni material. Brez vaših odrekanj ne bi mogli nasičevati na tisoče
podhranjenih otrok, jim omogočati izobrazbe, vzgoje in dostojnega življenja. Brez vaših
molitev, duhovne in moralne podpore bi kmalu omagali naše misijonsko navdušenje,
vztrajnost in garaško prizadevanje. Zato zahvala Vam, misijonarji v zaledju!
Prižiganje sveče in njen plamen sta izraz duhovne povezanosti z umrlimi sorodniki in
prijatelji. To povezanost in spoštovanje lahko izkazujemo na različne načine. Slovenska
Karitas v času velike ogroženosti našega okolja in velikih stisk družin v Sloveniji vabi, da ob 1.
novembru vsaj majhen plamen sveče zagori tudi v obliki upanja za ljudi v stiski. Vse ljudi
dobrega srca naprošajo, da ob 1. novembru in tudi med letom prižgete manjšo svečo ali
svečo manj ter umrle počastite z darom za ljudi v stiski. Na mnogih prodajnih mestih
ponujajo manjše, okolju prijazne sveče, ki so popolnoma reciklažne, gorijo z manj izpusti
CO², njihovi plameni pa z vašim darom svetijo tudi za ljudi v stiski.
SVETA SPOVED
»BERA« ZA DOMAČEGA ŽUPNIKA
V nedeljo pred praznikom vseh svetih bo v vsej dekaniji potekala sveta spoved. V naši župniji
bo možno pristopiti k zakramentu odpuščanja ob 15.30. Ko bomo v vrsti pred spovednico, je
pomembna vera v to, kar nam želi Bog podariti. Pogosto sebe presojamo po tem, kakršnega
bi se hoteli videti sami, kakršnega nas vidijo drugi, kakršne mislimo, da nas hoče videti Bog.
To je zgolj psihološko spraševanje. Pred spovedjo se nam ni treba primerjati. Treba se je
odpreti Drugemu, osebnemu Bogu. On že ve, kaj želi z nami narediti. Potrebuje pa naše
priznanje, naš pogovor z njim o tem, kar se nam dogaja. V nas se počasi kopičijo slabe
navade, vsakodnevna potlačena jeza, mnoge izrečene besede, ki jih ne moremo vzeti nazaj
... Vse to lahko pustimo ležati kot usedlino ali pa skušamo slabe navade vedno popravljati
sami. Spremembe ni, ker ne verjamemo v Božjo moč. Ne bomo se spremenili zaradi trdnega
sklepa. Spremenili se bomo, ko bomo začeli svoje grešne navade živeti z Bogom. To je cilj
zakramenta spovedi. Trdni sklep je samo znamenje naše ljubezni do Boga, znamenje, da se
res kesamo. Otrok reče, da »ne bo več« zato, ker ima očeta rad. Ko imaš nekoga rad, se ne
bremeniš vnaprej in ne preračunavaš, kako boš lahko to tudi izpolnil. Problem spovedi je
torej predvsem »problem« ljubezni. Nobenega odnosa ni, če ni ljubezni. Če ni odnosa, ni
kesanja, je le nalaganje krivde.
Vso zgodovino krščanstva so kristjani skrbeli za svoje dušne pastirje v obliki darov ali t. i.
bere. V Sloveniji duhovniki za svoje delo in žrtvovanje ne dobivajo nobene plače, še več,
sami si morajo plačevati tudi socialno in zdravstveno zavarovanje. Vsak župnik je od škofa
postavljen za voditelja božjega ljudstva v upanju, da bodo ljudje skrbeli zanj v vsaj
najosnovnejših potrebah. Vsi zelo dobro vemo, kakšne so cene bivanjskih potrebščin.
Duhovnik jih zmore plačevati zgolj iz darov vernikov. Ker je v naši župniji v zadnjih letih bera
s strani mnogih vernikov prišla v pozabo, bo vsako hišo obiskal član župnijskega
pastoralnega sveta. Povprašal vas bo, kako ocenjujete delo domačega župnika, prosil za
vaše predloge za morebitne spremembe v župniji, za vaše ideje o tem, kako bi vam lahko
župnija omogočila kvalitetnejše bivanje ipd. Prav vsako mnenje je dobrodošlo. Kdor želi,
lahko članu ŽPS-ja izroči bero za domačega župnika in se podpiše na seznam, ki ga bo član
prinesel s sabo. Za vaše darove se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Izdala: Župnija Zagradec; Odgovorni: Sašo Kovač, župnik (031/468 151)
Uradne ure: PON.: od 9. do 11. ure; vsak delavnik po večerni maši
MOLITVE ZA RAJNE V MESECU NOVEMBRU
Sveto pismo nas opozarja, naj drug za drugega molimo, se priporočamo svetnikom in
angelom ter v molitvah prosimo tudi za duše naših rajnih bratov in sester. Če si težko
odtegnete čas za molitve za vaše pokojne, lahko med svetimi mašami v mesecu novembru v
vašem imenu moli duhovnik skupaj z ljudstvom. Pod korom župnijske cerkve so na
razpolago lističi, na katere vpišete molitvene namene, ime in priimek pokojnika, ter jih
oddate v škatlo pod korom ali pa v župnijski nabiralnik.
18. oktober – srečanje zakonske skupine (ob 20. uri)
27. oktober – priprava staršev in botrov na krst otrok
ŽUPNIJSKA OZNANILA
ČIŠČENJE in KRAŠENJE ŽUPNIJSKE CERKVE: sobota, 22. oktober: Zagradec do št. 20; sobota,
29. oktober: Zagradec od št. 20.
NABIRKA ZA GRADBENA DELA je na prvo nedeljo v mesecu znašala 627,90 €.