sporočilo za javnost - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 14. december 2016 114. redna seja Vlade RS Vlada sprejela predlog Družinskega zakonika Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga posredovala Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. Bistvene novosti predloga zakona so povezane z ukrepi za varstvo koristi otroka. Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da je potrebna boljša ureditve družinsko pravnega področja. Predlog ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči pri težavah v družinah, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke ter odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Ključna novost je prenos pristojnosti na sodišča glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok. Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti Predlog zagotavlja tudi večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov. Poenostavljena in skrajšanja pa je tudi razveza, če zakonca nimata mladoletnih otrok in če se dogovorita o najpomembnejšim medsebojnih razmerjih (premoženje, stanovanje). V tem primeru se zakonska zveza lahko razveže pred notarjem v obliki notarske listine. Po novem bo mogoče skleniti tudi pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij oz. »ženitno« pogodbo. Predlog Družinskega zakonika uvaja možnost, da starši za primer smrti vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki naj skrbi za otroka. Če otrok nima živih staršev bo po novem lahko sodišče sorodniku podelilo starševsko skrb. Po strokovni presoji je ta ureditev primernejša od ureditve, po kateri bi otroka lahko posvojili sorodniki v ravni vrsti. Pri posvojitvah s strani starih staršev bi namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih, izničila bi se sorodstvena razmerja z drugim parom starih staršev (in njunimi sorodniki), ki po taki posvojitvi pravno z otrokom ne bi bili več v sorodstveni zvezi. Posvojitve s strani starih staršev bi lahko imele tudi negativne posledice na premoženjske interese otroka (npr. dedovanje in pravica do družinske pokojnine). Na novo se ureja tudi področje družinske mediacije kot način reševanja družinskih sporov, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Med različnimi postopki alternativnega reševanja sporov se je prav mediacija izkazala kot posebno primerna metoda reševanja družinskih sporov. Zakonik ureja tudi programe v podporo družini in status društev na področju družinske politike ter predvideva ustanovitev Strokovnega sveta za otroke in družino pri Vladi Republike Slovenije. Vir: MDDSZ Vlada izdala uredbo glede zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete Vlada je na današnji redni seji izdala Uredbo o določitvi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete. Na podlagi novega zakona o trošarinah se z obravnavano uredbo za leto 2017 ugotavlja znesek tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret in na tej podlagi znesek specifične in stopnja proporcionalne trošarine. Vsi navedeni parametri ostanejo nespremenjeni tudi v letu 2017 (v primerjavi s predhodnim letom), zato za zavezance zaradi tega ne bo nobenih obveznosti (npr. popis izdelkov zaradi spremenjene drobnoprodajne cene). Tehtana povprečna drobnoprodajna cena cigaret se ugotavlja na podlagi podatkov za 12mesečno obdobje in za leto 2017 znaša 3,51 evra, enako kot za leto 2016. Za leto 2017 je izračunana na podlagi podatkov iz obračunov, razpoložljivih novembra 2016, in sicer za obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016. Ob upoštevanju izračunane nespremenjene tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret Vlada Republike Slovenije s predlagano uredbo določa znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine, ki prav tako ostaneta nespremenjena v primerjavi s preteklim letom, saj se nobeden od parametrov ni spremenil. Specifična in proporcionalna trošarina sta parametra za morebitni izračun novih drobnoprodajnih cen, a ker se tokrat ne spreminjata, tudi vpliva na spremembo drobnoprodajnih cen ni in obenem nobene obveznosti za zavezance. Pri 22-odstotnem DDV in 106 evrih trošarine znaša celotna obremenitev cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene 78,43 % drobnoprodajne cene ali 137,65 evra za 1.000 cigaret oziroma 2,75 evra za zavojček 20 cigaret. Specifična trošarina znaša 1,3765 evra za zavojček 20 cigaret ali 68,8238 evra za 1.000 kosov cigaret. Proporcionalna trošarina znaša 21,1830 % drobnoprodajne cene. Za cigarete, ki se prodajajo po ceni, nižji od 3,51 evra, se določa trošarina v znesku 106 evrov za 1.000 kosov, kar je enako obdavčitvi cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene. Vir: MF Vlada potrdila Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2011-2020, Revizijo 2016 Temeljni namen Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 (NRRI), ki ga je Vlada Republike Slovenije kot področni izvedbeni dokument Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS) sprejela leta 2011, je bil predstavitev in postavitev prioritet Republike Slovenije na področju raziskovalne infrastrukture. NRRI je za obdobje 2011–2020 opredelil prioritetne mednarodne projekte ter okvirna nacionalna prednostna področja, na katerih je potrebno z vidika doseganja kritične mase in znanstvene odličnosti v Sloveniji prioritetno razvijati raziskovalno infrastrukturo s ciljem doseganja kritične mase srednje ali velike raziskovalne infrastrukture. Načrtovano je bilo, da se izbor nacionalnih prednostnih področij ocenjuje in sproti dopolnjuje v procesu pametne specializacije, implementacija NRRI pa se spremlja v okviru spremljanja uresničevanja in se po potrebi posodobi. Zato je vlada na današnji seji sprejela Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur za obdobje 2011-2020 (NRRI), Revizija 2016, ki prinaša oceno stanja implementacije prednostnih mednarodnih projektov iz prvotnega seznama, vključno s podatki o vlaganjih v raziskovalno infrastrukturo za obdobje 2011-2015, predstavitev posodobljenega seznama prednostnih mednarodnih projektov ter povezovanje področij v skladu s sprejeto Strategijo pametne specializacije ob upoštevanju regionalnih in nacionalnih potreb, kritične mase in znanstvene odličnosti. Slovenija je že vključena v deset prednostnih mednarodnih projektov iz NRRI, do konca leta 2016 pa je predviden tudi zaključek postopkov za pridruženo članstvo V CERN in članstvo v LifeWatch. Na novi seznam prednostnih mednarodnih projektov je uvrščenih 5 novih projektov. Do leta 2020 bo po potrebi lahko opravljena še ena revizija NRRI, in sicer v letu 2018, soglaša vlada. Vir: MIZŠ Vlada o odgovoru na protest Sindikata uslužbencev plačne skupine J zoper parafiran sporazum s FIDES Vlada je sprejela odgovor na protest Sindikata uslužbencev plačne skupine J zoper parafiran sporazum s FIDES – Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter poziv za odpravo anomalij plačne skupine J. Sindikat uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ) v dopisu izraža nestrinjanje s parafiranjem sporazuma med ministrico za zdravje ter sindikatom FIDES. SUPSJ navaja, da parafiran sporazum v prihodnjem letu prinaša 40 mio € dodatnih sredstev ter opozarja, da javni uslužbenci plačne skupine J in tudi javni uslužbenci nekaterih drugih plačnih skupin čakajo na odpravo plačnih anomalij že od leta 2008. SUPSJ Vlado RS poziva, da ta znesek nameni odpravi plačnih anomalij plačne skupine J in s tem uredi plače najniže uvrščenim zaposlenim v javnem sektorju. Vlada v tej zvezi posreduje naslednji odgovor: Ministrica za zdravje je s predsednikom sindikata FIDES 22.11.2016 parafirala, 5.12.2016 pa podpisala Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti zdravnikov in zobozdravnikov. Osnovni namen podpisa sporazuma je bil čim prej prekiniti stavko zdravnikov, poleg navedenega pa vsebina sporazuma sledi cilju skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti zdravstvenih storitev ter zagotavljanja več časa za obravnavo pacientov. Vlada RS se zaveda pomena ter pomembnosti odprave plačni anomalij v plačni skupini J ter ostalih plačnih skupinah. V povezavi z navedenim je bil na seji pogajalske komisije, ki jo sestavljajo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja in vladna pogajalska skupina, 3.2.2016 sprejet koncept odprave anomalij plačnega sistema javnega sektorja glede vrednotenja delovnih mest in nazivov in določa, da se anomalije v vseh plačnih skupinah odpravijo hkrati. Sicer pa že sklenjen Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009 – 2010 z dne 24.2.2009 in kasnejši dogovori podpisani med vladno in sindikalno stranjo kot primer neustreznega vrednotenja delovnih mest (poleg ostalih delovnih mest) še posebej izpostavljajo delovna mesta plačne skupine J. Za namen odprave plačnih anomalij oziroma za namen realizacije koncepta odprave plačnih anomalij je minister za javno upravo imenoval medresorsko delovno skupino (MDS). MDS se je na vladni strani sestala 24 krat, skupaj s sindikalno stranjo pa 2 krat. MDS se je lotila obravnave ter priprave predlogov odprave plačnih anomalij tudi v plačni skupini J. Sledila je zakonskemu načelu enakega plačila za enako delo oziroma primerljivo delo (drugi odstavek 1. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju), ki je v okviru te plačne skupine zaradi dejstva, da gre za spremljajoča delovna mesta, ki se pojavljajo v celotnem javnem sektorju še posebej izpostavljeno. Posledično je bilo večkrat v dosedanjih pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja tudi predlagano, da bi se delovna mesta plačne skupine J enotno uredila izključno v eni kolektivni pogodbi, t.j. v Kolektivni pogodbi za javni sektor, iz česar je MDS izhajala pri svojem delu. MDS na vladni strani je do sedaj obravnavala predloge drugačnih uvrstitev, združevanj, črtanj ter uvedbo novih delovnih mest po tarifnih razredih plačne skupine J (cca. 800 delovnih mest po vseh tarifnih razredih v plačni skupini J). V naslednji fazi sledi usklajevanje predlogov odprave plačnih anomalij plačne skupine J in ostalih delovnih mest s sindikalno stranjo. Glede na zahtevnost ter obseg tematike odprave plačnih anomalij v plačni skupini J ter drugih plačnih skupinah, MDS še ni zaključila s svojim delom oziroma z usklajevanji predloga odprave plačnih anomalij s sindikalno stranjo. Usklajen predlog med MDS ter delovno skupino na sindikalni strani bo podlaga za kasnejša pogajanja v okviru pogajalske komisije (na centralni ravni). Na eni izmed zadnjih sej pogajalske komisije je vladna stran predlagala sindikalni strani, da se anomalije v plačni skupini J odpravijo prioritetno, in sicer do 31.3.2017. Kakšna bo dokončna vsebina dogovora s sindikati, ki naj bi poleg konkretnih zavez v zvezi z odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov vključeval tudi dinamiko postopnega sproščanja preostalih ukrepov na področju stroškov dela v javnem sektorju do leta 2019, je odvisno od pogajalskega procesa z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Vir: MJU Vlada pooblastila visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo za prevzem 43 mednarodnih sporazumov nekdanje SFRJ Vlada je pooblastila visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo dr. Ano Polak Petrič, da za Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v arhivu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Srbije prevzame 43 mednarodnih sporazumov nekdanje SFRJ, ki skladno s tretjo točko prvega odstavka 4. člena Priloge D Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) pripadajo Republiki Sloveniji v originalu, ter da podpiše primopredajni zapisnik. Minister za zunanje zadeve Republike Srbije Dačić je ministru za zunanje zadeve Republike Slovenije Erjavcu na dvostranskem srečanju v okviru skupnega zasedanja vlad obeh držav 24.10.2016 predal seznam 43 mednarodnih sporazumov iz arhiva MZZ Srbije, ki so že pripravljeni za predajo. Ministra sta se dogovorila, da bo predaja opravljena v kratkem. Gre za prvi del sporazumov, ki jih bo Slovenija prevzela skladno z MSVN ter hkrati za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ katerikoli državi naslednici SFRJ. Prevzem prvega dela mednarodnih sporazumov se načrtuje 20.12.2016. Republika Slovenija je sicer že 31.5.2006 skladno z določili 6. člena Priloge D MSVN Državni skupnosti Srbije in Črne gore posredovala seznam arhivskih fondov arhivskega gradiva, ki gre Sloveniji po 2., 3. in 4. členu Priloge D v originalu ali kopiji. Srbija in Črna gora (kasneje Republika Srbija) na ta zahtevek ni odgovorila. Dne 17.4.2015 je bil Srbiji predan prečiščen seznam 129 radiciranih mednarodnih sporazumov, ki pripadajo Sloveniji skladno s tretjo točko prvega odstavka 4. člena Priloge D MSVN v originalu. Predstavniki arhiva MZZ RS so novembra 2015 in aprila 2016 opravili pregled teh mednarodnih pogodb v Beogradu. Vir: MZZ Vlada izdala Uredbo o določitvi višine in o začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in predelave sadja Vlada je izdala Uredbo o določitvi višine in o začetku plačevanja obveznega prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov za zavezance sektorja pridelave in predelave sadja. Uredba določa višino prispevka, začetek plačevanja prispevka in obdobje plačevanja prispevka za zavezance iz sektorja sadja, ki so določeni v Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Uredba določa višino prispevka od kmetijskih površin, ki se obračuna nosilcem kmetijskih gospodarstev in znaša za vse sadne vrste 20 € na ha intenzivnega sadovnjaka, in višino prispevka od sadja za predelavo, ki znaša 1,50 € na tono sadja za predelavo. Prispevek se bo začel pobirati s 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 oziroma prvi dan naslednjega meseca po objavi naznanila o pridobitvi sklepa Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči za promocijo. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o koncesiji za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu Vlada je izdala Uredbo o koncesiji za izvajanje javne službe svetovanja v ribištvu. Z uredbo se ureja področje izvajanja javne službe svetovanja v ribištvu. Vzroka za vključitev svetovalne službe v ribištvu (morski gospodarski ribolov) v javno službo sta predvsem neorganiziranost in nekonkurenčnost slovenskega morskega gospodarskega ribištva, prav tako pa je finančno zaledje ribiškega sektorja premajhno, da bi tako službo lahko financirali ribiči sami. Svetovanje v ribištvu je ciljno namenjeno ribičem, ki izvajajo gospodarski ribolov na morju, z njegovo uvedbo pa se želi povečati konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja ob hkratnem upoštevanju načela trajnosti. V uredbi se določajo tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, merila za izbor koncesionarja ter obveznosti izbranega koncesionarja. Koncesija se sklene za pet let. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (Uredba) določa namen, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje: primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja, živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih za primer pogina zaradi bolezni. Do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje so upravičena kmetijska gospodarstva, ki se v RS ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov znaša po uredbi 20 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, razen za zavarovanje sadja, kjer znaša višina sofinanciranja zavarovalne premije 30 odstotkov. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje živali in gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih znaša 20 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, in se s predlogom uredbe ne spreminja. S spremembo te Uredbe se določa sklenitelja zavarovalne pogodbe. Poleg nosilca kmetije lahko zavarovalno pogodbo sklenejo tudi člani kmetije. Sprememba Uredbe je potrebna tudi zaradi zvišanja višine sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje sadja, z dosedanjih 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije na 40 odstotkov obračunane zavarovalne premije, ter zvišanja zavarovalnih premij za hmelj in grozdje z dosedanjih 20 na 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije. Vir: MKGP ZRS ni več član Univerze na Primorskem Vlada je na današnji seji sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. S tem se Znanstveno raziskovalno središče ukinja kot član Univerze na Primorskem. Vir: MIZŠ Peto letno poročilo o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju Vlada se je seznanila s 5. letnim poročilom o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju od 2011-2016. Velik problem v Pokolpju predstavlja število brezposelnih oseb. Število brezposelnih se je povečevalo od sprejetja Programa Pokolpje v letu 2011, vse do konca leta 2013. V letu 2014 je bil zaznan upad skupnega števila brezposelnih na območju Pokolpja, ki se je nadaljeval tudi v leto 2015. Upad brezposelnih gre pripisati izboljšanju globalnih gospodarskih razmer, kot realizaciji zaposlitev poslovnih subjektov prejemnikov sredstev na javnih razpisih iz Ukrepa 1 Instrument 1.1: Javni razpisi za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel. Na podlagi dosedanjih štirih javnih razpisov so prijavitelji predvideli 372 novih zaposlitev, od tega je bilo do konca leta 2015 realiziranih 249. Od leta 2009 se je število brezposelnih oseb v Pokolpju povečalo za 1.052 oseb. Je pa potrebno poudariti, da od leta 2014 skupno število brezposelnih na območju Pokolpja upada. Tako je bilo ob koncu leta 2014 v primerjavi s koncem leta 2013 na območju Pokolpja za 53 manj brezposelnih oseb, ob koncu leta 2015 v primerjavi s koncem leta 2014 pa je bilo teh manj še za 33 oseb. Program Pokolpje se je izvajal preko 7. ukrepov; Ukrep 1 je bil dodatno razdeljen še na 4 instrumente. Prvi ukrep je namenjen spodbujanju konkurenčnosti, drugi povračilu plačanih prispevkov delodajalcev za socialno varnost, tretji davčnim olajšavam za zaposlovanje in investiranje, četrti spodbudam za trajnostni razvoj podeželja, peti garancijam za investicijske kredite podjetjem, šesti prometni infrastrukturi in sedmi elektroenergetski infrastrukturi. Vir: MGRT Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016 Vlada je izdala Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016. Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016, so naslednji za odpadno embalažo iz embalažnega materiala: - papir (Dinos - 27,44 % Embakom - 3,56 %, Gorenje Surovina - 15,68 %, Interseroh 9,52 %, Recikel - 33,67 % in Slopak - 10,13 %); - steklo (Dinos - 29,31 %, Embakom - 1,67 %, Gorenje Surovina - 1,15 %, Interseroh 5,27 %, Recikel - 44,84 % in Slopak - 17,76 %); - plastika in kovine - mešana embalaža (Dinos - 27,86 %, Embakom - 3,67 %, Gorenje Surovina - 9,86 %, Interseroh - 10,38 %, Recikel - 28,05 % in Slopak - 20,18 %); - les (Dinos - 30,68 %, Embakom - 5,71 %, Gorenje Surovina - 24,07 %, Interseroh - 12,76 %, Recikel - 14,75 % in Slopak -12,03 %). V skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo mora izvajalec javne službe (IJS) omogočiti družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) redno prevzemanje odpadne embalaže v zbirnih centrih in centrih za obdelavo komunalnih odpadkov. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora IJS zagotoviti vsaki od njih prevzem odpadne embalaže v deležih iz uredbe. Uredba določa tudi, da mora DROE prevzeti odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od IJS brezplačno ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora DROE od vsakega IJS zagotoviti prevzem odpadne embalaže v deležih iz uredbe. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, vlada do 30. junija tekočega koledarskega leta s sklepom določi deleže prevzemanja odpadne embalaže pri IJS za tekoče koledarsko leto po metodologiji iz priloge 2B, ki je sestavni del te uredbe, sklep pa se objavi v uradnem listu. V skladu z metodologijo se deleži prevzemanja odpadne embalaže od IJS za tekoče koledarsko leto določijo na podlagi podatkov o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju tega koledarskega leta. Te podatke Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pridobi iz evidence, ki jo vodi Finančna uprava RS (FURS). MOP je v času pridobivanja podatkov prejel poziv ene od DROE za preverbo natančnih podatkov zavezancev pred uradno objavo deležev za leto 2016 ter prijavo, da so nekatere osebe, ki so zavezanci za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, FURS sporočile napačne podatke o tem, s katero DROE imajo sklenjeno pogodbo o izpolnjevanju obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. MOP je zato podatke iz evidence FURS primerjal s podatki, s katerimi razpolagajo DROE. Neskladja med podatki so bila ugotovljena pri 168-ih zavezancih. MOP je vse zavezance zaprosil za pojasnila oziroma ustrezna dokazila in, če je bilo potrebno, za prijavo dejavnosti, zaradi katere se plačuje okoljska dajatev, ali za popravek že vloženega obračuna za plačilo okoljske dajatve za prvo četrtletje leta 2016. 17 primerov je bilo poslanih v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za okolje in prostor in/ali FURS. Zaradi tega preverjanja MOP ni mogel pripraviti vladnega gradiva v roku, ki je za določitev deležev predpisan z uredbo. Vir: MOP Določitev cene za sežig komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije za obdobje 2017 do 2019 Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za sežig komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije za obdobje 2017 do 2019. Cena za sežig komunalnih odpadkov, ki se opravlja v obvezni državni gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije za obdobje 2017 do 2019, znaša 84,78 evrov na tono odpadkov, in sicer brez davka na dodano vrednost in drugih dajatev. To pomeni znižanje obstoječe cene za 10,8 %, saj sedanja cena znaša 95 evrov na tono odpadkov. Nov izračun cene temelji na dejanskem poslovanju izvajalca javne službe, izkušnjah iz rednega obratovanja sežigalnice in aktualnih tržnih razmerah ter na predpostavki doseganja količin in vrste odpadkov, za katere ima izvajalec veljavno okoljevarstveno dovoljenje (30.000 ton odpadkov na leto). Vir: MOP Vlada je na današnji seji soglašala z delnim prenosom vsebin s področja dolgotrajne oskrbe Vlada je na današnji seji soglašala z delnim prenosom vsebin s področja dolgotrajne oskrbe iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Ministrstvo za zdravje, in sicer s 1. 1. 2017. Ministrstvo za zdravje s tem prevzema pripravo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, razvoj integrirane mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, koordinacijo izvedbe pilotnih projektov, sofinanciranih iz strukturnih skladov Evropske unije na področju dolgotrajne oskrbe. S prevzemom novih pristojnosti in nalog se v Ministrstvu za zdravje vzpostavi nov Direktorat za dolgotrajno oskrbo, ki bo poleg prevzetih nalog pospešeno izvajal tudi naslednje naloge: postopno uvajanje novih zakonodajnih rešitev, vključno z vzpostavitvijo mreže enotnih vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo in novega integriranega postopka ocene potreb, vzpostavitev ekonomike za dolgotrajno oskrbo: načrtovanje in zagotovitev dodatnih virov za dolgotrajno oskrbo na osnovi izračunov, ki se bodo pripravili v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Inštitutom za ekonomsko raziskovanje, letno dogovarjanje za izvedbo programov dolgotrajne oskrbe, koordinacija evalvacije pilotnih projektov v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zunanjimi evalvatorji, na osnovi katere se bo v nadaljevanju odločalo o dokončnih zakonodajnih rešitvah in ali se tudi izvajalci dolgotrajne oskrbe, vključno s socialno-varstvenimi zavodi, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesejo pod pristojnost Ministrstva za zdravje, spremljanje izvajanja dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo za zdravje prevzame 3 javne uslužbence iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni 2 javna uslužbenca, ki se vštevata v kvoto dovoljenih zaposlitev skupnega kadrovskega načrta in 1 javni uslužbenec, ki je zaposlen v okviru tehnični podpore EKP 2014 -2020 in bo opravljal naloge posredniškega organa se ne všteva v kvoto skupnega kadrovskega načrta. Skupaj s kvoto kadrovskega načrta se prenesejo tudi sredstva za plače in ostale prejemke iz delovnega razmerja za premeščene javne uslužbence. V skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave se dovoljeno število zaposlitev v letih 2017 in 2018 v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zmanjša za dve, v Ministrstvu za zdravje pa v letih 2017 in 2018 poveča skupno za dve zaposlitvi. Vlada RS je v letu 2016 v Nacionalni reformni program uvrstila tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. V Resoluciji o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 sta tako Vlada RS kot Državni zbor RS potrdila strateške usmeritve v večjo integracijo zdravstvenih in socialnih storitev, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovitev dodatnih novih virov za zdravstveno varstvo, vključno z dolgotrajno oskrbo. S predlogom nove zakonodaje je predvideno oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov, združevanje večine obstoječih finančnih virov, njihova učinkovitejša poraba ter zagotovitev novih, dodatnih virov, pri katerih bo vključena tudi neaktivna populacija. V procesu usklajevanja tako na tehnični kot politični ravni se je izoblikoval predlog o delnem prenosu področja dolgotrajne oskrbe iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Ministrstvo za zdravje. V prilogi navajamo nekaj prednosti tega prenosa. Vir: MZ Vlada dala soglasje k Poročilu o delu in zaključnem računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2015 Vlada je dala soglasje k Poročilu o delu in zaključnem računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) za leto 2015, ki ga je sprejel Svet Sklada. Presežek prihodkov nad odhodki v letu 2015 v skupni vrednosti 14.396.687,00 evrov, ki je rezultat poslovanja Sklada za leto 2015, se razporedi za financiranje nakupov kmetijskih zemljišč in gozdov ter gozdov, ki so razglašeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, za nakupe zemljišč v desetkilometrskem obmejnem pasu in naložbe v skladu s finančnim načrtom. Poleg dobrih ekonomskih rezultatov (prihodki so za 23 % višji od načrtovanih in 22 % višji v primerjavi z letom 2014) je Sklad v letu velik napredek dosegel še na področju urejanja evidenc nepremičnin, registra osnovnih sredstev (ROS), zemljiške knjige in prenove informacijskega sistema. V letu 2015 je Sklad kupil posest Mašun, s katerim je Slovenija pridobila v last zaokroženo gozdarsko posest in objekte, primerne za protokolarna in poslovna srečanja. Na poslovanje Sklad v letu 2015 je v veliki meri vplivala napovedana delitev, po kateri Sklad ostaja gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, gospodarjenje z državnimi gozdovi pa se prenese na gospodarsko družbo. Vir: MKGP Vlada izvedla prerazporeditev pravic porabe znotraj MDDSZ Vlada je na današnji redni seji izvedla prerazporeditev prostih pravic porabe v okviru finančnega načrta MDDSZ. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporeja proste pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta na proračunsko postavko 3562 Transferi za socialno ogrožene za pokrivanje zakonskih pravic. Prerazporeditev je nujna za izplačilo denarnih socialnih pomoči v ponedeljek 19. 12. 2016. Vir: MF Vlada sprejela stališča do treh predlogov direktiv Evropskega parlamenta in Sveta na področju elektronskih komunikacij Vlada RS je sprejela stališče do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Republika Slovenija se strinja s pomenom povezljivosti za delovanje enotnega digitalnega trga in s potrebo za razvoj novih omrežij v Evropski uniji za njeno digitalno prihodnost. Vlada RS ceni prizadevanja Evropske komisije v tej smeri in podpira cilje ter namen predlaganega zakonodajnega akta, vključno glede boljše koordinacije podeljevanja radiofrekvenčnega spektra ter boljše regulacije. Republika Slovenija bo tekom usklajevanja še posebej pozorna na predlagane rešitve, ki so vezane na subsidiarnost in sorazmernost glede na zasledovane cilje, še posebej glede harmonizacije upravljanja radiofrekvenčnega spektra, boljše regulacije ter harmonizacije pristojnosti in zagotavljanja neodvisnosti nacionalnih regulatornih organov. V zvezi s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije se Republika Slovenija strinja s pomenom povezljivosti za delovanje enotnega digitalnega trga in s potrebo za razvoj novih omrežij v Evropski uniji za njeno digitalno prihodnost. Vlada ceni prizadevanja Evropske komisije v tej smeri in podpiram cilje ter namen predlaganega zakonodajnega akta. Republika Slovenija bo tekom usklajevanja še posebej pozorna na predlagane rešitve, ki so vezane na subsidiarnost in sorazmernost glede na zasledovane cilje kot npr. glede odločanja o nekaterih vprašanjih s čezmejno razsežnostjo, učinkovitejših postopkov notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov (tako glede ureditve trga kot dodeljevanja pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra), priprave potrebnih smernic za nacionalne regulativne organe za zagotovitev skupnih meril in doslednega regulativnega pristopa ter vodenja nekaterih registrov na ravni Unije. Tako pri sprejetem predlogu direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. kot tudi pri uredbi o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije bo vlada upoštevala vpliv na različne deležnike na nacionalni ravni, še posebej na operaterje, uporabnike oziroma potrošnike, prizadevali pa si bomo tudi, da bo zakonodajni predlog usmerjen razvojno in da bo prinesel investicijske koristi za sektor tudi v Republiki Sloveniji. V zvezi s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU), ki se nanaša na spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih je stališče vlade, da se Republika Slovenija strinja s pomenom povezljivosti za delovanje enotnega digitalnega trga in s potrebo za razvoj novih omrežij v Evropski uniji za njeno digitalno prihodnost. Vlada tudi na tem področju ceni prizadevanja Evropske komisije za oblikovanje novega področja za projekte, povezane z zagotavljanjem brezplačne lokalne brezžične povezljivosti zelo visoke hitrosti v lokalnih skupnostih s strani subjektov z javnim poslanstvom. Ne glede na navedeno Republika Slovenija ni prepričana, ali bo učinek pobude sorazmeren glede na vložena sredstva (120 mio EUR), še posebej z vidika razvoja nadgrajenih mobilnih omrežij, ki omogočajo visoke hitrosti prenosa podatkov in glede na načrte za hitro implementacijo mobilne tehnologije oziroma omrežij 5G. Vlada meni, da se mora v vsakem primeru pri projektu upoštevati vpliv na poslovne interese mobilnih operaterjev in časovnica uvajanja 5G storitev. Republika Slovenija si bo tekom nadaljnjega usklajevanja prizadevala za natančnejšo definicijo upravičencev, za natančnejšo določitev vloge držav članic, za razjasnitev vprašanj glede izvedbe programa in glede vpliva na konkurenco. Vir: MJU Stališče glede Predloga uredbe o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev) Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije glede Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev). Republika Slovenija ima k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev) splošen in proučitven pridržek. Predlog spreminja nekaj ključnih konceptov in ukrepov (npr. širi definicijo blaga z dvojno rabo in vsenadzirajoči mehanizem, širi nadzor posredništva in tranzita). Spremembe niso jasne in skladne z načelom sorazmernosti in oceno učinka. Povečalo bi se administrativno breme in ni podanih jasnih kriterijev za izvajanje, zato ima Vlada RS do Predloga uredbe pridržek. Vir: MGRT Vlada sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za oceno ustavnosti Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za oceno ustavnosti 86. in 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 190. in 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada RS je od Državnega zbora (DZ) v mnenje prejela zahtevo za oceno ustavnosti 86. in 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter 190. in 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je na Ustavno sodišče Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložil Državni svet Republike Slovenije (predlagatelj). Predlagatelj v zahtevi za oceno ustavnosti Ustavnemu sodišču predlaga, da Ustavno sodišče: po opravljenem postopku odloči, da so 86. in 87. člen ZZVZZ ter 190. in 191. člen ZPIZ-2 v neskladju z 2., 15., 33., 34. in 74. členom Ustave Republike Slovenije (Ustave); skladno s tem zaradi ugotovljene neskladnosti 86. in 87. člena ZZVZZ ter 190. in 191. člen ZPIZ-2 z Ustavo na podlagi svoje presoje naloži zakonodajalcu, da ugotovljene neustavnosti odpravi v določenem roku; prednostno obravnava zadevo; do dokončne odločitve začasno zadrži izvajanje omenjenih določb ZZVZZ in ZPIZ-2. Vlada v zvezi s posredovano zahtevo uvodoma ugotavlja, da zahteva vsebuje posplošene navedbe in na določenih mestih tudi netočnosti. Navedbe o neustavnosti niso konkretizirane za posamezne člene. Poudariti je treba, da gre pri zdravstvenem ter pokojninskega in invalidskega zavarovanju za dve socialni zavarovanji, k vzpostavitvi katerih zakonodajalca zavezuje že Ustava, in sicer v 2., 50. in 51. členu. Zakona sta si v nekaterih temeljih sicer podobna, vendar pa imata kljub vsemu obe zavarovanji svoje specifičnosti, kar v zahtevi za oceno ustavnosti ni upoštevano. Ravno tako v zahtevi niso upoštevane razlike v ureditvi 190. in 191. člena ZPIZ-2, in sicer ne pri povzemanju zakonodaje in tudi ne pri zatrjevanj neustavnosti členov. Vlada RS zato v nadaljevanju pojasnjuje samo ureditev, razlike med njima ter razloge, zaradi katerih meni, da je ureditev skladna z ustavnimi določbami. Vlada RS meni, da z veljavno ureditvijo ni poseženo v pravico do lastnine niti v pravico do svobodne gospodarske pobude. Svobodna gospodarska pobuda se z določitvijo odgovornosti za svoje delavce v ničemer ne omejuje, poleg tega pa tudi zanjo Ustava predpisuje omejitve, saj se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, pri čemer je javna korist pri prepovedi povzročanja škode drugim seveda podana. Ravno tako je treba zagotoviti, da se škodna ravnanja posameznikov ne krijejo solidarnostno iz sredstev obeh zavodov in tako na račun drugih zavarovanih oseb ali pa državnega proračuna. Predlagatelj tudi ne navaja s čim naj bi bilo poseženo v lastninsko pravico delodajalcev. Višina odškodnine je odvisna od višine škode, ki jo je treba povrniti in ni višja od nje, zaradi česar ni mogoče govoriti o prekomernosti. Ustava pa v svojih določbah izpostavlja tudi socialni vidik lastnine in ne priznava zgolj individualističnega vidika, saj v 67. členu določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon ne samo da lahko, temveč celo mora predpisati načine pridobivanja in uživanja lastnine na način, da bo zadoščeno tudi tem funkcijam lastnine. Zakonodajalec je s predpisom tako določil, da je treba škodo, ki je povzročena zavodoma povrniti, s čimer se ohranjajo sredstva za financiranje pravic iz sistema v zdravstveni in pokojninski blagajni, z njimi pa se zagotavlja izplačilo pravic prejemnikom ter se s tem izpolnjuje dolžnost države, da zagotavlja socialno varnost državljanom. Predlagatelj v svoji zahtevi jasno izraža svoja nestrinjanja s trenutno ureditvijo, vendar pa po mnenju Vlade zgolj tako nestrinjanje posamezne interesne skupine ne more predstavljati podlage za neustavnost ureditve. Vlada meni, da predlagatelj neustavnosti ni izkazal, saj ni niti navajal konkretno, s čim naj bi zakonodajalec presegel svoja pooblastila ter sprejel ureditev, ki z Ustavo ni skladna. Delodajalci v okviru odškodninske odgovornosti ne odgovarjajo za vsako minimalno napako, ki jo storijo, ravno tako se prispevki drugih oseb k povzročitvi škode ustrezno upoštevajo pri višini odškodnine. Predlogi, ki jih kot sorazmernejše predlaga predlagatelj, so sicer blažji za kršitelja, vendar pa se del odgovornosti, ki se jo kršitelju oprosti, prenaša na druge, in sicer s posegi v njihove človekove pravice, kar po mnenju Vlade ni ustrezno. Vir: MZ Vlada sprejela mnenje na podlagi 6. člena Dodatnega protokola k Evropski socialni listini, ki ureja sistem kolektivnih pritožb, v postopku ugotavljanja dopustnosti kolektivne pritožbe Evropskega združenja univerzitetnih žensk proti Sloveniji Evropsko združenje univerzitetnih žensk (University Women of Europe – UWE; v nadaljnjem besedilu: UWE) je mednarodna nevladna organizacija s sedežem v Ženevi, ki je na seznamu organizacij s posvetovalnim statusom pri Svetu Evrope. UWE je 24. avgusta 2016 vložil kolektivno pritožbo proti Sloveniji. Evropski odbor za socialne pravice (odbor neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj; v nadaljnjem besedilu: EOSP) je v skladu s 6. členom dodatnega protokola dne 27. 9. 2016 pozval Slovenijo, da pripravi svoje mnenje v postopku ugotavljanja dopustnosti kolektivne pritožbe in ga do 4. novembra 2016 posreduje odboru. Na zaprosilo Slovenije je bil rok za predložitev mnenja o dopustnosti podaljšan do 15. decembra 2016. UWE očita Sloveniji kršitev 1. in 4. člena, 3. točke prvega odstavka 4. člena in člena E MESLS zaradi neuresničevanja načela enakega plačila za enako, podobno oziroma primerljivo delo moških in žensk. Kršitev navedenih členov MESLS UWE očita vsem državam podpisnicam dodatnega protokola (15). Proti vsem je tudi vložil kolektivno pritožbo po dodatnem protokolu. Vlada Republike Slovenije zavrača vse očitke UWE in meni, da kolektivna pritožba UWE ni dopustna. V kolektivni pritožbi UWE ni navedeno, v zvezi s čim Slovenija ni zagotovila zadovoljive uporabe navedene določbe MESLS, saj ni navedene slovenske zakonodaje in/ali prakse, ki bi bila domnevno v nasprotju z MESLS, iz česar lahko pravilno sklepamo, da takšne zakonodaje v Sloveniji ni. Pritožnik tudi ne navaja, na kakšen način Slovenija domnevno nezadostno izvaja MESLS. Pri navedbi statističnih podatkov pa pritožnik celo ugotavlja, da Slovenija izstopa po zelo nizkem razkoraku med plačami žensk in moških. Po mnenju Vlade RS je kolektivna pritožba UWE proti Sloveniji politični manifest, ki naslavlja različne akterje v Evropi, in se ne nanaša neposredno na razmere v Sloveniji, saj vsebuje vrsto neresničnih, posplošenih in nenatančnih očitkov o položaju žensk v Sloveniji. Vlada RS izpostavlja, da je razkorak med plačami moških in žensk v Sloveniji med najmanjšimi v Evropi in tudi v svetovnem merilu. Zato Vlada RS ocenjuje, da je pritožba UWE proti Sloveniji nejasna in neutemeljena. Vlada Republike Slovenije meni, da bi Evropski odbor za socialne pravice z morebitno odločitvijo, da je pritožba UWE dopustna, začel s slabo prakso spodbujanja neselektivnega vlaganja kolektivnih pritožb proti vsem državam podpisnicam dodatnega protokola ne glede na dejansko stanje in razlike med državami. S tem bi pomembno ogrozil osnovni namen mehanizma kolektivnih pritožb in njegovo komplementarno vlogo pri nadzorovanju izvajanja MESLS ter vplival na odločitve drugih držav pogodbenic Evropske socialne listine o ratifikaciji dodatnega protokola. V skladu s predhodno navedenim Vlada RS meni, da kolektivna pritožba ne izpolnjuje meril o dopustnosti, določenih v dodatnem protokolu in postopkovniku EOSP, zato predlaga Evropskemu odboru za socialne pravice, da pritožbo razglasi za nedopustno. Vir: MDDSZ Vlada sprejela mnenje k predlogu Zakona o osebni asistenci Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o osebni asistenci, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Ivo Dimic. Vlada vseskozi posveča posebno skrb ranljivim skupinam prebivalstva, med katerimi so tudi invalidi. Zagotavljanje enakih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne glede na katero koli osebno okoliščino, je ustavna kategorija. Vlada se zaveda, da storitve osebne asistence predstavljajo nepogrešljivo sredstvo za neodvisno življenje invalidov. Iz navedenih razlogov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že od leta 2009 dalje sofinancira programe osebne asistence v obliki sofinanciranja zaposlitev osebnih asistentov. Ministrstvo trenutno sofinancira okoli 350 osebnih asistentov, v programe pa je vključenih približno 1000 uporabnikov. Za sofinanciranje osebne asistence je trenutno namenjenih približno 3 milijone evrov letno. Ta znesek predstavlja 62,5 % vseh stroškov za izvajanje osebne asistence za 1000 uporabnikov. 100 % financiranje osebne asistence za 1000 uporabnikov torej pomeni na letnem nivoju najmanj 5 milijonov evrov. Predlagatelj zakona o osebni asistenci v oceni finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva navaja, da bi posledica sprejetja zakona na letnem nivoju znašala 8 milijonov evrov za 1050 uporabnikov. Vlada predlogu zakona načeloma ne nasprotuje in meni, da je predlog zakona ustrezna podlaga za nadaljnjo obravnavo, ob pogoju, da se podrobno in bolj določno opredelijo finančne posledice predloga zakona. Pri tem pa želi vlada izpostaviti določene pomisleke glede izvajanja predloga zakona v bodoče. Po sprejemu Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo bo predlog zakona nujno potrebno navezati na ta zakon. Predlog zakona namreč predvideva posebne postopke za uveljavljanje pravice do osebne asistence pred centri za socialno delo in uzakonja nov izvedenski organ, to je posebna strokovna komisija, ki bi delovala v okviru centra za socialno delo. Zaradi racionalizacije, predvsem pa zaradi poenotenja odločanja o podobnih storitvah, bo treba poenotiti vstopno točko vseh upravičence (po obeh zakonih), uvesti enoten izvedenski organ in poenotiti postopke uveljavljanja pravic. Področje osebne asistence je zaradi njenega pomena za izenačevanje možnosti invalidov in njihovega samostojnejšega življenja potrebno sistemsko urediti. Vir: MDDSZ Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju varovanja tajnih podatkov in vsebini posebnega dela strokovnega izpita za inšpektorja Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju varovanja tajnih podatkov in vsebini posebnega dela strokovnega izpita za inšpektorja, ki v 12. členu določa program posebnega dela strokovnega izpita za inšpektorja za tajne podatke, ki obsega poznavanje določb zakona in drugih predpisov ter aktov na področju varovanja tajnih podatkov in poznavanja postopkov, aktivnosti ter obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb. Program posebnega dela strokovnega izpita je določen v prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Vir: UVTP Vlada potrdila Program sodelovanja med ministrstvoma za kulturo Slovenije in Srbije za obdobje 2017-2021 Vlada je potrdila Program sodelovanja med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvom za kulturo in informiranje Republike Srbije za obdobje 2017-2021. Program sodelovanja temelji na Sporazumu o sodelovanju na področju kulture in izobraževanja med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Zvezne Republike Jugoslavije, podpisanem v Beogradu, 23. marca 2001, ki velja v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Program v obdobju 2017–2021 predvideva nadaljnji razvoj že uveljavljenih oblik sodelovanja med Slovenijo in Srbijo na področju kulture in kulturno-umetniške ustvarjalnosti, arhitekture, knjižnic in muzejev, arhivov in kulturne dediščine, tudi tiste povezane z razpadom nekdanje skupne države. S podpisom in realizacijo programa bo Ministrstvo za kulturo v okviru danih finančnih možnosti prispevalo k izboljšanju in razvijanju medsebojnega sodelovanja med institucijami obeh držav, izmenjavi strokovnjakov in projektov ter h krepitvi medsebojnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med narodoma. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s pridružitvijo Turčije EU Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s pridružitvijo Turčije EU. Vlada zelo podrobno spremlja dogajanja v Turčiji in ukrepe, ki jih je Turčija sprejela po poskusu državnega udara 15. julija letos. Prav tako se položaj v Turčiji ter v tem kontekstu odnosi med EU in Turčijo tudi redno obravnavajo v okviru pristojnih delovnih teles EU. Na Svetu za zunanje zadeve EU 14. novembra letos je Slovenija poudarila pričakovanje, da bo Turčija ostala zavezana evropski prihodnosti in njenim vrednotam ter nadaljevala po poti demokracije, spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava in izpolnjevanja zavez, ki jih je sprejela kot država kandidatka za članstvo v EU. Glede dogovora med EU in Turčijo na področju migracij Slovenija ocenjuje, da je le-ta pomembno prispeval k zmanjšanju nekontroliranega migracijskega toka iz Turčije v EU. Slovenija prav tako meni, da prekinitev pristopnih pogajanj Turčije z EU ne bi prinesla pozitivnih učinkov na razmere v Turčiji, na odnose med EU in Turčijo, pa tudi na položaj v regiji. Podobno stališče zastopa tudi velika večina ostalih držav članic EU. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z uradnimi obiski predsednikov vlad Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z uradnimi obiski predsednikov vlad. V navedenem obdobju so bili opravljeni naslednji uradni obiski predsednika Vlade (PV) RS dr. Miroslava Cerarja v tujini ter uradni obiski tujih PV v RS: uradni obisk PV RS pri predsedniku Evropske komisije, predsedniku Evropskega parlamenta in generalnemu sekretarju zveze NATO v Bruslju; uradni obisk PV Republike Srbije v RS; uradni obisk PV Češke republike v RS; uradni obisk PV Republike Kosova v RS; uradni obisk PV Črne gore v RS; uradni obisk PV Republike Albanije v RS; in uradni obisk PV RS v Republiki Srbiji. Poleg uradnih obiskov je PV RS dr. Miroslav Cerar opravil številne delovne obiske v tujini in gostil delovne obiske tujih PV v RS. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z rezultati gospodarske diplomacije Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Državnega zbora Republike Slovenije Suzane Lep Šimenko v zvezi z rezultati gospodarske diplomacije. Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, zato je pomoč slovenskim podjetjem ključna naloga slovenske diplomacije. V okviru obstoječih 56-ih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije (DKP) deluje 22 ekonomskih svetovalcev (ES), ki posedujejo potrebna znanja in sposobnosti, da slovenskim podjetjem pomagajo pri internacionalizaciji poslovanja. Zaradi omejenih finančnih in kadrovskih virov izhajamo iz načela, da vsa DKP izvajajo aktivnosti gospodarske diplomacije, ne glede na to, ali je na posameznem predstavništvu ekonomski svetovalec. V tem pogledu je najpomembnejša vloga veleposlanika. Ministrstvo za zunanje zadeve (v nadaljevanju MZZ) glede na odzive gospodarstva ocenjuje, da je gospodarska diplomacija za slovenska podjetja zelo koristna. Glede na omejene resurse je MZZ zadovoljno z rezultati, ki se odražajo zlasti v zadovoljstvu podjetij. To potrjujeta dva kazalca, in sicer: i) vedno več podjetij povprašuje po storitvah gospodarske diplomacije, saj jo zaznavajo kot koristno in ii) veliko podjetij se na podlagi pozitivnih izkušenj ponovno obrača na gospodarsko diplomacijo, kar kaže, da so bila zadovoljna z rezultatom predhodnih sodelovanj. Za uspešno sodelovanje med podjetji in gospodarsko diplomacijo je pomembno čim boljše razumevanje potreb podjetij, do katerega prihaja z osredotočenim in dolgoročnim sodelovanjem. Da bi gospodarstva diplomacija lahko še bolje prispevala k uspehom slovenskega gospodarstva, bi bilo potrebno nadalje okrepiti sodelovanje med vsemi deležniki internacionalizacije slovenskega gospodarstva, tesneje koordinirati medsebojno delovanje ter učinkovito razporejati delo med deležniki. Tudi slovenska podjetja je potrebno bolje ozaveščati o gospodarski diplomaciji. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa o volilni kampanji za predsednika ZDA Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa o volilni kampanji za predsednika ZDA. Vlada Republike Slovenije se nikoli neposredno ali posredno ni vmešavala v volilno kampanjo za predsednika Združenih držav Amerike, kot tudi ne v volilno kampanjo katere koli druge države. Volitve, ki so svobodne in poštene ter v skladu z mednarodnimi standardi, so notranja zadeva vsake države, vmešavanje ostalih držav vanje pa je nedopustno ter v nasprotju s cilji in načeli Ustanovne listine Organizacije Združenih narodov. Tudi odločitev o novem ameriškem predsedniku je bila izključno v rokah ameriških državljanov. Le-ti so svojo voljo jasno in nedvoumno izrazili na volitvah 8. novembra 2016, na katerih so za novega predsednika ZDA izvolili Donalda J. Trumpa. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z upoštevanjem pokojninske dobe iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela študentov Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je bilo na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C), ki se je začel uporabljati s 1. februarjem 2015, je uvedeno plačevanje polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov na podlagi študentske napotnice, ki jih ob izplačilu dohodka obračuna in plača pooblaščena organizacija (študentski servis), in sicer prispevek zavarovanca po stopnji 15,5 % oziroma prispevek delodajalca po stopnji 8,85 %. Posledično se od 1. 2. 2015 dalje obdobje opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov všteva tudi v pokojninsko oziroma zavarovalno dobo. Zavod vsem dijakom in študentom, ki opravljajo začasno in občasno delo, v letu 2016 zagotavlja izpis vplačanih/obračunanih prispevkov ter izračun skupne pokojninske oziroma zavarovalne dobe za leto 2015. Za leto 2016 bo natančen izpis vplačanih/obračunanih prispevkov ter izračun skupne pokojninske omogočal, ko bo znan podatek o povprečni mesečni plači za leto 2016, to je sredi februarja 2017. Izjemoma (npr. dokazovanje delovnih izkušenj ob prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) Zavod izda dijaku oziroma študentu začasno potrdilo oziroma izpis vplačanih/obračunanih prispevkov ter izračun skupne pokojninske oziroma zavarovalne dobe tudi za tekoče koledarsko leto (2016) ob upoštevanju zadnje znane povprečne mesečne plače (za leto 2015) ter do izdaje potrdila prejetih podatkov o vplačanih/obračunanih prispevkih – začasna informacija o trajanju zavarovanja za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 za leto 2016. Po podatkih FURS je v letu 2015 na podlagi začasnega in občasnega dela za 97.119 dijakov in študentov vplačanih 52.188.377,38 EUR prispevkov, kar povprečno pomeni 2 meseca in 19 dni zavarovalne dobe za posameznega dijaka oziroma študenta. Po podatkih, ki jih je Zavod s strani FURS prejel za leto 2016, pa je bilo na podlagi začasnega in občasnega dela za 89.454 dijakov in študentov vplačanih 45.393.499,86 EUR prispevkov za socialna zavarovanja. Ob upoštevanju povprečne plače za leto 2015 je v povprečju vsak dijak oziroma študent na podlagi opravljanja začasnega in občasnega dela pridobil 2 meseca in pol pokojninske oziroma zavarovalne (delovne) dobe. Omenjeno dejstvo vpliva tako na povprečno število zavarovancev kot tudi na razmerje med zavarovanci in upokojenci in na izboljšanje strukture mladih zavarovancev med 15. in 26. letom. Ob upoštevanju učinkov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov se je tako v letu 2015 število zavarovancev povečalo za 23.145, iz česar izhaja, da je bilo skupaj povprečno 863.733 zavarovancev, kar pomeni povečanje za 3,8% v letu 2015. To je posledično vplivalo tudi na ugodnejše razmerje med zavarovanci in upokojenci, ki je ob upoštevanju navedenih podatkov znašalo 1: 1,41, kar je ugodnejše kot v letih 2014 in 2013. Vir: MDDSZ Položaj mladih se izboljšuje Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Anžeta Logarja v zvezi s problematiko mladih. Vlada v odgovoru poudarja, da smo ob začetku leta 2014, v katerem je mandat nastopila vlada Mira Cerarja, v Sloveniji beležili rekordno visoko brezposelnost (januarja 2014 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 129.843 brezposelnih, od tega 33.920 ali 26 % mladih (do 29 let). Ob nastopu vlade (september 2014) je bilo na zavodu prijavljenih 112.560 brezposelnih, od tega 26.718 ali 24 % mladih. Od tedaj beležimo vse hitrejše upadanje števila brezposelnih. Konec oktobra 2016 je bilo na zavodu prijavljenih 97.263 brezposelnih, od tega 21.819 mladih. Oktobra 2016 je v evidenci brezposelnih 32.580 brezposelnih oseb manj kot januarja 2014 (ali 25 % manj), mladih brezposelnih pa je prijavljenih 12.101 manj oz. 36 % manj. Primerjava: Jan. 2014 – Okt. 2016: Januar 2014 Vse BO 129.843 15 - 29 let 33.920 Primerjava: Oktober po letih Oktober 2014 Vse BO 115.901 15 - 29 let 30.403 Stopnja registrirane brezposelnosti: Januar 2014 Vsi 14,2 15-24 let 34,5 25-29 let 21,1 Oktober 2016 97.263 21.819 Oktober 2015 107.488 26.159 Oktober 2016 97.263 21.819 september2016 10,3 (september 2016) 19,7 (avgust 2016) 13,5 (avgust 2016) Pri mladih je pomembno, da na stopnjo brezposelnosti vpliva število aktivnih oseb, ki je zaradi dolgega trajanja šolanja mladih, v Sloveniji pri mladih nizko, kar zvišuje stopnjo brezposelnosti. Okvirna predvidena sredstva za izvajanje jamstva za mlade 2016-2020: SKUPNO 300 mio EUR 2016 2017 2018 2019 70,1 mio EUR 62,7 mio EUR 58,0 mio EUR 54,6 mio EUR Vir: MDDSZ 2020 53,9 mio EUR Vlada o odgovoru na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z izvajanjem koalicijskega sporazuma sedanje vlade v delu, ki se nanaša na ‘‘odprt dialog s civilno družbo in konstruktivnim vključevanjem vseh deležnikov v pripravo zakonodaje’’. Poslanec dr. Vinko Gorenak sprašuje Vlado Republike Slovenije, kdaj bo vladna koalicija začela izvajati svoj lasten koalicijski sporazum v delu, ki se nanaša na »odprt dialog s civilno družbo in konstruktivno vključevanje vseh deležnikov v pripravo zakonodaje«. Vlada Republike Slovenije se ne strinja z izpostavljeno trditvijo, da ne izvaja odprtega dialoga s civilno družbo in da ne vključuje zainteresiranih v pripravo zakonodaje, ravno nasprotno. V zvezi s tem v nadaljevanju navajamo že izvedene, kakor tudi načrtovane aktivnosti Vlade Republike Slovenije, z vidika izboljšanja regulatornega okolja in sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov. Resolucija, ki jo je Državni zbor sprejel 19. 11. 2009, predstavlja osnovo za pripravo predpisov in določa tudi minimalne standarde sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov. Resolucija strukturira logične korake in podaja smernice, kako pristopiti k pripravi politike oziroma predpisa, pri čemer je potrebno upoštevati načela in minimalne standarde vključevanja zainteresirane javnosti. Sodelovanje z javnostjo poteka preko glavnega komunikacijskega orodja »informacijska podpora postopkov priprave predpisov (v nadaljevanju: IPP)« in predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS). Velik poudarek komunikacijskega orodja IPP je namenjen tudi večjemu vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom e-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Upoštevanje državljanov, strokovne in zainteresirane javnosti, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb, volje in interesov so pomembni pri soodločanju. E-demokracija predstavlja tako enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov. V smeri prizadevanj za dvig kakovosti in učinkovitosti na področju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov je Ministrstvo za javno upravo v prvi polovici leta 2015 v sodelovanju z vsemi udeleženci, ki sodelujejo v procesu priprave predpisov, izvedlo projekt »Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik«. Pomemben rezultat sodelovanja Ministrstva za javno upravo in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (v nadaljevanju: CNVOS) predstavljajo v februarju 2015 izdane vladne Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, ki so bile nato spomladi nadgrajene še s priročnikom. Še zlasti pa je pomembno, da je vključeno tudi pravilo o zgodnjem vključevanju javnosti. Tako je z vladnim poslovnikom predpisana javna razprava o zakonskem besedilu kvečjemu zadnje sito in ministrstva morajo predpis odprto pripravljati že od samega začetka. Ob smernicah je nastala tudi brošura Vključujte javnost v sprejemanje odločitev. Dodatno je CNVOS za Ministrstvo za javno upravo pripravil tudi obsežno mednarodno analizo pravnega okvirja za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, v kateri je podrobno analizirana zakonodaja 22 držav, na podlagi česar so se izdelala priporočila za normativne izboljšave v Sloveniji. Z izidom novega Priročnika za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov in z nacionalno konferenco za javno upravo Sodelovanje z javnostjo - Pot do dobrega predpisa se je v maju 2015 zaključil polletni projekt sodelovanja Ministrstva za javno upravo in CNVOS na temo krepitve sodelovanja z javnostmi pri pripravi predpisov in drugih strateških in političnih dokumentov. Jedro projekta je predstavljala serija treningov, ki so pod vodstvom CNVOS potekali med februarjem in aprilom 2015. V letu 2015 in 2016 je Vlada Republike Slovenije posebno pozornost usmerila v pripravo t. i. epredpisov, katerih osrednji cilj je boljša priprava predpisov z vključitvijo elektronskih modulov, presoje učinkov. V sodelovanju s posameznimi resorji je s 1. junijem 2016 uvedena presoja učinkov na mikro, majhno in srednje gospodarstvo s tako imenovanim MSP testom s pomočjo aplikativne podpore. Aplikacija MSP test je programska rešitev, ki podpira postopek presoje vplivov nastajajočih predpisov na gospodarstvo, predvsem na mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Aplikacija je kot poseben modul vključena v sistem MOPED (modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), ki nastaja pod okriljem Službe Vlade RS za zakonodajo. Prav tako je Ministrstvo za javno upravo med drugim prenovilo spletni portal STOP birokraciji, ki je namenjen posredovanju pobud, predlogov za poenostavitve s strani poslovnih subjektov in državljanov. Pogosto se prav na osnovi pobud, ki jih uporabniki posredujejo na portal, sproži reševanje konkretnega problema, kar posledično pomeni tudi boljšo zakonodajo. Vsak prejeti predlog najprej pregleda strokovna ekipa in ga po preučitvi posreduje v reševanje pristojnim resorjem. Določeni predlogi, prejeti preko omenjenega portala, so tudi uvrščeni v Enotno zbirko ukrepov v obliki ukrepov z določenim datumom za izvedbo in odgovornim resorjem za uresničitev ukrepov oziroma konkretnih predlogov. Vlada se zaveda, da za doseganje cilja učinkovite javne uprave in dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva potrebujemo stabilno zakonodajno in poslovno okolje. Zaradi tega bo v prihodnosti še večjo pozornost namenila boljši zakonodaji, v sodelovanju z zainteresirano in strokovno javnostjo, med drugim tudi v sodelovanju s predstavniki civilne družbe. Vir: MJU Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z izgubami v javnih zdravstvenih zavodih Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Širclja v zvezi s poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov. Poslanec, mag. Šircelj navaja, da je v prvem polletju 2016 izgubo ustvarilo 29 javnih zdravstvenih zavodih, ki je v bolnišnicah znašala 19,3 milijone evrov (in ne 119,3 milijone evrov kot je zmotno zapisano v vsebini poslanskega vprašanja). V primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 je v prvem polletju 2016 več javnih zdravstvenih zavodov poslovalo z izgubo, višje pa so tudi neporavnane obveznosti na dan 30. 6. 2016 glede na stanje 30. 6. 2015. Poslanec, mag. Šircelj prosi za navedbo operativnega časovnega plana (po mesecih in letih), iz katerega bo razvidno, v kakšnem času bo odpravljena izguba v bolnišnicah in javnih zdravstvenih zavodih ter kdaj in kako bodo poravnane njihove obveznosti. V nadaljevanju posredujemo odgovor Vlade RS na vprašanje poslanca: Rezultati poslovanja v prvem polletju 2016 so slabši od rezultatov iz enakega obdobja leta 2015, ob tem, da je na negativno polletno poslovanje 2016 dodatno vplivalo povišanje stroškov dela na podlagi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju ter Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016. S 1. 12. 2015 so namreč uslužbenci pridobili pravico iz naslova napredovanja v višje plačne razrede in nazive, povišanje regresa za letni dopust, pomembno pa je na rast stroškov dela vplivala tudi sprostitev zaposlovanja na podlagi črtanja določb Zakona o uravnoteženju javnih financ. Vendar pa so bolnišnice ob poročanju o polletnem poslovanju 2016 ocenile, da bodo, z izjemo UKC Ljubljana, leto 2016 zaključile s pozitivnim ali izravnanim poslovnim rezultatom. Na polletne rezultate poslovanja namreč vpliva t.i. sezonski vpliv, ko še ni upoštevan končni obračun storitev s strani ZZZS, k izboljšanju poslovanja pa bo vplival tudi dvig cen zdravstvenih storitev, ki je bil realiziran s 1. 6. 2016, izvedba enkratnega dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob ter poplačilo preseganj posameznih programov skladno s Splošnim dogovorom za leto 2016. Vlada je v letih 2015 in 2016 sprejela sistemske ukrepe na področju financiranja zdravstvenih storitev, s katerimi so bili delno odpravljeni nekateri začasni varčevalni ukrepi, ki so bili v preteklosti sprejeti s ciljem zagotoviti uravnoteženo poslovanje ZZZS: • v letu 2015 je bila povišana priznana amortizacija v ceni storitev za 25 % (s tem so se odhodki ZZZS povečali za 14,2 mio EUR, pri čemer je ukrep ostal v veljavi v letu 2016) • s 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015 so se cene zdravstvenih storitev povišale za 2,12 % (povečanje odhodkov ZZZS za 16 mio EUR) • s 1. 6. 2016 do 31. 12. 2016 so se cene zdravstvenih storitev povišale za 3,6 % (povečanje odhodkov v ZZZS za 31,6 mio EUR). Ti ukrepi povečujejo celotne prihodke javnih zdravstvenih zavodov, ki so bili v prvem polletju 2016 v primerjavi z realizacijo v prvem polletju 2015 višji za 5,8 %, od tega v bolnišnicah za 5,1 %, v zdravstvenih domovih pa za 6,9 %. Vendar pa vzroki za negativno poslovanje niso enoznačni in pretežno izvirajo iz preteklih let, ko je bilo potrebno izvajalcem zdravstvenih storitev zaradi vzdržnosti poslovanja ZZZS večkrat linearno znižati cene zdravstvenih storitev ne glede na njihovo finančno uspešnost (1. 4. 2009 za 2,5 %, 1. 5. 2012 za 3 %, 1. 1. 2013 za 3 %), prav tako pa so bili sprejeti tudi drugi ukrepi, ki so nižali cene, da se je zagotovila uravnoteženost odhodkov ZZZS glede na razpoložljive prihodke (v letu 2013 je bilo izvedeno tudi znižanje cen za 1,8 % zaradi nazaj umaknjene revalorizacije cen, zmanjšanje tehničnoadministrativnega kadra v ceni storitev, priznane amortizacije, znižanje sredstev za terciar,…). Pogost razlog za negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov je tudi realizacija presežnega programa do ZZZS zaradi potreb prebivalcev, pri čemer presežen program s strani ZZZS ni plačan, neusklajenost vrednotenja programov s strani plačnika ZZZS glede na dejansko situacijo (npr. neusklajenost priznanih in realiziranih uteži v akuti bolnišnični obravnavi), nerealizacija pogodbenega programa dela do plačnika ZZZS, zaradi različnih vzrokov (pomanjkanja kadra, kapacitet,…), neenotno izpogajane cene v okviru javnih naročil, pa tudi nepravilnosti pri poslovanju (ki se nanašajo na izvajanje investicij brez zagotovljenih virov, nepravilno sklepanje podjemnih pogodb ali pogodb s s.p. in d.o.o. za izvajanje zdravstvenih storitev,…). Ministrstvo za zdravje v okviru razpoložljivih sredstev poskuša postopoma izboljšati pogoje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, dolgoročno pa bo s sistemskimi ukrepi zagotovilo povečanje uspešnosti in optimizacije zdravstvenega sistema. V letu 2016 so bila dodatna sredstva namenjena za skrajševanje čakalnih dob, bistveno pa bo na izboljšanje poslovanja vplivala uvedba novih obračunskih modelov za financiranje izvajalcev zdravstvene dejavnosti, saj se v praksi ugotavlja podcenjenost oziroma precenjenost posameznih programov v dejavnostih, kar se odraža bodisi v daljših čakalnih dobah bodisi v neoptimalno usmerjanje sredstev. K znižanju stroškov izvajalcev pa bodo pripomogla tudi skupna javna naročila, ki potekajo pod okriljem Ministrstva za javno upravo. Za olajšanje težke likvidnostne situacije je Ministrstvo za zdravje v dogovoru z Ministrstvom za finance reprogramiralo likvidnostna posojila bolnišnic v najtežji likvidnostni situaciji v posojila z ročnostjo za obdobje do treh let, prav tako pa lahko proračunski uporabniki, vključeni v sistem enotnega upravljanja sistema EZR države, pridobijo likvidnostna posojila za financiranje začasnega primanjkljaja denarnih sredstev, ki je posledica neusklajenega gibanja prejemkov in izdatkov. Za dolgoročno izboljšanje finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov je potrebno zagotoviti dodatne vire, ki bodo imeli podlago v zakonodaji, ki je v pripravi, to je Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V pripravi je tudi Zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov, ki bo omogočil direktorjem sodobno vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, ki povečuje poslovno avtonomijo, strokovno odgovornost in ustvarjalnost izvajalcev zdravstvenih storitev in programov. Vir: MZ Vlada o odgovoru na pisno poslansko vprašanje mag. Marka Pogačnika v zvezi z nadzorovanjem in ugotavljanjem zadolženosti Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora gospoda mag. Marka Pogačnika v zvezi z nadzorovanjem in ugotavljanjem zadolženosti. Zadolževanje občin in izdajanje poroštev občin ureja Zakon o javnih financah (ZJF), Zakon o financiranju občin in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Ministrstvo za finance izda občini soglasje k zadolžitvi v skladu s Pravilnikom o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju občin, pri čemer se upošteva največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v ZFO-1 in ZIPRS1617. Občina mora pridobiti soglasje k zadolžitvi v primeru najema kredita ali posojila za izvrševanje občinskega proračuna, v primeru najema kredita ali posojila za upravljanje z dolgom občinskega proračuna in v primeru sklenitve pogodbe o zakupu ali najemu, na podlagi katere lastninska pravica (lahko) preide z najemodajalca na najemnika (finančni najem). O sklenjenih poslih zadolževanja občine poročajo Ministrstvu za finance v skladu s Pravilnikom o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin v spletni aplikaciji e-Dolg-občine (v nadaljevanju: aplikacija), z elektronsko ali navadno pošto pa morajo poslati tudi vse pogodbe o zadolžitvi. Za vnos podatkov je odgovorna občina, Ministrstvo za finance pa popolnost in točnost podatkov o zadolženosti občine in izdanih poroštvih za občine preverja sproti, tako da primerja podatke iz pogodbe o zadolžitvi z vnesenimi podatki v aplikaciji, posebej pa še v postopku za izdajo soglasja k zadolžitvi občine. Zadolževanje in izdajanje poroštev pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin (posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja ter pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) urejata ZJF in ZFO-1. Te pravne osebe se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva le s soglasjem občinskega sveta in pod pogoji, ki jih določi občinski svet, ter če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Obseg zadolževanje in izdanih poroštev za te pravne osebe mora občina določiti v odloku, s katerim se sprejme proračun občine. Nadzorstvo nad zadolževanjem in izdajanjem poroštev teh pravnih oseb tako opravlja občina, ki je njihova ustanoviteljica. Občina je v skladu z ZJF dolžna o zadolževanju in izdajanju poroštev teh pravnih oseb obveščati Ministrstvo za finance v skladu s Pravilnikom o pošiljanju podatkov v aplikaciji, z elektronsko ali navadno pošto mora poslati tudi vse pogodbe o zadolžitvi. Tudi za vnos teh podatkov v aplikacijo je odgovorna občina. Ministrstvo za finance popolnost in točnost podatkov o zadolženosti pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine preverja sproti, tako da primerja podatke iz pogodbe o zadolžitvi z vnesenimi podatki v aplikaciji. Poleg sprotnega preverjanja vnesenih podatkov o zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v aplikaciji, Ministrstvo za finance te podatke enkrat letno preveri tudi s podatki iz premoženjskih bilanc občin, ki jih občine pripravljajo na podlagi ZJF in so jih dolžne oddati na AJPES do 30. aprile tekočega leta. V primeru, ko so ugotovljena neskladja med podatki iz aplikacije in podatki iz premoženjske bilance Ministrstvo za finance obvesti občino in zahteva, da ta neskladja pojasni oziroma odpravi. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja v zvezi z gradnjo izvlečnega tira Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi z gradnjo izvlečnega tira. Poslanec Ljubo Žnidar v svojem vprašanju izpostavlja, da se je pričela gradnja izvlečnega tira na železniški postaji Koper, ki bo pripomogla k povečanju pretovornih kapacitet za pristanišče Koper. V zvezi s tem poslanca zanima, kdaj so se pričela dela, in ali je res, da je rok za dokončanje dobrega kilometra tira 22 mesecev? V nadaljevanju poslanec sprašuje, zakaj je rok tako dolg in kakšna bo propustnost proge po dokončanju investicije v primerjavi z zdajšnjo, upoštevaje ostale ukrepe, ki so bili in bodo izvedeni na tej progi? Vlada v odgovoru pojasnjuje, da so se dela na izvlečnim tirom, ki predstavlja sanacijo ozkega grla na območju Bivja na železniški progi Divača–Koper, pričela 8. julija 2016 in da je rok izvedbe 22 mesecev. Projekt je razdeljen na dve fazi. Prva faza obsega prestavitve poljskih poti, izvedbo nasipa drugega tira, izvedbo mosta čez Rižano in dveh podvozov, prestavitev daljnovoda, izdelavo novih prepustov pod obstoječim tirom, melioracije, zgornji ustroj nove železniške proge, tirne naprave nove proge, izvedbo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na novi progi in izvedbo električne vozne mreže. Predvideno trajanje izgradnje je 15 mesecev. Druga faza, ki se bo začela predvidoma v novembru 2017 pa vključuje rekonstrukcijo obstoječe stare železniške proge v dolžini 1200 m. Vlada še pojasnjuje, da je predviden tehnični pregled del konec aprila 2018, ki je pogojen s konsolidacijo nasipa, delih na objektih, prepustih, prestavitev daljnovoda, melioracije. Po uspešno izvedeni konsolidaciji se bo nadaljevalo z deli na novem tiru. Dela se izvajajo v neposredni bližini obstoječe železniške proge, kjer je nujno dodatno zagotavljanje varnostnih ukrepov s številnimi prekinitvami del. Za izvedbo posameznih del je potrebno predhodno pridobiti tudi dovoljenja za zaporo železniške proge, kar pa je pri tako obremenjeni železniški povezavi, kot je povezava Koper–Divača, izredno problematično. Vlada v odgovoru navaja, da bo sanacija ozkega grla na območju Bivja na železniški progi Divača–Koper, z odsekom med tovorno postajo Koper in elektro napajalno postajo Dekani, z dodatnimi ukrepi omogočila fleksibilnejšo vodenje prometa vlakov in s tem večjo kapaciteto obstoječe proge. Prepustna zmogljivost obstoječe proge Divača–Koper se bo z zgrajenim dodatnim tirom v dolžini 1,2 km in optimizacijo vodenja prometa poveča iz 82 na 85 vlakov na dan, prevozna zmogljivost pa se bo povečala iz 14,3 mio na 15,2 mio neto ton/letno. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z rekonstrukcijo ceste Luče–Podvolovljek–Kranjski Rak Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Nade Brinovšek v zvezi z rekonstrukcijo ceste Luče–Podvolovljek–Kranjski Rak. Poslanka Nada Brinovšek izpostavlja, da je državna cesta Luče–Podvolovljek–Kranjski Rak za Zgornje Savinjčane zelo pomembna, kot povezovalna cesta z osrednjo Slovenijo in tudi širše, in sprašuje, kdaj in v kakšni obliki bo pripravljena rekonstrukcija te državne ceste. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je cesta oz. posamezni odseki dejansko zelo poškodovani, zato ima Direkcija RS za infrastrukturo predvideno preplastitev vozišča oz. zamenjavo asfaltnih slojev v obstoječi širini ter ureditev odvodnjavanja. Sanacija ceste na navedenih delih predmetnega odseka je zajeta v planu sanacij vozišč do leta 2019. Do nadaljnjega pa se bodo v okviru rednega vzdrževanja izvajala najnujnejša krpanja udarnih jam. Vir: MzI Vlada prejela pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z vplivom povišanih davčnih in ostalih finančnih obremenitev na socialni položaj družin, na katerega podaja naslednji odgovor. Vlada je v zadnjem času na davčnem področju sprejela pomembne ukrepe, ki vplivajo na dohodninsko razbremenitev zavezancev, zlasti najbolj produktivnih. Davčno prestrukturiranje, kot ga je zastavila vlada, gre v smeri razbremenitve dela ob hkratnem povečanju obremenitve kapitala. Sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2) torej vpeljuje ukrepe, ki na ravni dohodnine zavezance kvečjemu davčno razbremenjujejo, nikakor pa jih dodatno, ob ostalih nespremenjenih pogojih, ne obremenjujejo. Vlada se zaveda, da je bila Slovenija do sedaj na področju davčne obremenitve dela relativno nekonkurenčna, zato je v sklopu davčnega prestrukturiranja velika pozornost namenjena predvsem razbremenitvi plač visoko kvalificirane delovne sile. Z letom 2017, ko bo stopila v veljavo sprememba ZDoh-2, se tako spreminja lestvica za odmero dohodnine, s čimer se davčno razbremenjuje zaposlene, ki prejemajo bruto dohodke nad 1,6 povprečne plače v Republiki Sloveniji. S tem se bo znižal davčni primež, merjen z metodologijo OECD, kar bo posredno vplivalo na večjo zaposljivost in zaposlenost ter pripomoglo k temu, da bodo ti zaposleni ob nespremenjenih bruto plačah prejeli višje neto plače. Prav tako se s spremembo ZDoh-2 povečuje dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, s čimer pa se bo razbremenilo predvsem prejemnike minimalnih plač. Dodaten vzvod davčne razbremenitve je tudi na novo uvedena možnost ugodnejše davčne obravnave dohodkov za poslovno uspešnost, saj se del plače za poslovno uspešnost izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 % povprečne mesečne plače v Sloveniji. Podatki o velikosti davčnega primeža kažejo, da je ureditev dohodnine v Sloveniji naklonjena družinam. Po podatkih o davčnem primežu v letu 2015 se tako Slovenija uvršča okoli desetega mesta, gledano različne višine dohodka za samsko osebo brez otrok, ter med 15. in 23. mestom med državami OECD, če gre za družino z dvema otrokoma pri različnih višinah dohodka drugo zaposlenega ob povprečni plači prvo zaposlenega. Višja uvrstitev predstavlja višji davčni primež. To pomeni, da je davčni primež, merjen po metodologiji OECD, v Sloveniji za družine z otroki nižji kot za samske osebe, kar je zlasti posledica uveljavljanja olajšav za vzdrževane družinske člane. Trenutna ureditev v ZDoh-2 v prvem in drugem odstavku 114. člena namreč določa precej radodarne olajšave za vzdrževane otroke. Na podlagi podatkov iz odmer dohodnine za leto 2014 tako ugotavljamo, da je leta 2014 323.843 zavezancev za odmero dohodnine (2013: 333.428 zavezancev) uveljavilo za skupno 1.131,9 mio EUR olajšav za vzdrževane otroke (2013: 1.132,9 mio EUR), kar predstavlja za približno 240 mio EUR manj prihodkov v proračun iz naslova dohodnine (2013: 244,8 mio EUR). Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marija Pojbiča v zvezi z brezposelnostjo na katerega podaja naslednji odgovor V zvezi z izboljšanjem zaposljivosti mladih je Vlada Republike Slovenije sprejela: - Izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016 – 2020, katerega ukrepi so osredotočeni na tiste mlade, ki so najbolj odrinjeni od trga dela oziroma so v nevarnosti, da se jim to pripeti. - Akcijski načrt v zvezi z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev v RS, ki temelji na celoviti analizi opravljanja pripravništev za diplomante terciarnega izobraževanja, na področjih, ki se izvajajo predvsem v državni upravi oziroma javnem sektorju, in sicer z vidika možnosti zaposlovanja ter potrebe po opravljanju pripravništev in posebnih strokovnih izpitov. Vlada je pripravila gradivo »Starejši in trg dela v Sloveniji«, na podlagi katerega bo v kratkem sprejet akcijski načrt izvedbe ukrepov, predlaganih v tem dokumentu, ki so bili v skladu s pripombami, prejetimi v javni razpravi, z odzivi socialnih partnerjev in strokovne javnosti ocenjeni kot splošno sprejemljivi in izvedljivi. Vlada meni, da ni primerno reševanje problematike brezposelnosti starejših oseb preko pravic, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, s spremembami, v nadaljnjem besedilu ZPIZ-2), torej tudi ne z dodelitvijo delne pokojnine. Delna pokojnina je del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, in sicer v višini odvisni od skrajšanja ur opravljanja dela. Delna pokojnina je tako namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Kot izhaja iz prejšnjega odstavka je delna pokojnina pravica, ki jo lahko uveljavlja zavarovanec, če izpolnjuje pogoje ali za predčasno ali za starostno pokojnino ter se odloči, da nadaljuje z delom v zmanjšanem obsegu. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje za primer nastopa zavarovalnega rizika starosti, torej za primer, ko si posamezniki zaradi nastopa starosti niso več zmožni sami z delom zagotavljati dohodka oziroma socialne varnosti. S predlaganim ukrepom se tako bistveno posega že v sama načela pokojninskega sistema, ki ni namenjen reševanju problematike brezposelnosti in le-ta tudi ni eden izmed zavarovalnih primerov, ki je z zakonom v naprej predpisan. Reševanje brezposelnosti skozi sistem pokojninskega zavarovanje je tako nesistemski ukrep, ki poruši celotno ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre namreč za zavarovalni sistem, ki pokriva zakonsko določene zavarovalne primere, med katerimi pa ni brezposelnosti niti ni zavarovalni primer socialna ogroženost. V Republiki Sloveniji pa poleg pokojninskega zavarovanje, ki predstavlja enega izmed sistemov socialnega zavarovanja, obstoji tudi sistem socialnega varstva, v okviru katerega se dodeljujejo pravice na podlagi materialne ogroženosti posameznikov. Vlada RS meni, da medsebojno mešanje sistemom ni primerno, ravno tako reševanja brezposelnosti starejših ni mogoče reševati preko sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanje, saj le-ta temu ni namenjen, reševanje socialnih stisk in brezposelnosti preko sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob neizpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice pa je tudi ustavno sporno. Vir: MDDSZ Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z dvorcem Gutenbuchel Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanske Nade Brinovšek v zvezi dvorcem Gutenbuchel, ki je v upravljanju Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Poslanka sprašuje, ali bo Ministrstvo za zdravje dvorec prodalo ali ga bo pustilo še naprej propadati. V nadaljevanju vlada posreduje odgovor na zastavljeno vprašanje. Ministrstvo je v Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2017 na predlog Psihiatrične bolnišnice Vojnik uvrstilo kompleks dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. Vključenost premoženja v veljavni načrt ravnanja je v skladu s 6. členom Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16), formalni pogoj za izvedbo katerega koli postopka ravnanja s stvarnim premoženjem. Psihiatrična bolnišnica Vojnik nepremičnino v zadnjih letih redno uvršča v načrt razpolaganj. V skladu z 14. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13- ZDU-1G, 50/14, 90/14-ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15) o neodplačnih prenosih lastninske pravice na nepremičnem premoženju države odloča vlada, o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države, pa odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca, torej direktor javnega zdravstvenega zavoda, ki je upravljavec nepremičnin. Nadalje pa Statut Psihiatrične bolnišnice Vojnik določa, da svet zavoda odloča o nakupu in prodaji nepremičnin. V zvezi z dvorcem Gutenbuchel pa je potrebno pojasniti, da je bila nepremičnina predmet denacionalizacijskega postopka, ki je denacionalizacijskim upravičencem vrnil zemljišča okrog dvorca. Vrnjeno premoženje so denacionalizacijski upravičenci nato prenesli na Premogovnik Velenje d.d., s katerim pa še ni prišlo do sklenitve pogodbe, ki bi dokončno uredila stanje. V skladu s 16. členom Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti mora biti pravni status stvarnega premoženja, ki ne omogoča pravilne izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, urejen pred sklenitvijo posla. Neurejeno zemljiškoknjižno stanje ovira možnost prodaje dvorca. Potrebno je omeniti tudi, da je lastnik ene od parcel, ki se nahaja znotraj kompleksa dvorca, Občina Šoštanj. Glede na veljavne predpise bi bil možen brezplačni prenos lastninske pravice na Republiko Slovenijo, kar bi tudi pripomoglo k povečanju možnosti za prodajo kompleksa. Ministrstvo za zdravje bo glede na prejet dopis Psihiatrične bolnišnice Vojnik, da se preveri možnost, da država kot lastnik nepremičnin določi drugega upravljavca nepremičnine, preverilo morebitni interes drugih resorjev za prevzem dvorca v upravljanje. Vir: MZ Odgovora na poslansko vprašanje v zvezi s številom zdravnikov Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Danijela Krivca, ki sprašuje za natančne podatke o številu zdravnikov, ki so v zadnjih treh letih (od 1. 1. 2013 do 30. 10. 2016) zaključili izobraževanje v Republiki Sloveniji, in se nato zaposlili v slovenskem zdravstvenem sistemu. V nadaljevanju vlada posreduje odgovor na zastavljeno vprašanje. Pojasnjujemo vam, da je na Medicinski fakulteti v Ljubljani študij medicine v obdobju od 1. 1. 2013 do 30. 10. 2016 zaključilo 892 študentov medicine. Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je v istem obdobju študij medicine zaključilo 346 diplomantov. Skupaj je v obdobju od 1. 1. 2013 do 30. 10. 2016 študij medicine zaključilo 1238 diplomantov. Skladno z Zakonom o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ in 40/12 – ZUJF) se oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik. Pripravništvo traja šest mesecev in se konča s strokovnim izpitom. Nadalje je določeno, da se zdravnik, ki je opravil strokovni izpit, lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Upoštevajoč navedeno se diplomanti prvič zaposlijo v zdravstveni dejavnosti oziroma slovenskem zdravstvenem sistemu kot navaja poslanec za čas opravljanja pripravništva. V obdobju od 1. 1. 2013 do 30. 10. 2016 se je zaposlilo 1246 pripravnikov (op. v to število so zajeti vsi pripravniki tako diplomanti medicinskih fakultet iz Slovenije kot tudi tuji zdravniki). Pripravništvu naj bi sledila zaposlitev v specializaciji. Specializacije glede na Zakon o zdravniški službi razpisujejo Zdravniška zbornica Slovenije na podlagi soglasja Ministrstva za zdravje. Specializacije se razpisujejo za regije. Tako Ministrstvo za zdravje kot tudi Zdravniška zbornica Slovenije pri pripravi razpisov specializacij sledita javljenim potrebam izvajalcev zdravstvene dejavnosti, upoštevajoč upokojitve in že obstoječe specializante v sistemu. Prav tako razpise pripravljata v želji po zaposlitvi vseh diplomantov v sistemu zdravstvenega varstva. Na podlagi zbranih podatkov ugotavljamo, da je bilo v obdobju do 1. 1. 2013 do 30. 10. 2016 razpisanih 1337 specializacij. Zdravniška zbornica Slovenije je do 30. 11. 2016 odobrila 1193 specializacij, kar pomeni, da se je v tem obdobju tudi zaposlilo 1193 mladih zdravnikov. ob tem pripominjamo, da je bilo dne 16. 11. 2016 razpisanih še dodatnih 168 specializacij, s čimer bomo omogočili nove zaposlitve mladih zdravnikov. Glede na navedeno je bilo v obdobju zadnjih treh let razpisanih več specializacij kot je diplomantov medicinskih fakultet, kar nedvomno kaže, da se vsem diplomantom medicinskih fakultet v Republiki Sloveniji omogoča pridobitev specializacije in nadaljnjo delo v Republiki Sloveniji. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Žana Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Žana Mahniča v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo protikadilskih kampanj. Poslanca zanimajo rezultati evalvacij programov za ozaveščanje javnosti, kako bodo rezultati evalvacij upoštevani pri načrtovanju dela v prihodnje ter ali obstajajo značilne razlike v dosežkih med regijami. V nadaljevanju vlada posreduje odgovor na zastavljeno vprašanje. V Sloveniji smo v preteklosti uvedli številne učinkovite ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov. Leta 1996 smo bili med najnaprednejšimi državami v Evropi, ko smo uvedli ločitev prostorov za kadilce in omejili oglaševanje. Leta 2007 smo uspešno uvedli popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki je pomembno zmanjšala izpostavljenost prebivalcev tobačnemu dimu in v začetku prispevala tudi k znižanju deleža kadilcev. Po podatkih raziskave Eurobarometer, ki je bila opravljena leta 2014, je Slovenija med tistimi državami EU, kjer ljudje opazijo najmanj kajenja v restavracijah, barih in na delovnem mestu. Po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih pa se je zmanjšal obseg kajenja in izpostavljenosti tobačnemu dimu tudi v prostorih, kjer ljudje bivajo. Po letu 2007 se slovenska zakonodaja na področju tobaka ni spreminjala, se je pa skladno z določbami Zakona o trošarinah spreminjala obdavčitev tobačnih izdelkov. V letih 2012, 2013 in 2014 so se ob zviševanju obdavčitve znatneje zvišale realne cene tobačnih izdelkov. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC) 2014 je pokazala, da se je med mladostniki obeh spolov starimi enajst, trinajst in petnajst let med leti 2010 do 2014 razširjenost kajenja zmanjšala, kar lahko v največji meri pripišemo spremembam na področju obdavčitve in cen tobačnih izdelkov v tem časovnem obdobju. Med 15 letniki se je delež tistih, ki so že kdaj poskusili kaditi, zmanjšal iz 53 % na 40 %, delež 15 letnikov, ki kadijo najmanj enkrat na teden, se je zmanjšal iz 19 % na 13 %, delež vsakodnevnih kadilcev med 15 letniki pa se je zmanjšal iz 14 % na 9 %. Podatki raziskave European health interview survey (EHIS), ki se izvaja med populacijo staro 15-64 let, v državah članicah EU, so pokazali, da se delež kadilcev v Sloveniji med 2007 in 2014 ni statistično značilno spremenil, saj je leta 2007 kadilo 24,9% anketiranih, leta 2014 pa 24,2% anketiranih. Se je pa pomembno znižalo povprečno število pokajenih cigaret (tovarniško in ročno zvite cigarete) v istem obdobju in sicer s 16,3 (2007) na 14,9 (2014). Gre za približno 10 % upad števila pokajenih cigaret. Ta upad lahko v določeni meri pripišemo tudi zvišanju cen po letu 2012. V kadilskih navadah prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na statistično regijo ter geografsko regijo prebivališča ni pomembnih razlik. Za uspešno opustitev kajenja so v Sloveniji kadilcem na voljo različne vrste brezplačne pomoči: od svetovanja pri osebnem zdravniku in delavnic za opuščanje kajenja v okviru zdravstvenovzgojnih centrov v zdravstvenih domovih, do brezplačnega svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, ki je na voljo ob delovnikih med 17. in 20. uro in za katerega ministrstvo za zdravje vsako leto nameni potrebna finančna sredstva. Od leta 2010 telefonsko svetovanje vključuje tudi proaktivno svetovanje, kar pomeni, da strokovno usposobljeni svetovalci večkrat pokličejo tiste kadilce, ki so še posebej motivirani za opustitev kajenja, oz. potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence. V letu 2015 je bila izvedena evalvacija programov za opuščanje kajenja v zdravstveno-vzgojnih centrih zdravstvenih domov po Sloveniji. V študiji je sodelovalo 454 kadilcev, od tega se jih je 236 udeležilo skupinskega svetovanja in 218 individualnega. Izkazalo se je, da sta obe obliki ustrezni in uspešni v dobri tretjini primerov. 35 % v evalvacijo vključenih kadilcev je kajenje opustilo, 60 % jih je znižalo število pokajenih cigaret, in sicer v povprečju z 20 na 7 pokajenih cigaret dnevno. Študija je raziskovala tudi razlike v uspešnosti pristopa glede na regije v Sloveniji in ugotovila, da je pristop najmanj uspešen v Pomurski regiji, kar je lahko posledica nižjega socialno-ekonomskega statusa. Spremljanje delovanja svetovalnega telefona za opuščanje kajenja je pokazalo, da to obliko svetovanja največ uporabljajo moški in mladi v starosti do 30 let. Od tistih, ki so se udeležili proaktivnega svetovanja, jih je ob koncu svetovalnega procesa 30 % kajenje opustilo, 30 % pa je znatno zmanjšalo število pokajenih cigaret. Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki jih izvajajo neprofitni zavodi in nevladne organizacije z namenom preprečevanja začetka kajenja, posebej pri mladih in opuščanja kajenja, vendar je za te namene v zadnjih letih lahko namenilo le 50.000 EUR na leto. Tako omejena sredstva žal ne zadoščajo za zunanjo evalvacijo omenjenih programov. Prav tako sredstva ne zadoščajo za izvajanje kampanj oz. širših preventivno usmerjenih komunikacijskih akcij. Ob tem je potrebno poudariti, da preventivne aktivnosti in kampanje same po sebi niso dovolj učinkovite. Učinkujejo samo, če so povezane z drugimi učinkovitimi ukrepi, kot je bilo dokazano tudi s sprejemom prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih leta 2007. Razširjenost in posledice uporabe tobaka lahko uspešno zmanjšamo le s celovitim programom učinkovitih in sodobnih ukrepov. Dne 1.12. 2016 je zato Vlada RS sprejela predlog novega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES. Na podlagi omenjene Direktive uvajamo ukrepe, ki se nanašajo na sam izdelek (prepoved določenih značilnih okusov tobačnih izdelkov, velika slikovno-besedilna opozorila na embalaži tobačnih izdelkov, elementi na embalaži za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine, celovito ureditev elektronskih cigaret, novih tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje,...). O ukrepih, ki se nanašajo npr. na oglaševanje, prepoved kajenja v zaprtih prostorih ali prepoved prodaje mladoletnim direktiva ne govori in prepušča državam članicam, da to urejajo na nacionalni ravni. Poleg ukrepov, ki jih uvaja nova direktiva, predlog zakona tako vključuje še druge dokazano učinkovite ukrepe za omejevanje kajenja, h katerim nas zavezuje Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, katere pogodbenica smo že od leta 2005. Ti ukrepi so: popolna prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov, uvedba dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, prepoved prikazovanja in uporabe tobačnih in povezanih izdelkov na televiziji in v okviru javnih nastopov, enotna embalaža za cigarete ter tobak za zvijanje in izenačitev elektronskih cigaret z ostalimi tobačnimi izdelki (prepoved uporabe v zaprtih javnih prostorih, prepoved prodaje mladoletnim, prepoved oglaševanja). Cilji predlaganih ukrepov so preprečevanje začetka in nadaljevanja kajenja med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi, spodbujanje opuščanja kajenja, zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu med mladoletnimi in posledično zmanjšanje obolevnosti in (prezgodnje) umrljivosti ter družbenih stroškov zaradi rabe tobaka. Z implementacijo določb Direktive v našo zakonodajo ter uvedbo celovite kombinacije dokazano učinkovitih ukrepov in prepovedi želimo celovito urediti področje nadzora nad uporabo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov ter na ta način doseči zgoraj opisane cilje, hkrati pa vzpostaviti zakonodajne okvire, ki bodo omogočili boljši nadzor in doslednejše sankcioniranje kršitev predpisov s tega področja. S predlaganimi ukrepi bomo v Sloveniji ne nazadnje prispevali k boljšemu zdravju ljudi in k vzdržnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti. Vir: MZ Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z odhodi mladih zdravnikov v tujino Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanja poslanke Nade Brinovšek. Vprašanja poslanke se glasijo: »Glede na dejstvo, da vedno več mladih izobraženih zdravnikov odhaja v tujino na delo, me zanima ali je pristojno ministrstvo sploh zaznalo tovrstne odhode?; Če je, ali je že reagiralo in kako? Če pristojno ministrstvo še ni reagiralo, me zanima ali bo in kdaj bo pripravilo ukrepe, ki naj bi preprečili nadaljnje odhode mladih zdravnikov v tujino?; Ali je v pripravi kakšna nova strategija, ki bo zaposlovala nove kadre in preprečila odhod najboljših zdravnikov v tujino?; Kje so po mnenju vlade vzroki za množične odhode zdravnikov v tujino ter kadrovsko podhranjenost naših javnih zdravstvenih zavodov?; Ali ministrstvo razpolaga s podatkom, koliko stane izobraževanje zdravnikov, vključno z njihovo specializacijo?; Koliko mladih zdravnikov je odšlo v zadnjih 8-ih letih na delo v tujino in kakšne smeri oz. izobrazbeni profili so bili ti zdravniki?«. V nadaljevanju vlada posredujemo odgovor na zastavljeno vprašanje. V javnosti se operira s podatki o večjemu oziroma množičnem odhodu mladih zdravnikov iz Slovenije, ki pa niso preverjeni. Kot že večkrat poprej poudarjamo, da na Ministrstvu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) niti na Zdravniški zbornici Slovenije, podatkov o številu zdravnikov, ki so odšli v tujino, nimamo, niti teh podatkov ne zbira katerikoli drugi organ, zato so navedbe o množičnem odhodu zdravnikov v tujino zgolj pavšalne. Kot vas je ministrstvo že obvestilo v enem izmed že posredovanih odgovorov na pisno poslansko vprašanje, ministrstvo izdaja potrdila o skladnosti pridobljene poklicne kvalifikacije z Direktivo 2005/36/ES, ki ga zdravniki potrebujejo v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za priznanje poklicne kvalifikacije, vendar pa število izdanih potrdil ni pokazatelj odhoda v tujino, kar je razvidno tudi po primerjavi podatkov o številu izdanih potrdil v letih 2014 in 2015 s podatki iz baze podatkov o izvajalcih zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: BPI), ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Namreč ministrstvo je za potrebe odgovora na to poslansko vprašanje primerjalo osebne podatke imetnikov izdanih potrdil v letih 2014 in 2015 s podatki v BPI, kjer naj bi bili navedeni vsi zdravniki, ki delo opravljajo v Republiki Sloveniji. Podatki BPI so iz novembra 2016. V letu 2014 je ministrstvo izdalo 34 potrdil o skladnosti osnovne usposobljenosti z Direktivo 2005/36/ES in 38 potrdil o skladnosti različnim specialistom. V letu 2015 je ministrstvo izdalo 38 potrdil o skladnosti osnovne usposobljenosti z Direktivo 2005/36/ES in 46 potrdil o skladnosti različnim specialistom. Skupaj je ministrstvo izdalo 72 potrdil o skladnosti osnovne usposobljenosti z Direktivo 2005/36/ES in 84 potrdil o skladnosti različnim specialistom. Primerjava podatkov je pokazala, da se v BPI več ne vodi 53 zdravnikov, ki jim je bilo izdano potrdilo o osnovni usposobljenosti, ter 38 zdravnikov specialistov. Navedeno pomeni, da je v dveh letih ob predpostavki, da so vsi ti zdravniki odšli v tujino, Republiko Slovenijo zapustilo 91 zdravnikov, in sicer 53 zdravnikov po opravljenem strokovnem izpitu in 38 zdravnikov specialistov različnih specialnosti. Zgolj za informacijo vam pojasnjujemo, da je bilo do 30. 11. 2016 v letu 2016 skupaj izdanih 50 potrdil, zato ocenjujemo, da nenadnega povečanja in množičnega odhajanja v tujino ni. Po pridobljenih podatkih (podatki so bili pridobljeni v letu 2010) celoten študij medicine stane 60.000 EUR za enega študenta, zato vsakršen odhod študenta iz države ne pomeni samo bega možganov, temveč ima tudi negativni finančni učinek na državo. Sicer v okviru EU velja načelo prostega gibanja delavcev, zato odhodov zdravnikov ne moremo preprečiti, lahko pa jih skušamo omejiti z različnimi ukrepi. Že pred samim podpisom Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) so na ministrstvu s FIDESOM z namenom izboljšanja položaja zdravnikov potekala pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in »zobozdravnike«, kjer se ureja tudi položaj mladih zdravnikov specialistov v Republiki Sloveniji. V pogajanjih se posebno pozornost namenja tudi zdravnikom specializantom, saj naj bi se vrednotenje delovnega mesta specializanta določilo na način, da vrednotenje delovnega mesta ni odvisno od dolžine trajanja specializacije. Uvedba standardov in normativov dela zdravnikov, ki jih predvideva Sporazum, bi pomenila, da bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene. Hkrati bi uvedba standardov in normativov zagotovila boljše pogoje za delo zdravnikov in kakovostno zdravstveno oskrbo. Prav tako bi uveljavitev standardov in normativov za delo zdravnikov, omogočalo managementu optimalno kadrovsko načrtovanje zdravnikov v prihodnje. S Sporazumom se določa tudi dolžnost delodajalcev, da bi upoštevaje normative dela zdravnikov zaposlovali zdravnike po zaključenem specialističnem izpitu. Zavzemamo se za pošteno plačilo za delo, za bomo v okviru vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob predlagali model fleksibilnega nagrajevanja zdravnikov. Vsi ti ukrepi vodijo v smer izboljšanja položaja mladih zdravnikov in bi posledično lahko preprečili nadaljnje odhode mladih zdravnikov v tujino. Nadalje je potrebno izpostaviti, da je bilo v zadnjih treh letih prav tako razpisanih več specializacij kot je bilo diplomantov obeh medicinskih fakultet v Republiki Sloveniji, kar nedvomno kaže, da se vsem diplomantom medicinskih fakultet v Republiki Sloveniji omogoča pridobitev specializacije in nadaljnjo delo v Republiki Sloveniji. Menimo, da je kadrovska podhranjenost javnih zdravstvenih zavodov posledica nepravilnega načrtovanja kadrov znotraj bolnišnic, deloma pa tudi posledica samega sistema razpisovanja specializacij, ki se izvaja za regije, kakor tudi nepravilne porazdeljenosti zdravstvenih programov po zavodih. Navedene pomanjkljivosti, bomo odpravili v naslednjih spremembah zakonodaje, ki je predvidena v tem in naslednjem letu. Z vlaganji v načrtovanje in razvoj kadrovskih virov se med drugim zagotavlja pogoje za nenehno izboljševanje zdravstvene oskrbe, zato je ministrstvo v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16; v nadaljnjem besedilu: ReNPZV16–25) posebno poglavje namenilo tudi Upravljanju kadrovskih virov v zdravstvu. Na ministrstvu bomo začeli z načrtovanjem kadrovskih in materialnih virov glede na potrebe prebivalstva, s čimer bomo zagotovili boljšo dostopnost do zdravstvene oskrbe. Posebna pozornost bo namenjena uravnoteženju zdravstvenega kadra – tudi s prenosom določenih kompetenc in odgovornosti med poklicnimi skupinami in uvajanjem novih vsebin v skladu z razvojem medicine in drugih zdravstvenih strok. S tem namenom so v ReNPZV16–25 predvideni naslednji ukrepi: Ukrep 1 Vzpostavitev sistema spremljanja kadrovskih potreb v sistemu zdravstvenega varstva in nacionalnega registra zdravstvenih delavcev. Ukrep 2 Sprejem Nacionalnega načrta razvoja in upravljanja kadrovskih virov v zdravstvu in ustrezne zakonodaje. Ukrep 3 V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi uvedba spodbud za delo v območjih, ki so za zaposlitev manj privlačna. V vezi vprašanja, koliko stane izobraževanje zdravnikov, vključno s specializacijo, vam pojasnjujemo, da povprečni strošek specializanta na leto znaša 32.357,45 EUR. V ta strošek je vključeno plačilo glavnega mentorja, plačilo neposrednega mentorja, razna izobraževanja, ki jih določa program specializacije ter povprečna plača specializanta. Poudarjamo, da prav plača specializanta ne more biti ovrednotena kot strošek izobraževanja, saj specializant tekom opravljanja specializacije opravlja delo, torej gre v tem primeru za plačilo za delo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena Zakona o zdravniški službi, ki določa, da mora specializant, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja pri izvajalcu zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero je opravljal specializacijo, za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije, Zavodu za zdravstveno zavarovaje Slovenije povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Specializacija se zaključi s specialističnim izpitom. Strošek slednjega znaša 1.612,80 EUR. Vir: MZ Vlada odgovorila na tri poslanska vprašanja poslanca Marijana Pojbiča Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije je na Vlado Republike Slovenije naslovil tri vprašanja. V poslanskem vprašanju z dne 15. novembra 2016 vlado sprašuje glede zaščite simbolnega prostora slovenske osamosvojitve v Kočevski Reki ter na kakšen način namerava Ministrstvo za obrambo trajno zaščititi simbolni prostor slovenske osamosvojitve v Kočevski Reki, kjer je bil 17. decembra 1990 prvi postroj Slovenske vojske. Vlada poslancu odgovarja, da je spominski park MSNZ, ki obsega prireditveno ploščad s funkcionalnim zemljiščem, spomenik, ki ga Ministrstvo za obrambo ne prodaja, prav tako ni vključeno v veljavni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem. Za urejenost parka na podlagi vloge in izdanega soglasja Ministrstva za obrambo skrbi Zveza društev MORiS. Investicijska vzdrževalna dela v okviru razpoložljivih finančnih sredstev zagotavlja Slovenska vojska, ki tudi plačuje obratovalne stroške. Glede na simbolni pomen parka se namerava navedeno stanje ohranjati tudi v prihodnje. Vlada odgovarja tudi na vprašanje poslanca Marijana Pojbiča z dne 15. novembra 2016 glede razpisa za prodajo tankov, v katerem poslanec sprašuje, v kakšni fazi je razpis za prodajo tankov, zakaj je Ministrstvo za obrambo sprejelo odločitev o prodaji le-teh in ali še vedno načrtuje njihovo prodajo ter kdo so potencialni kupci in kam naj bi bili tanki prodani. Vlada poslancu odgovarja, da je do izločitve tankov M-55S iz operativne uporabe v Slovenski vojski v preteklosti prišlo z upoštevanjem tako obstoječih strateških in srednjeročno razvojno usmerjevalnih dokumentov kot tudi zavez v Natu. S Srednjeročnim obrambnim programom 2016–2020, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 17. februarja 2016, pa se predvideva njihovo odprodajo. Na tej podlagi je bila odprodaja navedenih sredstev tudi uvrščena v Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2016, ki ga je potrdil Državni zbor Republike Slovenije. Sredstva od morebitne odprodaje bodo namenjena razvoju perspektivnih zmogljivosti Slovenske vojske. Do roka za oddajo ponudb (23. november 2016) za nakup tankov M-55S Ministrstvo za obrambo ni prejelo nobene ponudbe. Končni kupci oborožitve so skladno s predpisi lahko države in vojske, za katere ne veljajo omejitve trgovanja s konkretno vrsto oborožitve. Na tretje poslansko vprašanje poslanca Marijana Pojbiča v zvezi z reorganizacijo Ministrstva za obrambo, v katerem poslanec navaja, da v Slovenski vojski oz. na Ministrstvu za obrambo kronično primanjkuje sredstev za normalno delovanje Slovenske vojske in obrambnega sistema na sploh, kljub temu da obstaja velika finančna rezerva v reorganizaciji upravnega dela ministrstva. Poslanec vlado sprašuje, kdaj se bo pristopilo h konkretni reorganizaciji upravnega dela ministrstva in kakšna bo. Vlada mu odgovarja, da je bila na Ministrstvu za obrambo marca 2011 izvedena večja reorganizacija upravnega dela ministrstva, ki je bila izvedena s ciljem optimizacije delovnih procesov in njihove ustreznejše umestitve, optimiziranja strukture in števila sistemiziranih delovnih mest skladno z dejanskimi zahtevami delovnih procesov, racionalizacije števila organizacijskih enot in zmanjšanja ravni vodenja v posameznih organizacijskih enotah. Največje breme reorganizacije je nosil ožji upravni del ministrstva. Z reorganizacijo je bilo ukinjenih 12 uradov (od tega 10 v ožjem ministrstvu in 2 v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje) ter znatno znižano število drugih organizacijskih enot. Z navedeno reorganizacijo se je v upravnem delu poleg zmanjšanja organizacijskih enot zmanjšalo tudi število sistemiziranih delovnih mest z 2.012 na 1.582 oz. za 21 odstotkov (v ožjem ministrstvu s 1.523 na 1.102 delovnih mest oz. za 28 odstotkov). V obdobju od 31. decembra 2009 do 31. decembra 2015 se je število zaposlenih na ministrstvu z organi v sestavi, brez Slovenske vojske, zmanjšalo za 205 javnih uslužbencev, kar znaša 15,4 odstotka oziroma v povprečju 2,6 odstotka letno. Z vidika števila zaposlenih v ožjem upravnem delu ugotavljamo zmanjšanje za dobrih 30 odstotkov. V letu 2009 je bilo v upravnem delu, brez organov v sestavi, zaposlenih 1.082 uslužbencev, skladno z metodologijo štetja po Kadrovskem načrtu Vlade Republike Slovenije pa je bilo konec leta 2015 zaposlenih 734 javnih uslužbencev. V letu 2016 se je prednostno pristopilo k reorganizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vir: MO Odgovor na poslansko vprašanje Žana Mahniča Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Žana Mahniča v zvezi z diskriminatornimi razpisi in dodeljevanjem subvencij pri zaposlovanju. Vprašanje se nanaša na lanskoletni javni razpis MIZŠ Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki spodbuja zaposlovanje učiteljev začetnikov. Vlada odgovarja, da je bil razpis namenjen tistim kandidatom, ki imajo ustrezno izobrazbo za opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja, nimajo pa dovolj delovnih izkušenj, da bi lahko pristopili k opravljanju strokovnega izpita, ki je poleg ustrezne izobrazbe ter obvladanja slovenskega knjižnega jezika pogoj za strokovnega delavca. Ne gre torej za diskriminatorne oblike zaposlovanja, pač pa za ciljno usmerjeno omogočanje usposabljanja bodočega strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Poslancu vlada tudi pojasnjuje, kateri so ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, kamor je zmotno vštel javni razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Vir: MIZŠ Vlada odgovorila Širclju glede posledic neimenovanja članov Fiskalnega sveta Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi s posledicami neimenovanja članov Fiskalnega sveta. Vlada RS je prvi javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalnega sveta objavila v Uradnem listu 7. 8. 2015. Ker so se na javni poziv prijavili le trije kandidati, od katerih sta bili dve vlogi nepopolni, je vlada ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, zato je bilo treba javni poziv ponoviti. 13. 11. 2015 je vlada v Uradnem listu objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Izmed prijav na podlagi ponovnega javnega poziva je vlada na predlog ministra za finance 11. 2. 2016 Državnemu zboru predlagala v imenovanje kandidate za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. Predlog za imenovanje predsednika in dveh članov Fiskalnega sveta je Državni zbor RS obravnaval na 16. seji 1. 3. 2016, vendar nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne dvotretjinske podpore glasov vseh poslank in poslancev. Skladno z drugim odstavkom 9. člena ZFisP je bilo potrebno zato javni poziv ponoviti. Ponovni javni poziv je bil 20. 5. 2016 objavljen v Uradnem listu. Na ponovljen poziv so se prijavili štirje kandidati. Po pregledu prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da sicer vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo formalne pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj. Ker pa je pri presoji, ali kandidat izpolnjuje zakonske pogoje za člana fiskalnega sveta, potrebno upoštevati tudi druge kriterije, kot so poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled, je Vlada dne 22. 9. 2016 sprejela sklep, v katerem ugotavlja, da izmed prijavljenih kandidatov na javni poziv ni bilo mogoče oblikovati celovitega predloga kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta. S tem je bil postopek iskanja članov Fiskalnega sveta na podlagi tretjega javnega poziva zaključen. Postopek iskanja članov Fiskalnega sveta se bo nadaljeval na podlagi novega javnega poziva. Kljub odsotnosti Fiskalnega sveta Slovenija spoštuje fiskalno pravilo. Zagotavljanje stabilnosti javnih financ ter njihova predvidljivost in preglednost spadajo med ključne naloge te Vlade. Prav s tem namenom je Državni zbor aprila letos, skladno z zakonom o fiskalnem pravilu, prvič sprejel Odlok o Okvirju za pripravo proračunov sektorja država za leta 2017, 2018 in 2019. Okvir določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država za posamezno proračunsko leto in ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja. Poudarjamo tudi,da se kljub odsotnosti fiskalnega sveta izboljšuje stanje javnih financ. Slovenija je na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2016/1023 z dne 17. junija 2016 o razveljavitvi Sklepa 2010/289/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja v Sloveniji izšla iz postopka presežnega primanjkljaja. Primanjkljaj države je bil za leto 2015 po drugi reviziji ocenjen na 2,7 % BDP, v letu 2014 pa je po reviziji znašal 5,0 % BDP. V letu 2015 je bil prvič po letu 2008 ustvarjen primarni presežek v višini 0,3 % BDP. Izboljšanje stanja javnih financ je realno pričakovati tudi v letu 2016, kjer po podatkih, s katerimi razpolagamo, lahko pričakujemo doseganje zastavljenega primanjkljaja v višini 2,2 % BDP. Za leto 2017 je Slovenija v osnutku proračunskega načrta predvidela znižanje nominalnega primanjkljaja sektorja država na 1,3 % BDP za leto 2018 pa na 0,8 % BDP. Za zagotovitev preglednosti in transparentnosti načrtovanja in izvrševanja proračunov Ministrstvo za finance mesečno objavlja podatke o realizaciji, ter tudi predloge proračunov in strateške dokumente s področja javnih financ. Nad pravilnostjo in upravičenostjo porabe javnega denarja stalno bdi tudi računsko sodišče, ki pripravlja poročila in nalaga ukrepanje preko rednih in izrednih revizijskih postopkov. Vlada si bo še naprej prizadevala, da pride do ustanovitve in vzpostavitve Fiskalnega sveta, saj se zaveda koristnosti take institucije, hkrati zagotavlja, da pri oblikovanju fiskalne politike spoštujemo zapisano fiskalno pravilo, zato ocenjujemo, da zaradi neimenovanja članov Fiskalnega sveta ni prišlo do pomembnih vplivov in posledic na javne finance. Vir: MF Vlada seznanjena s Poročilom o zadolževanju občin v letu 2015 Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2015 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2015. V skladu z določili 3. odstavka 85. člena Zakona o javnih financah in Pravilnika o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin, so občine o svojem zadolževanju in zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, katerih ustanoviteljice so ali v katerih imajo prevladujoč vpliv, dolžne poročati Ministrstvu za finance (MF). Poročilo o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2015 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2015 je pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih občine posredovale v aplikaciji e-Dolg–občine, usklajenih s premoženjskimi bilancami občin. Skupna zadolženost občin (občin in lokalnih pravnih oseb) se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 zmanjšala za 33,9 milijonov evrov in je konec leta 2015 znašala 865,3 milijonov evrov oz. 2,24 % BDP (od tega je znašalo stanje dolga občin 723,3 milijonov evrov in stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin 142 milijonov evrov). V strukturi skupne zadolžitve so 84 % predstavljali dolgovi občin in 16 % dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca je znašal 419 evrov. V letu 2015 je MF 98 občinam izdalo 121 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi soglasij je znašal 92,5 milijonov evrov. Povprečna zadolženost lani obravnavanih občin je bila 4,2 % njihovih v predhodnem letu realiziranih prihodkov. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskem proračunu, 11 občin je upravljalo z dolgom občinskega proračuna. Iz podatkov lahko zaključimo, da obseg skupne zadolženosti občin v letu 2015 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, delovna mesta, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP. Iz doslej prejetih vlog za soglasje k zadolžitvi lahko sklepamo, da bo obseg zadolževanja v letu 2016 nižji ali enak od tistega v letu 2015, ko je znašal 92,5 milijonov evrov (višina izdanih soglasij k zadolžitvi občinam na dan 16. 11. 2016 znaša 34 milijonov evrov). Vir: MF Vlada se je seznanila z rednim mesečnim poročilom o stanju vladnih strateških razvojnih projektov za mesec oktober 2016 Vlada se je na današnji seji seznanila z rednim mesečnim poročilo o stanju vladnih strateških razvojnih projektov za mesec november 2016. Trenutni nabor projektov, ki jih vlada pripravlja in izvaja po proceduri vladnih strateških razvojnih projektov: 1 Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev 2 centralnega sistema javnega naročanja 3 Zelena proračunska in davčna reforma 4 Reorganizacija informatike v državni upravi Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih 5 obveznosti 6 VEM v okviru Centrov za socialno delo 7 VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij 8 VEM za poslovne subjekte 9 VEM za mlade 10 Sistem kriznega upravljanja in vodenja 11 Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva 12 in ekonomske demokracije 13 Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev 14 Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave 15 Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem MZI P1 MJU P2 MF MJU P3 P4 MF P5 MDDSZ MF P6.1. P6.2. P6.3. P6.4. P7 P8 MGRT P9 MGRT P10 MJU P11 MJU P12 MOP MGRT MIZŠ MORS P1: V novembru smo izvedli testiranje informacijske podpore za spremljanje energetskih sanacij. Izvedbene in pripravljalne aktivnosti za energetske sanacije v letih 2017 in 2018 potekajo v skladu z načrti. P2: Izvedba projekta je začasno ustavljena, saj je vložen zahtevek za revizijo, odgovor Državne revizijske komisije pričakujemo sredi decembra. Z namenom intenziviranja operativnega sodelovanja pri izvedbi projekta je bil s strani Ministrstva za zdravje za namestnika vodje projekta imenovan g. Tomaž Glažar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko. P3: Po imenovanju vodje projekta je v izvajanju priprava Zagonskega elaborata projekta. P4: Izvedba nalog Programa poteka po potrjenem načrtu. Zaradi objektivnih razlogov so bili spremenjeni termini posameznih nalog v projektih P4.5 in P4.8, kar pa ne vpliva na predvideni rok zaključevanja Programa. P6.1: Izvedba projekta poteka v skladu z načrtovanimi nalogami. P6.2: Izvedba projekta poteka po potrjenih načrtih. V mesecu decembru je potrebno zaključiti kadrovsko konsolidacijo projektnega tima za izvedbo. Posebej je potrebno poudariti izjemno angažiranost in profesionalnost vodje projekta, dr. Nikolaja Šarlaha. P6.3: Izvedba poteka po planu, termin zaključevanja izvedbe projekta ni ogrožen. P6.4: Izvedba poteka v skladu z Zagonskim elaboratom projekta. Bila je opravljena vsebinska dopolnitev strategije izvedbe, pri čemer smo vse naloge v zvezi z vključevanjem posameznih modulov v aktualni portal e-Uprava2 združili v samostojno fazo. P7: Izvedbo projekta bomo v skladu s terminskim načrtom predvidoma zaključili z 31. 12. 2016. Zaključno poročilo bo predstavljeno na spletnih straneh Vladne projektne pisarne. P9: Izvedba projekta je zaradi kadrovske konsolidacije projektnega tima bistveno upočasnjena. Opravljena je delna popolnitev, ki omogoča izvedbo redefiniranja terminskega plana in projektne organizacijske strukture Zagonskega elaborata. Potrditev sprememb in popoln zagon nadaljevanja izvedbe bo mogoč v mesecu januarju 2017. P10: Izvedba projekta poteka v skladu z redefiniranim terminskim planom. V zvezi s problematiko potencialnega dopolnjevanja nabora poklicev in dejavnosti za deregulacijo ter na osnovi odgovorov, predlogov in utemeljitev ministrstev je 20. 12. 2016 sklican sestanek Projektnega sveta, na katerem se bodo člani seznanili z aktualnim stanjem ter predlogom nadaljevanja izvedbe. P11: Izvedba projekta poteka po načrtu. P12: Izvedba projekta poteka po načrtu. Vir: KPV Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o privatizaciji Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z izpolnjevanjem zavez o privatizaciji in ga poslala DZ. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da se je Republika Slovenija po zagotovitvi ukrepov za zagotavljanje dolgoročne kapitalske ustreznosti Nove Ljubljanske banke (NLB) decembra 2013 pri Evropski komisiji zavezala k zmanjšanju kapitalske naložbe na 25 odstotkov + 1 delnico do 31. decembra 2017. DZ je nato julija 2015 na predlog vlade sprejel odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki upoštevajoč omenjeno zavezo določa, da bo Slovenski državni holding (SDH) prodajni postopek NLB izvedel do 31. decembra 2017. Postopek prodaje deleža države v NLB samostojno ter v skladu z zakonom o SDH, strategijo in drugo relevantno zakonodajo vodi SDH, in ne vlada. Enako velja za vse ostale prodajne postopke kapitalskih naložb države. Glede izpolnjevanja zaveze, ki jo je Slovenija dala Evropski komisiji v zvezi s prodajo NLB, pa je treba poudariti, da ministrstvo za finance redno spremlja izpolnjevanje te zaveze. Trenutno tečejo aktivnosti v smeri pravočasne izpolnitve te zaveze, res pa je, da je treba razrešiti nekatera pravna vprašanja, glede katerih je potrebno opraviti razgovore z Evropsko komisijo v kontekstu izvajanja zavez. Odločitev SDH o prestavitvi začetka prodaje banke ne pomeni, da je postopek ustavljen ali zamrznjen. Glede prodajnega postopka Telekoma Slovenije vlada pojasnjuje, da je bila pravna podlaga za izvedbo prodajnega postopka prav tako podana že leta 2013, in sicer s sklepom o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe, Modre zavarovalnice, D.S.U. in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki ga je DZ sprejel junija 2013. Po sprejemu tega seznama je bila privatizacija 15 družb del nacionalnega reformnega programa 2014-2015. Za vse družbe iz sklepa, ki še niso bile prodane, strategija določa, da so portfeljske in da se prodajni postopki teh družb nadaljujejo. Vlada poleg tega poudarja, da je SDH iz sklepa 15 družb dokončal prodajne postopke osmih družb - Heliosa, Fotone, Aerodroma Ljubljane, Žita, Elana, Adrie Airways, Adrie Airways Tehnike in Nove Kreditne banke Maribor. S prodajo NKBM je Slovenija predčasno izpolnila eno od zavez Evropski komisiji. Zaradi nesprejemljivih ponudb sta bila začasno ustavljena prodajna postopka Gospodarskega razstavišča in Cinkarne Celje, zaradi umika edinega kupca pa tudi prodaja Telekoma Slovenije. Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, ki je akt upravljanja SDH in h kateremu je decembra 2015 soglasje podala vlada, določa, da bo SDH odločitev o ponovnem začetku prodaje Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje sprejel upoštevajoč vse okoliščine v zvezi s poslovanjem družb, razmerami na trgu in v poslovnem okolju. Prodajna postopka dveh družb se izvajata (Unior in Paloma), dve družbi pa nista več predmet prodaje (Aero, ki je šel v stečaj, in Terme Olimia bazeni, ki so se združili z družbo Terme Olimia). Poleg sklepa 15 družb je SDH leta 2014 prodal tudi naložbi v družbah Letrika in Salus. Na podlagi v letu 2015 sprejete strategije in potrjenega letnega načrta je SDH prodal dve kapitalski naložbi, in sicer v družbah Goriške opekarne in ČZP Večer, letos pa naložbe v sedmih družbah (Energetika Črnomelj, A-Cosmos, Telemach Tabor, Dom upokojencev Idrija, Ekoen, Murka, Počitniška skupnost Krško), vodi pa še prodajne postopke naložb v devetih družbah (KDD, Gradis, Savaprojekt, Inkos, RRA Celje, Varnost sistemi, Telemach Rotovž, Toplotna oskrba Loče in Intertrade ITA, d. d.). Skupaj je SDH od leta 2013 prodal kapitalske naložbe države v 19 družbah. Vir: MF Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o davčnem dolgu Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marka Pogačnika v zvezi z zmanjšanjem davčnega dolga in ga poslala DZ. Poslanca Pogačnika je zanimalo, katere ukrepe v zvezi z zmanjšanjem davčnega dolga v letu 2015 in 2016 so sprejeli vlada, ministrstvo za finance in Finančna uprava RS (Furs). Vlada v odgovoru pojasnjuje, da za znižanje davčnega dolga sprejema ukrepe za učinkovitejše pobiranje davkov. Med te sodijo ukrepi, s katerimi se poenostavljajo postopki pobiranja davkov oz. izpolnjevanja davčne obveznosti za zavezanca za davek, omogoča davčnim zavezancem lažje poplačilo davčnega dolga, spodbuja davčne zavezance k prostovoljnemu pobiranju davkov, zmanjšuje stroške davčnega zavezanca in davčnega organa pri pobiranju davkov, omogoča učinkovitejše poplačilo davčnega dolga (npr. s pobotom, ukrepi davčne izvršbe, z vlaganjem predlogov za začetek stečajnega postopka) in zagotavlja konsistentnosti davčne zakonodaje. Zmanjšanje davčnega dolga zasledujejo tudi rešitve iz zakona o davčnem postopku. Med drugim se uvaja nov institut – predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, na podlagi katerega bo davčni organ izdal predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost vsem zavezancem (zavarovancem) – samozaposlenim osebam, družbenikom, kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in drugim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere Furs razpolaga s podatki za določitev zavarovalne osnove. Določajo se tudi dodatne možnosti, ki davčnemu zavezancu omogočajo lažje plačilo davčnega dolga. S pet dnevnim zamikom roka plačila davkov in prispevkov bo davčnim zavezancem omogočena večja likvidnost in s tem lažje plačilo davkov in prispevkov. Davčni organ bo lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. S tem bo davčnemu zavezancu omogočena premostitev likvidnostnih težav, če še ne izpolnjuje pogojev za prisilno poravnavo ali stečaj. Spreminja se tudi višine obresti za odlog in obročno plačilo davka ter prepozno predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna. Sistemsko se prenavlja zaračunavanje obresti, ki bremenijo davčnega zavezanca zaradi (ne)izpolnjevanja davčnih obveznosti, in sicer tako, da se obrestna mera povišuje s fazo in težo neizpolnjevanja obveznosti. Ministrstvo za finance s Fursom sprejema tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja davkov in omejitev izigravanja zakonodaje ter znižanje davčnega dolga. V ta namen so bili pri Fursu leta 2015 in 2016 sprejeti organizacijski, tehnični, operativni, logistični, kadrovski in drugi ukrepi. Decembra letos bodo sprejete tudi spremembe pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, s čimer se nadaljuje sprejemanje ukrepov v podporo gospodarstvu, znatno znižuje stroške davčne izvršbe, davčnim zavezancem zmanjšuje administrativne ovire pri pobiranju davkov, ureja načine za zagotavljanje informacij, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno določitev davčne obveznosti, in zagotavlja večjo preglednost. Vir: MF Odgovor na poslansko vprašanje glede povračila škode na področju divjih zveri Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca glede povračila škode na področju divjih zveri. Vlada RS, med drugim odgovarja, da so sredstva za izplačilo odškodnin za leto 2017 zagotovljena v višini 320.000 evrov. Poleg izplačevanja odškodnin so v okviru tega zneska zagotovljena tudi proračunska sredstva v višini 15.000 evrov , ki so namenjena sofinanciranju ukrepov za preprečevanje škode na premoženju. Kot do sedaj bo Vlada RS tudi v prihodnje zagotavljala sredstva za izplačilo odškodnin za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst in za sofinanciranje preventivnih ukrepov. Vir: MOP Odgovor na poslansko vprašanje glede prostorskih postopkov umeščanja poslovne cone Hoče – Slivnica Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Danijela Krivca glede faze upravnih in prostorskih postopkov umeščanja poslovne cone Hoče – Slivnica. Vlada RS odgovarja, da je Občina Hoče – Slivnica 3.10. 2016 obvestila Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), da je sprejela Sklep o začetku postopka priprave Sprememb in dopolnitev OPN Občine Hoče – Slivnica. Občina je trenutno v fazi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Vodenje postopka je v izključni pristojnosti Občine Hoče – Slivnica in poteka na način, kot ga predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. Za pridobivanje zemljišč na območju nove proizvodne cone pa je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pripravilo poseben Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica, s katerim bodo olajšani in pospešeni postopki za pridobivanje zemljišč, ki so potrebna za izvedbo strateške investicije v proizvodni coni na območju Občine Hoče-Slivnica. Zakon je bil 17. 11. 2016 sprejet na Vladi RS in po nujnem postopku posredovan v Državni zbor RS v nadaljnjo obravnavo. Vir: MOP Vlada o začasni uporabi konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja s Kazahstanom Vlada je na današnji redni seji sprejela informacijo o nameravani sklenitvi dogovora med slovensko in kazahstansko vlado o začasni uporabi konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Konvencija med slovensko in kazahstansko vlado o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja je bila podpisana v Astani marca letos. V Sloveniji je bila omenjena konvencija junija ratificirana z zakonom in objavljena v uradnem listu. Če kazahstanska stran ne bo mogla pravočasno zagotoviti ratifikacije navedene konvencije in o tem slovensko stran obvestiti do konca letošnjega leta, se kazahstanska stran strinja s predlogom slovenske strani glede začasne uporabe konvencije s 1. januarjem 2017. S tem namenom bo z izmenjavo not sklenjen dogovor med obema vladama o začasni uporabe konvencije. Vir: MF Vlada imenovala državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo Vlada je na današnji seji imenovala Jureta Lebna za državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo s 15. 12. 2016 in dosedanjega državnega sekretarja mag. Klemna Grebenška s 14. 12. 2016 razrešila s te funkcije. Jure Leben ima delovne izkušnje in reference na področju trajnostnega razvoja, okoljske problematike, implementacije tehnologije vodika in gorivnih celic, ki si jih je pridobil v ZDA in Veliki Britaniji. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel vodenje Centra za obnovljive vire energije in varstvo okolja Pivka, nato je strokovno pot je nadaljeval v Službi Vlade RS za podnebne spremembe, kjer je bil zadolžen za razvoj politik na področju energije in novih zelenih tehnologij in vodenja EU projektov in na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer je bil odgovoren za implementacijo ECO oznake in eko inovacij, bil je vodja medresorske delovne skupine za zelena javna naročila, gradnjo in rekonstrukcijo cest in namestnik vodje medresorske delovne skupine za zeleno davčno reformo. Vir: MzI Soglasje vlade k prodaji nepremičnine Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Vlada je na današnji seji podala soglasje Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, da proda nepremičnino in sicer: parc. št. 615/5 k.o. 753 Slovenska Bistrica, v deležu 1/1, kar v naravi predstavlja pozidano zemljišče z rezervoarjem za jedilno olje, v sklopu proizvodnega kompleksa Tovarne olja GEA d.d.. Predmetna nepremičnina predstavlja za Zavod poslovno nepotrebno nepremičnino, ki je načrtovana za prodajo po Petletnem programu oblikovanja državnih blagovnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018, kakor tudi v Programu dela in finančnem načrtu Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve za leto 2016. Vir: MGRT Zamenjava članov v pogajalski skupini v zvezi s poplavami na Dravi Vlada je sprejela spremembo sklepa o imenovanju pogajalske skupine, ki bo zastopala Republiko Slovenijo v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi v RS, 5. 11. 2012. Predstavnik MZZ, veleposlanik Andrej Grasselli zaradi prevzema novih delovnih dolžnosti ne more več opravljati nalog v pogajalski skupini, zato ga bo v pogajalski skupini zamenjal veleposlanik Borut Mahnič. Namesto predstavnika MZI, mag. Jožeta Dimnika, se na njegovo mesto imenuje mag. Andreja Pagona. . Vir: MOP Dopolnitev Akta o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Vlada je sprejela Dopolnitev Akta o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG). Predlagana dopolnitev se nanaša na dopolnitev dejavnosti, ki jih bo odplačno izvajala družba SiDG za družbo Snežnik, d. d. Družba SiDG je z namenom optimizacije izvajanja dela in zniževanja stroškov odvisne družbe Snežnik prevzela opravljanje naslednjih dejavnosti: - računovodsko finančno službo, ki vključuje računovodstvo, knjigovodstvo, finance in kontroling, - kadrovsko službo, - službo varstva pri delu. Hkrati s prevzemom dejavnosti je družba SiDG prevzela tudi zaposlene, ki so na Snežniku delali na teh delih. SiDG lahko poleg dejavnosti iz drugega odstavka tega člena opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Vir: MKGP Vlada določila nov rok za pripravo strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Sklep Vlade RS št. 01405-6/2016/2 z dne 19. 10. 2016, s katerim je Vlada RS sprejela izhodišča za pripravo strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. se spremeni tako, da se določi nov rok za pripravo strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki je 31. 1. 2017. Družba je v roku pripravila predlog Strateškega načrta in ga pravočasno predložila v mnenje nadzornemu svetu. Predlog Strateškega načrta je skrbno in strokovno obravnaval nadzorni svet in po vsebinski razpravi ugotovil, da je bilo za pripravo kakovostnega in strokovnega dokumenta na razpolago premalo časa in da tudi nekoliko spremenjen dokument ne bo izpolnil pričakovanj nadzornega sveta, še manj pa lastnika, ki dokument potrdi. V dokumentu je nadzorni svet pogrešal predvsem konkretne opredelitve, ki jih zahtevajo izhodišča za pripravo strateškega načrta. Vlado RS kot skupščina je podaljšala rok za pripravo Strateškega načrta poslovanja družbe, in sicer do 31. 1. 2016. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor sprejela Strateški načrt družbe BORZEN, d.o.o., za obdobje 2017 - 2021 Vlada je na današnji seji sprejela Strateški načrt družbe BORZEN, d.o.o., za obdobje 2017 – 2021, ki vsebuje vse potrebne vsebinske elemente za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja trga z elektriko, ki mu jo nalagajo predpisi, in ker so strokovne in finančne projekcije delovanje družbe primerne. Osnovna dejavnost družbe Borzen, katere edini družbenik je Republika Slovenija, je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko. Kot operater trga Borzen s svojimi storitvami zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Izvaja naloge vodenja bilančne sheme in evidentiranja bilateralnih pogodb, izdelavo okvirnega voznega reda ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. Poleg tega izvaja naloge povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja energijo za izravnavo odstopanj. Borzenov Center za podpore operativno izvaja podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije. Prav tako Borzen zagotavlja delovanje in tehnično upravlja register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji. Ključni strateški cilji družbe BORZEN, d.o.o., do leta 2021 so doseganje zadovoljive donosnosti, z operativno odličnostjo zagotavljati učinkovito delovanje in utrjevanje obstoječih dejavnosti in prevzemanje nalog, ki ustvarjajo sinergijske učinke s storitvami, ki jih opravlja Borzen v okviru gospodarske javne službe. Vir: MzI Vlada imenovala vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve Vlada je izdala odločbo, da se Sabino Stadler Repnik, rojeno 11. 12. 1972, s 1. januarjem 2017 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Sabina Stadler Repnik je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka in ima 18 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljala diplomatske naloge v Sektorju za analize in razvoj (od 1997 do 1999) in v Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju (od 1999 do 2003). Od leta 2003 do 2004 je opravljala delo svetovalke za zunanje zadeve predsednika Vlade Republike Slovenije. Od leta 2004 do 2010 je bila slovenska predstavnica v ˝Policy Unit˝ Visokega predstavnika Javierja Solane v Generalnem sekretariatu Sveta, med leti 2011 in 2013 vodja pisarne in politična svetovalka izvršnemu direktorju M. Lajčáku – Evropska diplomatska služba (EEAS) – Pisarna izvršnega direktorja za ˝Evropo in Centralno Azijo˝ ter namestnica vodje enote za evropsko sosedsko politiko Evropske diplomatske službe (od 2013 do 2015). Od januarja do junija 2016 je opravljala delo namestnice generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, s 1. 7. 2016 pa je bila imenovana za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo. Tekoče govori angleški, francoski in srbski oziroma hrvaški jezik. Vir: MZZ Vlada imenovala nove člane uprave Ustanove – Centra za evropsko prihodnost Vlada je za člane uprave Ustanove – Centra za evropsko prihodnost (CEP) imenovala: dr. Andreja Rahtena, veleposlanika Republike Slovenije na Dunaju; mag. Alenko Suhadolnik, veleposlanico v Sektorju za Afriko, Bližnji vzhod, Azijo in Oceanijo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in dr. Katjo Lautar, sekretarko v Sektorju za javno finančne analize in koordinacijo ekonomske politike v Ministrstvu za finance. CEP je ustanovila Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada RS. V aktu o ustanovitvi ter v statutu Ustanove CEP je določeno, da ustanovitelj imenuje člane uprave. Statut Ustanove CEP v 7. členu določa, da ima uprava najmanj tri člane. Za zagotovitev lažjega in tekočega delovanja uprave Ministrstvo za zunanje zadeve predlaga, da se za člane uprave imenujejo dr. Andrej Rahten, in dr. Katja Lautar, ki sta v obdobju od 20. 7. 2012 do 19. 7. 2016 že bila člana uprave Ustanove CEP, ter mag. Alenka Suhadolnik. Vir: MZZ Vlada se je seznanila s predlogom imenovanja v. d. GD direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabine Stadler Repnik za članico v Upravnem odboru CEF Vlada se je seznanila s predlogom imenovanja v. d. generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabine Stadler Repnik za članico v Upravnem odboru Centra za razvoj financ (CEF), ki bo nadomestila Sanjo Štiglic, dosedanjo članico Upravnega odbora CEF. Vlada Republike Slovenije je dne 12. 3. 2015 sprejela sklep, v katerem se je seznanila z nominacijo generalne direktorice Direktorata za globalne zadeve in politično multilateralo v Ministrstvu za zunanje zadeve Sanje Štiglic za članico v Upravnem odboru CEF in nominacijo vodje Sektorja za širitev in Jugovzhodno Evropo v Ministrstvu za zunanje zadeve Alenke Košir za namestnico članice v Upravnem odboru CEF. Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi prenehanja funkcije generalne direktorice Sanje Štiglic predlaga za članico v Upravnem odboru CEF v. d. generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabino Stadler Repnik. Vir: MZZ Vlada ustanovila Stanovanjsko komisijo Vlade Republike Slovenije Vlada je na današnji seji ustanovila Stanovanjsko komisijo Vlade Republike Slovenije, ter določila njene naloge in sestavo. Komisija opravlja naslednje naloge: odloča o dodeljevanju in zamenjavi službenih stanovanj v upravljanju Ministrstva za javno upravo, v skladu s Stanovanjskim pravilnikom Vlade RS, določi višino najemnine, uporabnine in obrabnine, predlaga nakupe, prodaje in zamenjave službenih stanovanj, predhodno obravnava in podaja mnenja o razpolaganju in pridobivanju službenih stanovanj, predhodno obravnava Strategijo ravnanja s službenimi stanovanji in jo posreduje v sprejem Vladi RS, predhodno obravnava Stanovanjski pravilnik in ga posreduje v sprejem Vladi RS. Komisijo sestavljajo: - Minister za javno upravo, predsednik, - Generalni sekretar vlade, namestnik predsednika, - Minister za notranje zadeve, član, - Minister za obrambo, član, - Minister za okolje in prostor, član, - Minister za izobraževanje, znanost in šport, član. Strokovne naloge za komisijo ter administrativno – tehnična opravila za njeno delovanje opravlja Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za stvarno premoženje. Sklep prične veljati 1. januarja 2017. Predlagana sprememba sklepa je posledica projekta Centralizacije nepremičnega premoženja države. Na nivoju države, na normativni ravni, določa izvedbo centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki določa, da se v obdobju do 1.1.2017 izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Zakon še določa, da med to premoženje sodijo tudi stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije. Stanovanja, ki so bila do sedaj oziroma, bodo še do 1.1.2017, v upravljanju Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, bodo torej po zakonsko določenem časovnem zaporedju prehoda, od dne 1.1.2017 v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Glede na spremembo določeno v pozitivni pravni ureditvi, je potrebno ustrezno spremeniti tudi konkretni pravni akt, to je sklep, ki določa pristojnosti in naloge Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, kot dosedanjega upravljavca in gospodarja tega segmenta državnega premoženja. Pristojnosti upravljavca so jasno urejene v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Upravljavec je pristojen za ravnanje s stvarnim premoženjem, ki ga ima v upravljanju. Pojem ravnanje vključuje pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Dalje zakon tudi določa, da o neodplačnih prenosih lastninske pravice na nepremičnem premoženju odloča vlada, o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države pa odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da se službena stanovanja oddajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo stanovanjske zadeve. Glede na pozitivno pravno ureditev bo Ministrstvo za javno upravo od 1.1.2017 dalje pristojno za ravnanje s službenimi stanovanji, omejeno pa bo glede oddaje v najem. Stanovanjska komisija Vlade Republike Slovenije bo, kot do sedaj, odločala o dodelitvi in zamenjavi stanovanj upravičencem, na podlagi in v skladu s Stanovanjskim pravilnikom Vlade Republike Slovenije in kadrovsko politiko Vlade Republike Slovenije, ter o višini najemnine, obrabnine in uporabnine. Pred sprejemom na Vladi Republike Slovenija, bo predhodno obravnavala Stanovanjski pravilnik in Strategijo ravnanja s službenimi stanovanji. V skladu z veljavno normativno ureditvijo, pa se odločitev in sklepanje vseh pravnih poslov vezanih na upravljanje s stanovanji, s prehodom stanovanj, kot delom centraliziranega premoženja, prenaša v pristojnost novega upravljavca. Ravno tako se na novega upravljavca prenaša pristojnost pridobivanja in razpolaganja s službenimi stanovanji. Stanovanjska komisija Vlade Republike Slovenije pa bo v postopkih pridobivanja in razpolaganja sodelovala s predlogi in mnenji. S predlaganim sklepom se ohranja sestava Stanovanjske komisije Vlade Republike. Vir: MJU
© Copyright 2024