Šmarčan - Š MARCA
Šmarčan Šmarčan leto 2, štev. 2, december 2016 glasilo Krajevne skupnosti Šmarca leto 2, štev. 2, december 2016 1 Šmarčan Želimo vam srečno, zdravo in uspešno 2017 W W W. Z U R B I T E A M . C O M Rušenje - Luka Koper IZVAJANJE GRADBENIH DEL MONTAŽNI BETONSKI IZDELKI MONTAŽNI OBJEKTI ZA KMETIJSTVO PREDELAVA GRADBENIH ODPADKOV • • • • 2 Betonske stopnice in tribuna -NZS Brdo • RUŠENJE • PREVOZI • OPORNI ZIDOVI • LETNE KUHINJE leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan ŠMARČAN je glasilo krajevne skupnosti Šmarca. Uredniški odbor: Matic Podržaj, Sabina Romšak, Mitja Šarec, Matjaž Šporar, Tina Tonin Lektoriranje: Mojca Kolenik, Barbara Šarec Avtor fotografije na naslovnici: Peter Blejc Tehnična priprava in oblikovanje: Urška Sokler, Oblikovalnica Sokler Tisk: Tiskarna Ravnikar, Marko Ravnikar s.p. Naklada: 550 izvodov Izdajatelj: KS Šmarca E-pošta: [email protected] Navedbe in podatki v objavljenih prispevkih ne izražajo vedno tudi mnenja uredniškega odbora, za njihovo vsebino odgovarjajo avtorji prispevkov. Vsem krajanom Šmarce in bralcem Šmarčana želimo blagoslovljene božične praznike in uspešno Novo leto 2017 Svet Krajevne skupnosti Šmarca Uredniški odbor Šmarčana KAZALO: Predstavitev zmagovalne rešitve natečaja za izdelavo grba in zastave Krajevne skupnosti Šmarca . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Aktivnosti krajanov v Šmarci v letu 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Dejavnosti za otroke in odrasle v Krajevni knjižnici Šmarca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 E-viri v vaši knjižnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Adventni venčki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 V Šmarci je potekal Simpozij »France Tomšič in njegov čas« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Dan služenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Od pionirja do gasilca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Redni letni izlet PGD Šmarca 15. 10. 2016 po nepoznani Dolenjski . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Gašper Tonin – tkalec pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Telovadnica Janja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Velika spodbuda za mlade! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Drugi rojstni dan domače skupine THE ECCENTRICS . . . . . . 28 Reka, ki povezuje – Kamniška Bistrica nudi vsakomur nekaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Invazivne tujerodne rastlinske vrste obrežja Kamniške Bistrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Pivovarna Mali grad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Ekipa za posredovanje s pomočjo vrvne tehnike v PGD Šmarca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Ogljikov oksid – tihi ubijalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 leto 2, štev. 2, december 2016 3 Šmarčan Predstavitev zmagovalne rešitve natečaja za izdelavo grba in zastave Krajevne skupnosti Šmarca V Krajevni skupnosti Šmarca imamo končno tudi grb in zastavo. V septembru smo v našem in občinskem glasilu objavili anonimni natečaj za izbor novega grba in zastave. Odzvalo se je osem natečajnikov. Svet KS Šmarca je nato vse prispele predloge pregledal in soglasno izbral najboljšo rešitev. Zmagala je natečajna rešitev študenta arhitekture Petra Kovača. Peter je trenutno na študentski izmenjavi v Stuttgartu, vendar je za Šmarčana prispeval nekaj misli o tem, kako je nastala ideja novega grba in zastave. Peter Kovač Zmagovalec natečaja, Peter Kovač, nam v nadaljevanju takole pojasnjuje svoje razmišljanje ob nastajanju njegove rešitve: Pri oblikovanju grba in zastave sem upošteval prvine heraldike. Oblika grba in zastave Šmarce predstavljata motive geografske lege in zgodovinska dejstva. Tako stilizirani motivi sestavljajo celostno kompozicijo v elementu ščita. Ščit, oblika grba je v spodnjem delu enostavne polkrožne 4 oblike. Taka oblika je bila v heraldiki najpogosteje uporabljena ravno v času prve omembe Šmarce (1359). Obroba ščita je belo-rumene kombinacije, kot je uporabljena pri večini grbov slovenskih občin in krajevnih skupnosti. Sam ščit je razdeljen na zgornji in spodnji del, obe polovici se med seboj tudi barvno komplementarno dopolnjujeta (zelena-rdeča barva). Osrednji simbol grba, umeščen na zgornji polovici ščita je križ. Tak križ so uporabljali v redu Sv. Mavricija, ki je zaščitnik Šmarce. Prav iz imena Sveti Mavricij se je domnevno tudi razvilo ime kraja Šmarca (ze Mauritz l. 1359). Letnica prve omembe je umeščena levo in desno ob križu. Spodnja polovica ščita predstavlja geografske značilnosti Šmarce, ki leži na na Kamniško - Bistriškem polju, z značilnim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe. Pomemben element kraja je Kamniška Bistrica. Gore so stilizirane in prikazujejo pogled na Kamniško sedlo. Polja in travnike predstavljata dve napeti površini v različnih odtenkih zelene, ki sta v neskončnosti zamejeni z gorami ter v bližini zaliti z vodo. Konstantni tok Kamniške Bistrice je predstavljen kot brezkončno valovanje. Za Šmarco je zelo značilen hiter industrijski razvoj, ki ga je omogočil tok Mlinščice skozi Šmarco. Pisni viri kot prvo obrt omenjajo kovačijo Staro Fužino z letnico 1728, struga Mlinščice pa je v kasnejši zgodovini igrala pomembno vlogo pri razvoju ostalih obrti v kraju (Vavpetičeva žaga, Šeškov mlin, Šnablova žaga, Tovarna testenin Triglav, Nagličeva tovarna čopičev in ščetk...). Ta motiv v grbu predstavlja preprosto mlinsko kolo, ki se navezuje na ime potoka (Mlin)ščica. Grb je lahko prezentiran v različicah, saj vsebuje dva različna napisa za uporabo ob različnih priložnostih. Pri obeh je v prvi vrsti ime kraja Šmarca, a se v podpisju razlikujeta. leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Enostavnejši krajši napis Šmarca je primeren za vse dokumentacije, žige in preostale uradne tiskovine kraja. Variantno pa sem predlagal ob grbu uporabo nekaterih imen, ki so bila uporabljena v zgodovinskih zapisih. To so na primer: Ze Mauritz (1359), Mawriczi (1377), Sannd Mariczen (1426) in Sand Mariezeus (1426). S tem bi se mlajši prebivalci naselja, lažje ozavestili od kod sploh ime Šmarca. Tudi sam sem bil namreč presenečen, kako bogato zgodovino ima Šmarca, čeprav sem marsikaj že vedel. Sodelovanje pri natečaju mi je predstavljalo zanimiv izziv, saj sem se pred začetkom kreativnega dela najprej seznanil z osnovami heraldike in preštudiral precej literature o zgodovini kraja. Vesel sem, ker je bila moja ideja všeč natečajni komisiji. Menim, da je odločitev, da ima Šmarca svoj grb in zastavo pogumna in smela. Grb in zastava prinašata Šmarci še več prepoznavnosti, pomembno pa bosta prispevali tudi k promociji tega lepega kraja. Zastava Krajevne skupnosti Šmarca Ne v strahu in trepetu, temveč z ljubeznijo in dobroto in z velikim razumevanjem moramo vzgajati in se zavedati: dobrota je sonce, ki daje rast. Anton Trstenjak leto 2, štev. 2, december 2016 5 Šmarčan Aktivnosti krajanov v Šmarci v letu 2016 Čiščenje in urejanje brega Kamniške Bistrice V soboto, 23. julija 2016 so gasilci PGD Šmarca in PGD Duplica očistili del brega reke Kamniške Bistrice in sicer na območju delovanja teh dveh gasilskih društev. Prvič do sedaj so gasilci ob strugi in delno tudi v njej požagali drevje, ki je bilo polomljeno ali je viselo neposredno v reko oziroma drevje, ki je bilo v zadnjih obdobjih poškodovano zaradi neurij, žledoloma in podobnih nevšečnosti. Tokrat so očistili zgornji, severni del reke, dosežen pa je bil dogovor, da se s podobnimi akcijami čiščenja nadaljujejo tudi v naslednjih letih. Seveda so bila za izvedbo pridobljena vsa potrebna soglasja in dovoljenja, ki seveda vzamejo več časa in energije, kot pa delo samo. Za okrepčilo (dopoldne sendviči in voda) so poskrbeli gasilci PGD Duplica, po končani akciji pa so za malico poskrbeli gasilci PGD Šmarca. Akcija, ki je bila dobro pripravljena in organizirana je potekala lepo in usklajeno. Zahvala velja tudi krajanoma (g. Marko Kuhar in g. Vilko Dobovšek), ki sta s svojima traktorjema pomagala pri izvleki hlodovine. Naslednje leto nameravajo gasilci akcijo ponoviti in očistiti reko naprej proti jugu tja do meje s sosednjo občino Domžale. Postavitev turistično - informativnih tabel v Šmarci Pričeli smo z izvajanjem promocijskih in informativnih aktivnosti lokalnega in širšega pomena kot so tudi aktivnosti pri pospeševanja turizma ter akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter urejanju okolja. V ta namen je dozorela odločitev, da več zgodovinskih objektov, ki v sebi nosijo zgodovinski pomen, opremimo z turistično - informativnimi tablami. Vse table imamo namen opremiti z bogatim fotografskim gradivom našega rojaka, fotografa Petra Nagliča, ki je fotografsko dokumentiral življenje in vaški utrip v Šmarci v prvi polovici dvajsetega stoletja. Z enotno označitvijo bomo tudi pripomogli k večji urejenosti našega kraja. Zanimivih lokacij je več, s turistično - informativnimi tablami pa bi najprej opremili naslednje kulturno zgodovinske objekte: - Krajevni dom, ki predstavlja osrednji del kraja - Mavricijevo vaško znamenje - Cerkev sv. Mavricija Čiščenje razrasle vegetacije ob vodi Zaradi navedenega smo pri ZVKD Območna enota Kranj pridobili smernice in pogoje za izvedbo in samo postavitev, ki jo bomo nadaljevali v letu 2017. Ureditev društvene sobe v Krajevnem domu Moštvo šmarskih gasilcev 6 V zvezi z zastavljenimi cilji in našimi plani delovanja smo v letošnjem letu pristopili k obnovitvenim delom v bodoči društveni sobi v nadstropju Krajevnega doma. Sami prostori obsegajo okoli 35 m2 površine in niso v uporabi že več let. Potrebna je popolna obnova, prostor je leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Obnova vodovodne napeljave Slikopleskarska dela so gotova bil popolnoma neuporaben za kakršnekoli aktivnosti. Zamenjani sta bili dotrajani in mestoma neuporabni vodovodna in električna instalacija. Izvršena so že tudi slikopleskarska dela, potrebna je bila tudi dodatna izdelava predelne stene za izvedbo sanitarij. V prihodnjem letu bo potrebno položiti še talne obloge ter dobaviti pohištveno opremo. Celoten prostor bo namenjen druženju in uporabi v društvene namene. Prav tako je izkazan velik interes s strani naše knjižnice, saj se bo ta prostor lahko uporabljal tudi za bralne ure najmlajših kot tudi odraslih. Delna preureditev parka Spomladi smo uredili park pri kapelici Srca Jezusovega. Park je bil osnovan od same postavitve kapelice, obstoječa vegetacija pa je postala že moteča, saj se je zajedala v vidno polje pri izvozu iz Jeranove ceste na regionalno cesto. Odstranjena je bila plazeča cipresa, ki se je širila tudi že na pločnik, na novo zasajene pokrivne rastline pa so nižje rasti, s čimer je zopet do izraza prišla kamnita gredica z vsajenimi enoletnicami. V prihodnjem letu pa bomo zgodaj spomladi uredili grmičevje, ki na severni strani omejuje park. leto 2, štev. 2, december 2016 Pogled na park po končanih delih Urejanje parkirišča pri cerkvi sv. Mavricija Odstranjevanje stare zasaditve Nadaljevala so se dela pri urejanju parkirišča ob cerkvi s postavitvijo betonskih lamel. Dela je brezplačno opravilo podjetje Žurbi team d.o.o., za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Izvedena je bila tudi geodetska izmera dostopne poti mimo cerkve, ki se v nadaljevanju navezuje na regionalno cesto Mengeš – Duplica. V prihodnjem letu bo izveden postopek kategorizacije, pristopili pa bomo tudi k obnovi cestišča z zamenjavo spodnjega ustroja. Potrebno bo novo tamponsko 7 Šmarčan Postavitev betonskih lamel nasutje z utrditvijo, dela pa bodo zaključena z asfaltno prevleko. Namestitev novih vrat v cerkev svetega Mavricija V letošnjem letu so bila zamenjana vsa vrata v naši cerkvi. Vrata so izdelana iz kvalitetnega macesnovega lesa in oblečena s pločevino. Takšno zahtevno izvedbo je narekovala neposredna izpostavljenost težkim atmosferskim vplivom padavin in velikim temperaturnim spremembam. Vrata so bila izdelana po načrtih arhitektke, gospe Sonje Sekavčnik, bomo pa postopek izdelave vrat s tehničnimi 8 Glavna vhodna vrata v cerkev sv. Mavricija detajli podrobneje predstavili v prihodnji številki našega glasila. Tekst in fotografije: Mitja Šarec in Matjaž Šporar leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Vljudno vas vabimo na proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 19. uri v Domu krajanov v Šmarci. Slavnostni govornik bo IVAN SEKAVČNIK, predsednik Društva general Maister Kamnik. V kulturnem programu bodo sodelovali Mešani pevski zbor Odmev pod vodstvom pevovodkinje ANICE SMRTNIK, recitatorka BARBARA BOŽIČ, skupina otrok iz mekinjske podružnice OŠ Frana Albrehta pod vodstvom JANE SVETEC, glasbena skupina v sestavi ANTON ŠPENKO, SAMO MIKUŠ, URŠKA ROZMAN in URBAN BRNOT, kvartet saksofonistov Glasbene šole Kamnik v sestavi DARJA SELIŠKAR, PETER GREGORIČ, MATIC TONIN in GAŠPER TONIN pod mentorstvom DARJE SELIŠKAR ter mlada glasbenika samouka MARKO in TOBIJA SMRTNIK. Program prireditve, ki ga je pripravila dr. MARJETA HUMAR, bosta povezovala IVANA SKAMEN in JOŽE BERLEC. Na koncu si bomo ob prigrizku, kozarcu vina ali soka voščili vse dobro v novem letu. Krajevna skupnost Šmarca Društvo general Maister Kamnik Društvo Demos na Kamniškem Matjaž Šporar Ivan Sekavčnik mag. Igor Podbrežnik leto 2, štev. 2, december 2016 9 Šmarčan Dejavnosti za otroke in odrasle v Krajevni knjižnici Šmarca V Krajevni knjižnici Šmarci poleg izposoje knjižničnega gradiva potekajo tudi zanimive dejavnosti za otroke in odrasle. Posebej želimo izpostaviti pravljične urice za otroke in mesečna Srečanja s knjigo, ki so namenjena odraslim. Vsak torek ob 17. uri od oktobra do vključno maja potekajo pravljične urice za otroke od dopolnjenega 3. leta starosti dalje, ki jih vodi pravljičarka Barbara Božič. Dejavnost je brezplačna, otroci za obisk potrebujejo pravljično izkaznico, ki jo prejmejo ob prvem obisku. Vanjo pravljičarka vpisuje naslove pravljic, ki jim prisluhnejo. Pod njenim vodstvom nato ustvarjajo raznovrstne izdelke na temo pravljic s katerimi okrasijo pravljično drevo pred vhodom v knjižnico. V letošnjem šolskem letu so že ustvarili duhce, dinozavre in knjižne kazalke. Pravljične urice so izjemno pomembna bralna dejavnost, ki ne predstavlja le kvalitetne oblike druženja, ampak tudi vrata v svet domišljije, ustvarjanja in izražanja, ki predstavljajo pomembno dediščino za vse nadaljnje življenje. Vsak prvi torek v mesecu ob 17.15 poteka tudi bralna značka za odrasle v bralnih skupinah z naslovom Srečanja s knjigo, ki jo v Krajevni knjižnici Šmarca vodi publicistka in ekonomistka ter uveljavljena moderatorka na kulturnih prireditvah Barbara Božič. Prvi torek v oktobru so se udeleženci pogovarjali o literarnem delu General, avtorja Toneta Partljiča, ter o poeziji Rudolfa Maistra. Prvi torek v novembru je potekal pogovor o Sivčevi trilogiji: Vitezi jutranje zarje, Bleščeče celjske zvezde in Kraljica s tremi kronami, vodil ga je profesor Danijel Bezek. Prvi torek v decembru pa je namenjen velikemu slovenskemu alpinistu Nejcu Zaplotniku ter njegovi knjižni uspešnici Pot. Srečanja potekajo v zelo prijetnem vzdušju, v katerem se zgodbe iz knjig prepletajo z življenjskimi zgodbami in izkušnjam udeležencev, kar jim daje posebno dodano vrednost. Prijazno torej vabimo otroke na pravljične urice, odrasle pa na Srečanja s knjigo. Letošnja bralna sezona se bo zaključila v maju 2017. Pridružite se nam, lepo vam bo. Tatjana Tratnik Krajevna knjižnica Šmarca je za vas odprta: Ponedeljek, torek: od 14. do 19. ure Četrtek: od 9. do 15. ure Telefonska številka knjižnice: 01 839 43 11 Elektronski naslov: [email protected] SPLETNI PORTAL smarcan.si •Novice iz Šmarce •Napoved dogodkov v Šmarci •Podatki iz šmarske vremenske postaje •Oznanila naše župnije •In še veliko več … Veseli bomo vaših prispevkov iz dogodkov in ostalih novic ter vabil, ki so v povezavi s Šmarco – z veseljem jih bomo objavili! www.smarcan.si 10 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan E-viri v vaši knjižnici V novembru 2016 smo se slovenski knjižničarji, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, posvetili promociji e-virov, torej podatkovnih zbirk, ki so na voljo na svetovnem spletu. Le-teh je vedno več, različni ustvarjalci jih sestavljajo za najrazličnejše namene, nekatere so prosto dostopne, druge na voljo le za plačilo. V splošnih knjižnicah omogočamo oddaljen dostop do nekaterih e-virov, ki so sicer plačljivi, a za člane splošnih knjižnic brezplačni. S spletne strani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (www.kam.sik.si) tako lahko dostopate do kar nekaj zanimivih spletnih virov informacij, kot so: - EBSCO Host (pokriva področja humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti idr.), - FinD-INFO (davčne, finančne in računovodske informacije), - IUS-INFO (pravne informacije), - Press Reader (tekoče izdaje več kot 4.000 nacionalnih, regionalnih in lokalnih časnikov in revij iz Evrope, Azije, Avstralije, Afrike, Latinske in Severne Amerike, preko 100 držav in več kot 60 jezikov). Za oddaljeni dostop do vsebin potrebujete svoje uporabniško ime (številka vaše članske izkaznice) in geslo, ki ga sicer uporabljate za naročanje ali podaljševanje gradiva preko spletne aplikacije Moja knjižnica (Cobiss OPAC). Če ste geslo pozabili, se oglasite v knjižnici, kjer boste brezplačno dobili novega. Morda niste vedeli, a eden od e-virov nastaja tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Gre za Kamniško-komendski biografski leksikon, ki ga najdete na www.leksikon.si. Javnosti smo leto 2, štev. 2, december 2016 ga predstavili decembra leta 2013. Ob izidu je vseboval 120 biografij znanih osebnosti s področja današnjih občin Kamnik in Komenda. Danes pogumno stopamo proti številki 350. Rast števila novih člankov je odvisna od števila sodelavcev, ki leksikon soustvarjajo, od zahtevnosti posameznih biografskih člankov in časa, ki je na voljo. Vse pogosteje se lotevamo biografij posameznikov, o katerih je znano bolj malo, ali pa njihovi biografski podatki sploh še niso bili urejeni. Seveda ni edino delo dodajanje novih, ampak tudi dopolnjevanje obstoječih člankov, saj o znanih osebnostih z našega območja kar pogosto izhajajo knjige in članki, ki prinašajo nova spoznanja o njihovi življenjski poti ali pa jih osvetljujejo z novih zornih kotov. V Kamniško-komendski biografski leksikon uvrščamo pokojne posameznike, katerih življenjska pot je bila povezana z območjem današnjih občin Kamnik in Komenda ter takšna, da je pustila opazne in trajne sledi na njihovem področju delovanja ali takšna, da je ostala v spominu lokalne skupnosti. O njih moramo pridobiti tudi ustrezno biografsko gradivo, ki mora omogočati zgodovinsko točno in objektivno predstavitev osebe. Leksikon je namenjen vsem, ki jih zanima kamniška in komendska preteklost. Ker so v biografske članke vključene številne povezave do drugih spletnih podatkovnih zbirk (npr. Cobiss Opac, dLib.si, Archive.org, Sistory.si, Wikipedija, Slovenska biografija in druge), je publikacija dobro izhodišče za poglabljanje vedenja o znanih osebnostih. Brez zunanjih sodelavcev, večinoma prostovoljcev, bi bil Kamniško-komendski biografski leksikon bistveno revnejši. Del vsebin, pobud in predlogov smo dobili tudi od uporabnikov leksikona. Nekateri ste tako že posredovali predloge in pripombe, drugi ste za nas skenirali in poslali kako fotografijo, nas opozorili na literaturo in tudi osebe, ki ste jih v publikaciji pogrešali. Posebno hvaležni smo vsem, ki ste se lotili tudi zbiranja gradiva in pisanja biografskih člankov. Če vas to področje dela zanima, se nam lahko kadarkoli pridružite. Kaj pričakujemo od sodelavcev? Najprej vsaj osnovno poznavanje dela z računalnikom in dela z internetom. Zelo prav pride, če znate kak tuj jezik. Zaradi kulturnozgodovinskih razlogov pride zelo prav nemščina, pa tudi latinščina, angleščina in jeziki z območja nekdanje Jugoslavije. Koristi, če ima sodelavec pri takšnem projektu vsaj okvirni pregled nad slovensko zgodovino. Zelo veseli bi bili tudi koga, ki bi v leksikon vrgel svoje lektorsko oko. Toplo vabljeni, da se nam pridružite. Andrej Kotnik 11 Šmarčan Adventni venčki Zadnja nedelja v novembru je bila tudi prva adventna nedelja. Po večini domov so se na mizah ali vratih pojavili adventni venčki, prižgali pa smo tudi prvo svečko. Beseda advent pomeni »prihod«. Po cerkvenih običajih se advent začne četrto nedeljo pred božičem in se konča na sveti večer, 24. decembra. V bogoslužju je namenjen pričakovanju Jezusovega rojstva, z njim pa si decembrski čas polepšajo tudi mnogi neverniki. V Kulturnem društvu Šmarca smo tudi letos izvedli delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Turobno sobotno jutro smo popestrili z druženjem ter izdelali lepe in raznolike venčke. Za zelenje smo uporabili predvsem mah, saj otroci z njim lažje ustvarjajo. Mah smo položili na pripravljen okrogli obod in ga pritrdili s sukancem. Venček smo okrasili z različnimi okraski iz naravnih in umetnih materialov ter nanj pritrdili štiri svečke. Živa in Luka Julija in Kristina Mark in Nika Nika: »Jaz sem prišla že večkrat z babico. Rada sem na delavnicah. Tudi ko smo delali lončke, mi je bilo všeč. V lončku imamo kaktuse.« Mark: »Jaz sem samo gledal.« Kristina: »Sva iz Šmarce. Rada hodim na delavnice. Venček sem naredila iz mahu in sveč, ki so kot zvezdice. Svečke pomenijo advent, prižigala jih bom vsak teden eno.« Julija: »Tudi jaz rada hodim na delavnice. Najbolj luštno je delati venčke.« Žiga in Aljaž Aljaž: »Na delavnico me je povabil sošolec Aljaž. Prišla sva z bratcem in nama je všeč. Naredila sva lepe venčke. Okraske nama je dala mamica. Delovna vnema 12 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Adriana, Nika in Lili Aljaž, Nika in Veronika Adriana: »Danes sem prvič na delavnici in mi je bilo »ful« dobro. Naredila sem venček iz mahu.« Nika: »Večkrat sem že prišla na delavnico. Ne spomnim se, kaj smo delali na prejšnji delavnici.« Nika: »Na delavnico sem prišla, ker mi je bilo dolgčas. Ena sestrica je šla na odbojko v Krško, druga pa je doma in še spi. Naredila sem venček za na mizo.« Aljaž: »Zraven sem bil, ko smo delali zmaje. Malo so mi morali pomagati, ker nisem znal sam.« Lili: »Jaz sem bila tukaj že večkrat. Tudi moj venček je za na mizo.« Živa: »Na teh delavnicah se imam dobro. Če bi bila doma, bi mogoče še spala.« Maša: »Meni je bilo dobro. Za delavnico sta mi povedali Zoja in Živa. Letos sem prvič prišla in mi je bilo »ful« všeč.« Veronika: »Smo kot trije kralji s kronami. Drugače mi je na delavnicah všeč, ker rada ustvarjam, pa tudi veliko novega se naučim. Všeč mi je tudi, ker se lahko družim s prijateljicami in sošolkami. Venček bomo postavili na mizo v kuhinjo.« Sošolke Živa, Maša in Veronika Nekateri so že »ušli« domov, a smo vseeno naredili eno skupinsko sliko. Avtor članka: Tina Tonin Slike: Tina Tonin in Nina Klemen leto 2, štev. 2, december 2016 13 Šmarčan V Šmarci je potekal Simpozij »France Tomšič in njegov čas« V petek, 30. septembra 2016, je v dvorani krajevnega doma v Šmarci v organizaciji Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakoba, Socialne akademije in KS Šmarca potekal simpozij o Francetu Tomšiču, začetniku slovenske demokratizacije na političnem in sindikalnem področju. Vabilo na simpozij je oblikoval Dušan Sterle Simpozij, ki je bil posvečen Francetu Tomšiču, slovenskemu politiku in sindikalnemu voditelju ter častnemu občanu Občine Kamnik, je bil tudi eden izmed dogodkov v okviru Socialnega tedna 2016. Osvetlil je politične razmere v Sloveniji pred osamosvojitvijo in širše v Evropi, vzpostavljanje pogojev za politično in gospodarsko demokracijo, čas oblikovanja nove države in političnega sistema s poudarkom na vlogi Franceta Tomšiča v vseh teh procesih. Pripravil ga je organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Jože Berlec, Ludvik Gomiršek, dr. Damjan Hančič, dr. Marjeta Humar, Marta Lavrič Tomšič, Robin Majnik, Leon Pirman, mag. Igor Podbrežnik, Janez Repanšek, Matjaž Šporar in Igor Zemljič. Za vsebinsko podobo so poskrbeli honorarna sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predsednica organizacijskega odbora dr. Marjeta Humar ter sodelavec Inštituta za narodno spravo in član organizacijskega odbora dr. Damjan Hančič. Za celostno grafično podobo simpozija je poskrbel slikar Dušan Sterle. Obiskovalcem je bila na ogled tudi pregledna razstava, ki sta jo pripravila Marta Lavrič Tomšič in Igor Zemljič, sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino in član organizacijskega odbora, tehnično pa je postavitev izvedel Leon Pirman. Zbrane so ob začetku predavanj nagovorili predsednik Društva Demos na Kamniškem mag. Igor Podbrežnik, predsednik Krajevne skupnosti Šmarca Matjaž Šporar in dr. Marjeta Humar. Prebrani sta bili pozdravni pismi direktorja Socialne akademije Mateja Cepina in Matjaža Šinkovca, soustanovitelja SDZS, danes pa veleposlanika v Belgiji. Pozdrav župana Marjana Šarca Uvodni nagovor dr. Marjete Humar Navzoče je pozdravil tudi župan Marjan Šarec, ki se Franceta Tomšiča spominja še iz otroških dni, ko je bil kar nekajkrat pri njem doma, najbolj pa se mu je vtisnil v spomin, ko je nekaj dni po zadnjem obisku prišlo do litostrojskih dogodkov. Takrat se mu je kot otroku zdelo fascinantno, da je to človek iz soseščine, ki vodi litostrojsko stavko. Čeprav takrat današnji župan ni mogel vedeti, kaj je to stavka, niti ni razumel, ko so govorili, da je France Tomšič njegov sovaščan, ki prihaja na obisk k njegovemu očetu, slovenski Lech Wałęsa. Župan je v zaključku nagovora izrazil svoj ponos, da je lahko kot župan sodeloval pri proglasitvi Franceta Tomšiča za častnega občana Občine Kamnik, kar mu je bilo žal dano šele po smrti. Avtor fotografij: Matevž Skamen Sledila so predavanja uveljavljenih slovenskih zgodovinarjev, sociologov, ekonomistov in politolo- 14 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Med razpravljalci sta bila tudi dr. Janko Prunk in ... ... dr. Stane Granda gov, in sicer doc. dr. Milana Balažica, prof. dr. Staneta Grande, prof. dr. Bogomirja Kovača, doc. dr. Aleša Mavra, prof. dr. Janka Prunka in dr. Andreje Valič Zver. S pričevanji so se dogodku pridružili tudi Tomšičevi sindikalni in politični sodelavci prof. dr. Gorazd Drevenšek, Jože Erčulj, mag. Branko Grims, Andrej Magajna, mag. Igor Podbrežnik in Anton Tomažič. stnostmi, kot so odgovornost, energičnost, izkušnje s politično kulturo in socialno demokracijo v zahodni Nemčiji, zasledovanje konkretnih rezultatov dela in zlasti velika strpnost do političnih nasprotnikov, tista oseba, ki je že na začetku teh procesov potegnila »voz zgodovine« v pravo smer. Njegova premočrtnost, ki je izhajala tudi iz dejstva, da je pripadal tehnični in ne družboslovni inteligenci, je veliko pripomogla k uspehu njegovih prizadevanj. V prvem delu simpozija so dr. Aleš Maver, prof. dr. Janko Prunk in prof. dr. Stane Granda podali nekoliko širši pogled na zgodovinski razvoj socialne demokracije in sindikalizma v Evropi in pri nas od srede 19. stoletja naprej pa vse do današnjih dni, ko socialna demokracija pravzaprav spet išče svo- Avtor fotografij: Matevž Skamen Program simpozija je bil zasnovan tako, da je 12 referentov osvetlilo ne samo večplastno osebnost Franceta Tomšiča, pač pa tudi širši okvir družbenega in političnega okolja, v katerem je deloval, in mnogokrat potegnilo tudi vzporednice z današnjim časom. Obdobje sredine in zlasti konca 80-tih let 20. stoletja je bilo navdano z upanjem in veliko željo po spremembah, zato je bil France Tomšič s svojimi la- Lepo število obiskovalcev simpozija leto 2, štev. 2, december 2016 15 Šmarčan jo pravo identiteto. Drugi del simpozija, v katerem so sodelovali dr. Andreja Valič Zver, doc. dr. Milan Balažic in prof. dr. Bogomir Kovač, je bil namenjen osvetlitvi vloge in pomena Franceta Tomšiča v procesih demokratizacije političnega in sindikalnega življenja in osamosvojitve. V tretjem in četrtem delu simpozija so nastopili referenti, ki so s Tomšičem dlje časa tudi sami aktivno sodelovali. Predstavili so spomine nanj in na posamezne pomembne dogodke, ki so se zgodili v času sodelovanja z njim. To so bili: Andrej Magajna, dr. Gorazd Drevenšek, Jože Erčulj, mag. Branko Grims, Anton Tomažič in mag. Igor Podbrežnik. Prispevki referentov bodo naslednje leto objavljeni v posebnem zborniku. Kasneje, sredi 90-tih let, ko so bile ključne stvari, kot sta formalna demokratizacija in osamosvojitev, opravljene, je tok razvoja slovenske postkomunistične družbe mnogokrat krenil v drugo smer, kot si je želel France Tomšič. To se je kazalo tudi v njegovi čedalje večji »marginalizaciji« v političnem življenju, ki je končno botrovala tudi njegovemu umiku iz aktivnega političnega življenja. Danes, ko je slovenska družba spet v krizi, ki se morda na trenutke zdi še bolj neizhodna, kot je bila konec 80-tih let, pa spoznavamo, da bi se morali zopet približati zamislim in idealom, ki jih je zastopal France Tomšič. Njegov prispevek pri »novotrškem uporu« v Kamniku leta 1986, pri litostrojski stavki leta 1987 in pri ustanavljanju prvih nekomunističnih političnih strank v letu 1989 je bil neprecenljiv. Zato je bila z odobravanjem sprejeta tudi pobuda, da bi podobne dogodke, na katerih bi se spominjali dela Franceta Tomšiča, v obliki »Tomšičevih dnevov« prirejali vsako drugo leto. V domu krajanov v Šmarci je potekala tudi novinarska konferenca ob začetku simpozija. Dr. Marjeta Humar, predsednica organizacijskega odbora simpozija, je v uvodu izpostavila, da se čas osamosvojitve odmika in je zato potrebno spominu dati svoje mesto. Organizatorjem simpozija je bila poleg predstavitve lika Franceta Tomšiča v izziv tudi tema o socialdemokraciji v Sloveniji, ki je v našem prostoru premalo prisotna. Humarjeva je predstavila tudi nagovor Matjaža Šinkovca, danes slovenskega kariernega diplomata, v katerem je član iniciativnega odbora SDZS izpostavil, da se besedo osamosvojitelj danes zavestno negativizira, ker to služi predstavnikom starega režima, ki želijo s tem čim bolj zmanjšati vrednost demokratičnih sprememb. Tako se v javnosti ustvarja občutek, kako nam je bilo v starem sistemu boljše. Šinkovec se še sprašuje, kako je možno, da v Sloveniji pišejo zgodovino o osamosvojitvi tisti, ki si zanjo niso veliko prizadevali. Marjeta Humar je novinarjem omenila še načrte za prihodnje leto, med drugim postavitev spominske plošče in izdajo zbornika referatov s simpozija. 16 Mag. Branko Grims, takrat član iniciativnega odbora stranke SDZS, danes poslanec Državnega zbora RS, je opozoril na pomembnost civilnega poguma, ki ga je France Tomšič imel, saj se brez njega ne bi podal v organizacijo stavke in prihoda stavkajočih v Cankarjev dom. To je Tomšič dosegel tudi zato, ker je bil jasen v svojih ciljih. Ta pogum je bil velik tudi zato, ker je šlo za ustanavljanje socialdemokratske stranke, ki se jo je oblast najbolj bala. Dr. Gorazd Drevenšek, član Sveta SDZS, je opozoril, da je bil konec osemdesetih let čas anarhičen, saj je bila prisotna hiperinflacija, vedno bolj se je čutil tudi vpliv vojske. Poudaril je tezo, da se Tomšič ni boril proti komunizmu, ampak proti staremu režimu. Kamničan prof. dr. Bogomir Kovač, strokovni sodelavec pri pripravi gospodarskega programa SDZS, je omenil Tomšičevo zavzemanje za liberalizacijo in demokratizacijo, Tomšiča pa je primerjal z bagristko Ano Valentinovic iz Gdanska, katere uporništvo je nadgradil Lesch Walensa, ki pa danes v javnosti, podobno kot France Tomšič, ni veliko znan. Prav zato dr. Kovač izpostavlja potrebo, da Kamničani sami poskrbimo za Tomšiča, da bo njegova borba za svobodo, očeta naroda in osamosvojitelja, ustrezno ovrednotena v slovenski zgodovini. Igor Podbrežnik Na svojem profilu na povezavi https://www.facebook.com/PeterNagli%C4%8D1490396721257432/?ref=bookmarks Foto galerija Šmarce s širšo okolico iz prve polovice 20. stoletja leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Dan služenja Na zadnjo nedeljo v septembru smo člani pastoralnega sveta in člani Karitas Šmarca-Duplica pripravili srečanje za invalide, bolne, onemogle, ostarele. V naši šmarski cerkvi smo se zbrali k popoldanski sv. maši ob 15. uri. Nedeljo prej smo povabili farane, da pripeljejo svojce, ostarele in bolne domače. Tudi sami smo se ponudili, da jih lahko pripeljemo ali odpeljemo domov. Za nemoten vstop vozičkov smo pripravili klančino pred vhodnimi vrati (Simon Zorman). Po opravljeni sv. maši smo se iz cerkve sv. Mavricija preselili v veroučno učilnico v župnišče. Pridne gospodinje iz Šmarce in Duplice smo pripravile razne dobrote, za pijačo pa je poskrbel g. Janez Pančur. Nekaj viž nam je zaigral na harmoniko Tine Štrajhar. Izkazalo se je, da je bila veroučna učilnica premajhna, zato bomo naslednjič morali pripraviti srečanje kar v kulturnem domu. Tako v naslednjem letu pričakujemo še več obiskovalcev, potrebnih božje bližine in človeške topline. Tajnica Karitas Marinka Juteršek Branje Prvega berila Avtor fotografij: Simon Zorman Lepo je bilo videti, kako so se malo pred tretjo uro začeli zgrinjati okoli cerkve avtomobili z obiskovalci. Prišli so s svojimi bolečinami, tegobami, preizkušnjami, nemočjo, pa tudi z upanjem v božjo ljubezen in pomoč. Pri sv. maši je sodeloval tudi bivši bolniški župnik, gospod Miroslav Šlibar. Pri bogoslužju so skoraj vsi prijeli bolniško maziljenje. Ljudje so pri petju lepo sodelovali, ker je organistka, gospa profesorica Veronika Šarec, igrala znane cerkvene pesmi. Darovanje maše za bolne in ostarele Predsednik: Janez Gerčar, župnik Tajnica: Marinka Juteršek Župnijska Karitas Šmarca–Duplica Pot iz vasi 12 1241 Kamnik TRR: SI56 0230 1025 8908 195 leto 2, štev. 2, december 2016 SPLETNI PORTAL smarcan.si 17 Šmarčan Od pionirja do gasilca Življenje gasilca ni preprosto in tega se zaveda vsak. Kot gasilec opraviš ogromno raznovrstnih izobraževanj, pomagaš ljudem, ne glede na to, kdo so, koliko je ura, kateri dan je ... Gasilci za svoje delo na izstavljamo nobenega računa. Skozi delo gasilca občutiš tudi negativne kritike in za gasilca ni lepšega kot to, da se nekdo zanima za njegovo delo. Vsako leto pristopijo v gasilsko društvo številni veseli, razigrani otroci, polni energije, ki začnejo gasilsko pot. Svojo pot začnejo pri Boštanju Šuštarju kot pionirji, nato pa nadaljujejo k mladincem pod vodstvom Tjaše Koželj, Urške Rutar in Marka Zormana. V tem času se otroci udeležijo številnih tekmovanj iz gasilskega znanja in gasilskih veščin, pri čemer smo lahko zelo ponosni na našo mladino, saj niza izvrstne rezultate. Ko dopolnijo 16 let, pristopijo k pripravnikom in tukaj se pokaže, kako resnično so zagreti. V PGD Šmarca že kar lep čas nismo imeli podmladka, ki bi nadaljeval z izobraževanjem za gasilca, a sedaj se je to spremenilo. Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca je obogatelo za kar 8 novih pripravnikov in 5 že skoraj pravih gasilcev. Pripravniki Domen R., Nejc R., Tine Š., Klemen E. in Urška R. bodo čez nekaj dni po opravljenih izpitih postali gasilci, medtem ko se pripravniki Jaka B., Jaka P., Jaka V., Nejc P. H., Nejc K., Luka H., Eva B. in Zala S. z mentorjem Markom pripravljajo na dvoletno usposabljanje za gasilca. Pripravništvo je najtežja stopnja za vsakega gasilca, saj imaš ogromno izobraževanj in tehničnih vaj. Vendar so se naši pripravniki s tem uspešno spopadli. Med seboj sodelujejo, delujejo kot ekipa ter pomagajo drug drugemu v in izven gasilskega doma. Tako vemo, da smo jih pravilno Prostovoljno gasilsko društvo Šmarca Vsem vaščanom se zahvaljujemo za podporo pri delovanju društva. PGD ŠMARCA Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in varno novo leto. Trg padlih borcev 2, 1241 Kamnik • [email protected] 18 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan naučili, da pravi gasilec ne pomeni biti pogumen, močan itd., ampak časten, pripravljen pomagati drugim tudi, ko si brez uniforme. Da pa ne hodijo naši pripravniki nepripravljeni na izobraževanja, poskrbi Marko Zorman oz. Zori. Pod njegovim mentorstvom so pripravniki imeli številne vaje, kot so npr. iznos ponesrečenca iz požara, uporaba izolirnega dihalnega aparata, gašenje gozdnega požara, gašenje stavbnega objekta, postavitev razsvetljave in še mnogo jih je bilo. Po vsakih vajah so se pripravniki skupaj posedli, pokomentirali vaje in lahko potrdim, da smeha nikoli ni manjkalo. Tako v našem društvu ne vzgajamo samo gasilcev, ampak tudi prijateljske zveze. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Prijaznost besed ustvarja zaupanje; prijaznost misli ustvarja modrost; prijaznost darovanja ustvarja ljubezen. Lao tse Nejc Koželj leto 2, štev. 2, december 2016 19 Šmarčan Redni letni izlet PGD Šmarca 15. 10. 2016 po nepoznani Dolenjski me je nekatere zavedlo, kar je res škoda. Razpoloženje v avtobusu je bilo veselo že na začetku vožnje. Vso pot smo se držali programa in nismo zamujali. Letos je naša izletniška pot potekala po Raduljskem hribovju od Mokronoga do Bučke, po skriti Dolenjski. To je malo znani kotiček Slovenije, odmaknjen od glavnih cest, a prepreden z mnogimi še kar dobrimi ozkimi cestami, ki so kar precej zavite in tudi malo strme. Raduljsko hribovje je skrajni južni del Posavskega hribovja. Najjužnejša vzpetina je Trška gora, ki na severu meji na Laknico, na zahodu na Mirno, na jugu na Temenico in Krko, na zahodu pa na spodnjo Raduljo, kjer to hribovje prehaja v Krško gričevje. Vzpetine v Raduljskem hribovju ne presegajo 600 m. Naša pot se je začela pri Gasilskem domu v Šmarci ob 7. uri. Po avtocesti smo se najprej peljali do Trebnjega, nato mimo Mirne do Mokronoga. V gostilni Deu smo se malo podprli z obilno enolončnico in odličnim cvičkom. Ob 9.15 smo nadaljevali pot do Posestva PULE v kraju Trebelno. Staro, veliko kmetijo je novi lastnik preuredil v vzorno, lepo urejeno posestvo, namenjeno vrhunskemu turizmu in posebnim priložnostim, seveda tudi vodenim ogledom z degustacijo v obnovljeni kleti. Ob 10.30 smo nadaljevali pot skozi Trebelno po lokalnih cestah v dolino Radulje v Štatenberk. Štatenberk je bil najpomembnejši kraj v dolini, omenjen že l. 1250. Gradu iz 12. stoletja ni več. Tudi razvalin ni. So pa arheologi odkopali oz. našli mnogo antičnih ostalin. Med mnogimi posestniki gradu je bil tudi kranjski deželni glavar in poveljnik vojne krajine Jurij Lenkovič. V vasi je cerkvica sv. Martina, ki pa je nismo obiskali. Nadaljevali smo z ogledom zelo zanimivega »Kmečkega muzeja« z več 1000 eksponati, ki je zbirka ljubiteljskega zbiratelja Staneta Florjančiča v zaselku Lahko. Pot smo nadaljevali skozi Roje pri Trebelnem, Mirno vas, Veliko Strmico, Malo Strmico do zaselka Grič pri Klevevžu, ki mu pripadata še zaselka Kačja Rit in Slape. Tu je stal nekdaj grad, katerega ostanke je menda zelo težko najti. Imel pa je več lastnikov, ki so se hitro menjavali (brižinski škofje, Habsburžani, Mosconi ...). Turki in Ogri so ga rušili, zadnji lastnik pa ga je prodal na tomboli. Zadel ga je krojač Louis Jombart iz Francije, ko je bil ravno na poti na Dunaj. Avtor fotografij: Brane Kralj Vsi so vneto prisluhnili razlagi Program ogledov je bil pester 20 Mnoge vasi in vasice na vrhovih gnezdijo na temeljih davnih, še predrimskih gradišč. Radulja, »najdaljši slovenski potok«, teče po razmeroma široki dolini po sredini hribovja, od sotočja s pritokom Gostinca do gradu Klevevž pa po tesni soteski. Izvira pod Korenom (544 m) in se izliva v Krko pri Dobravi (155 m). Vanjo se izliva veliko potokov in potočkov. Že v nekaj dneh po prejemu vabila za izlet se je prijavilo za več kot avtobus krajanov, članov PGD Šmarca. Na dan izleta se nas je zbralo pri avtobusu le nekaj manj, kot je bilo prijavljenih. Vre- Okoli 13.30 smo prišli v Zbure. Tu smo se srečali z gasilci. Zbure leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan so razpotegnjena vas ob potoku cerkev sv. Martina, novejša pa cerLaknica. Kraj je prvič omenjen l. kev sv. Mateja. Pri vasi je spome1295, ko ga je slavonski ban Štefan nik meji, ki je med drugo svetovno Zrinski, katerega posest je bil, po- DOHODNINE vojno delila Slovenijo na Nemčiji NAMENITEV DELA ZA DONACIJE in Italiji priključeno ozemlje. daril samostanu pri Kostanjevici. versko središče širše okolice. Sredi vasi stoji velika farna cerkev sv. Kancijana in tovarišev. V vasi so tri gostilne. –tudi PGD Šmarca Po okusnem obroku smo se V skladu z zakonom in uredbo o dohodnini (od l. 2007) kot davčni odpravili zavezanec rezident proti domu. lahko Naš izlet je Po srečanju v Zburah 17. ure smo si privoščiliki se vštevajo zahtevate, da zsegasilci do 0,5% dohodnine,Okoli odmerjene od dohodkov, v letno davčno uspel in prav gotovo je le maloksmo šli šenameni v vas Bučka. Kraj je poz- splošno-koristnih pozno kosilo oz.namenov. zgodnjo večerjo osnovo, za financiranje Tako se davčni zavezanci rezidenti do prišel domov slabe Ob v gostilni Škocjanu.proračunu Škocjan jeRepublike Slovenije, pač volje. nan po pesmi »Martinu Kebru«, odločite, da o 0,5 odstotka dohodnine, ne v pripada pa letu osorej pa organizaciji, ki se na ukvarja s Radulji. splošno Vas koristnimi v nadaljujemo. tem primeru največji kraj ob je ve- dejavnostmi, katerega spomenik smonepridobiten si ogleda- način PGD Šmarca. France Pucelj liko staro selišče, gospodarsko in li. V vasi sta dve cerkvi: starejša je Prosimo vas, da del dohodnine Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarca in nam s tem pomagate pri našem humanitarnem in prostovoljnem delu, kar za vas ne pomeni NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE – PGD Šmarca dodatne finančne obremenitve. K temu lahko povabite tudi sorodnike, prijatelje, sosede... V skladu z zakonom in uredbo o dohodnini (od l. 2007) kot davčni zavezanec rezident lahko zahtevate, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo davčnoše osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov. Tako se davčni zavezanci rezidenti odločite, da 0,5 da odstotka dohodnine,za ne pripada Če sev letno morda niste odločili, lahko to še storite, saj davčni zavezanec lahko zahtevo proračunu Republike Slovenije, pačprek pa organizaciji, ki se na nepridobiten ukvarjastrani, s splošno koristnimi dejavnostmi, v tem primeru PGD namenitev kadarkoli, sistema eDavki na način spletni pisno (izpolnite obrazec) aliŠmarca. ustno na Prosimo pri vas, da del dohodnine Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarca in nam s tem pomagate pri našem humanitarnem in prostovoljnem delu, zapisnik davčnem organu. kar za vas ne pomeni dodatne finančne obremenitve. K temu lahko povabite tudi sorodnike, prijatelje, sosede... V kolikor ste nam že v preteklosti namenili del dohodnine oz. oddali zahtevo, vam ni potrebno Če se morda še niste odločili, lahko to še storite, saj davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadarkoli, prek sistema eDavki na spletni strani, pisno (izpolzahteve (obrazca) pošiljati ponovno, saj zahteva velja do preklica oz. spremembe. nite obrazec) ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Za Vdodatne informacije dodatne obrazce (Zahteve) lahko zahteve obrnete na pošiljati tajnika društva na velja telefon kolikor ste nam že v preteklostiali namenili del dohodnine oz. oddali zahtevo, vamse ni potrebno (obrazca) ponovno, saj zahteva do preklica oz. 051/354-500. spremembe. Za dodatne informacije ali dodatne obrazce (Zahteve) se lahko obrnete na tajnika društva na telefon 051/354-500. Obrazec si lahko Obrazec nahaja spodaj, pa gaiz natisnete spletne strani Šmarčan.si izpolnite oddajte Obrazecse se nahaja spodaj, lahko palahko ga natisnete spletne strani iz Šmarčan.si izpolnite in osebno oddajte na vaši davčniin osebno natisnete tudi na na vaši davčni izpostavi ali pošljite po pošti na vašo davčno izpostavo. Za Kamnik je naslov izpostave: izpostavi ali pošljite po pošti na vašo davčno izpostavo. Za Kamnik je naslov izpostave: FURS, Dislocirana enota Kamnik, Glavni spletni strani FURS, Šmarčan Dislocirana enota Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. trg 24, 1240 Kamnik. http://www.smarcan.si/ Najlepša hvala! Pozdravljamo vas z gasilskim Najlepša hvala! Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« pozdravom »Na pomoč!« zavihek PGD Šmarca! ---------------------------------------------------------------------------------- leto 2, štev. 2, december 2016 Obrazec si lahko natisnete tudi na spletni strani Šmarčan - http://www.smarcan.si/ zavihek 21 Šmarčan Gašper Tonin – tkalec pesmi Ljubezen Ljubezen je nekaj nežnega, lahko tudi bežnega nekaj, kar pride in gre ali ostane in se naseli, kamor se ne sme. Kakšna oblika je haiku? Je japonska pesniška oblika iz 14. stoletja, za katero je značilen opis kratkega utrinka stvarnosti. Sestavljen je iz 3 verzov, prvi obsega 5 zlogov, drugi 7 in tretji zopet 5. S svojimi haikuji sem bil trikrat nagrajen na natečaju Gimnazije Vič, eden od njih je Zimska planina (Biseri v beli / odeji - prgišče koč / zimske planine.). Ljubezen je to, kar je vredno imeti, za kar je vredno živeti, se veseliti, morda kdaj pozabiti. Ljubezen je polna svetosti, je nekaj, kar greje, zapelje k začetku norosti in poruši vse meje. Ljubezen je imeti rad, je lepota barv, sonca, je biti poln upov, nad in živeti z njo do konca. Ljubezen je torej začetek, jedro in konec življenja. Je ponedeljek in petek, vsako vlakno in misel hotenja. »Z vsakim dnem odkrivamo nove dimenzije tega sveta in se jim čudimo. Poezija razkrite odtenke niti, ki ustvarjajo stvarnost, poveže v tapiserijo – pesem. Za vsako stoji svojstven tkalec.« Tako pravi Gašper Tonin, dijak 4. letnika GSŠRM Kamnik, v predgovoru k šolski pesniški zbirki Mimobežnice. Gašper se je nad pesnjenjem navduševal že v osnovni šoli, kjer ga je spodbujal učitelj slovenščine Anton Brezar. Svoje pesmi je strnil v prvi zbirki z naslovom Šepet gozda, ki jo je izdal leta 2014 v samozaložbi. 22 skozi oči otroka. Preizkusil sem se v okoli 30 različnih pesniških oblikah, med drugim v sonetu, rondelu, rondoju, haikuju, glosi, peterostišju, seguidillji, gazeli, španski romanci, pesmi z odmevom … Ugotovil sem, da je moj izraz najbolj, kako bi rekel, živ v kratkih, impresionističnih oblikah, ki prenašajo notranja občutja v naravo. Mednje prav gotovo spadajo haikuji. Kako si se lotil pisanja pesmi? V začetku sem se začel zanimati za različne pesniške oblike. Želel sem se preizkusiti v pisanju na čim več različnih načinov. Poskusil sem kar najbolj učinkovito spraviti besede v predpisano poetično formo. S poskušanjem sem našel način pesnjenja, ki mi je najbolj ustrezal, hkrati pa tudi tematiko, o kateri sem lahko najbolj doživeto pisal. Pred kratkim ste dijaki GSŠRM Kamnik predstavili šolsko pesniško zbirko Mimobežnice. Kako ste prišli na idejo za nastanek zbirke? Ideja se je pojavila lansko leto, ko sem v sodelovanju z Glasbeno šolo Kamnik organiziral recital Sozvočje. Na recitalu je takratni ravnatelj Šemso Mujanović izrazil podporo dijakom pri pripravi in tisku šolske pesniške zbirke. Zbral sem še 12 avtorjev naše šole, ki so bili pripravljeni sodelovati, in so mi poslali nekaj svojih pesmi. Lotil sem se izdelave zbirke. Najprej sem pesmi smiselno uredil. Odločil sem se, da bodo avtorji v njej razvrščeni po starosti, saj so bile tematike zelo različne. Ariana Godicelj in Ana Hafner sta ustvarili ilustracije, ki sem jih obdelal s tehniko cianotipije. Kakšnih tematik se dotikaš v svoji prvi zbirki Šepet gozda? V moji prvi pesniški zbirki prevladuje tematika narave. Zanjo so značilni predvsem impresionistični opisi utrinkov iz narave in pesmi z bivanjsko tematiko Kakšna pa je tehnika cianotipije? Tehnika je zahtevna in mi je povzročila kar nekaj preglavic. To je kemični postopek, pri katerem liste papirja premažemo s posebno raztopino, nato pa Pozdravljen, Gašper. Kako si začel s pisanjem pesmi? Eno izmed svojih pesmi, List v vetru, sem poslal na natečaj Literarnega društva RIS, ki so ga organizirale Terme Snovik. Pesem je bila v mladinski kategoriji nagrajena. To bi lahko označil kot začetek svoje ustvarjalne poti. leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Hvala ti za pogovor. Imaš za konec kako lepo misel? jih posušimo v temnem prostoru. Na folijo sem natisnil barvne negative ilustracij, ki sem jih položil na obdelane liste in jih nato izpostavil soncu. Zanimivo je, da s to tehniko dobimo posebno, lepo modro barvo (prusko modra). Včasih so s to tehniko preslikovali gradbene načrte. Pesmi v zbirki so si zelo različne. Katera pa je njihova skupna točka? Vsak pesnik ima svojo zgodbo in način izražanja. Skupno nam je spraševanje o smislu življenja in sveta, ki je pri mladostnikih pogosta tema. Dotaknili smo se tudi šole in politike, nismo pa se izognili niti najbolj sramežljivi temi – ljubezni. Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? Rad bi izdal drugo samostojno pesniško zbirko, za katero že Regratova lučka Pozibavava se v soncu regratova lučka in jaz. imam pripravljene pesmi, nimam pa še končnega izbora. Trenutno je moje literarno zanimanje usmerjeno v Franceta Balantiča. Izdelujem raziskovalno nalogo o njegovi metaforiki. Z utripom trav pozabim na čas. Vetrc potegne in že je ni. V dušo me dregne, ko prek polja beži. Z Gašperjem sem se pogovarjala Katja Černelič 20. 11. 2016. Potrebujete računovodski servis, prilagojen vašemu podjetju? Mi smo pravi naslov za vas ! KontoFin d.o.o. računovodski servis iz Šmarce ŽELIMO VAM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE IN Ugodno vodimo poslovne knjige za: USPEŠNO TER samostojne podjetnike, ZDRAVO IN SREČNO mikro gospodarske družbe, NOVO LETO 2016 društva Nudimo tudi: kadrovsko svetovanje, prijave, odjave… Pomoč pri ustanovitvi podjetja Izterjava dolžnikov (opomini, e-izvršbe) Administrativne storitve.. AKTUALNO Izdelava zaključnih obračunov in oddaja vseh poročil PREDNOSTI: Možnost vodenja računovodstva tudi na vašem sedežu! Prevzem dokumentacije na sedežu podjetja stranke! Možnost elektronskega poslovanja! Večimo stvari glede prenosa s prejšnjega računovodstva,uredimo mi za vas! A K C I J A ! ! ! Prvi Mesec brezplačno vodenje ! ! ! Pokličite za ponudbo ali se oglasite pri nas ! Informacije na: tel: 01 83 14 313, gsm: 041 842 601, e-mail: [email protected] Kontofin podjetje za poslovne storitve, d.o.o., Bistriška cesta 25, 1241 Kamnik leto 2, štev. 2, december 2016 23 Šmarčan Telovadnica Janja V sezoni 2016/17 pridno telovadimo v dvorani Krajevne skupnosti Šmarca. Novost v letošnji sezoni so ure fit pilatesa vsak torek in četrtek od 20.35 do 21.35. Pilates je že v 30. letih 20. stoletja zasnoval Joseph Hubertus Pilates, po katerem se tudi imenuje. Takrat je pilates poimenoval kontrologija. Zagovarjal je »naravne gibe«, ki so prisotni pri živalih, telesno pripravljenost pa je definiral tako: »Pridobitev in vzdrževanje skladno razvitega telesa z zdravimi nazori, ki bo v celoti sposobno naravno, zlahka in ustrezno opravljati naša številna in raznovrstna vsakodnevna opravila s spontanim zagonom in zadovoljstvom.« 10 RAZLOGOV ZA PILATES IN UČINKI VADBE PILATES • Izboljšuje telesno držo – hrbtenica je tista, ki podpira in nosi telesno težo posameznika ter omogoča lahkotno in udobno gibanje telesa. Zaradi sedečega načina življenja se naravna oblika hrbtenice, ki ima obliko črke S, počasi izgublja, kar se kaže v bolečinah v hrbtu (po navadi v križu) in povešenih ramenih. S pilatesom lahko dosežemo tako imenovano nevtralno (naravno) krivuljo hrbtenice in s tem izboljšamo telesno držo. leti postajajo tanjše in šibkejše in kot take so bolj izpostavljene zlomom. Pilates s svojim načinom vadbe, ki vzpodbuja mišice, odgovorne za pravilno telesno držo, ter hkrati razvija ravnotežje, pomaga preprečiti osteoporozo na način, da se mišice (stabilizatorji telesa) aktivno vključujejo v držo telesa in tako razbremenijo skelet (velik del zlomov se tako lahko prepreči). • Omogoča dober spanec – s pilatesom mišice ustrezno raztegnemo, sprostimo napetosti v mišicah in odpravljamo bolečine, zaradi česar seveda tudi lažje in bolj kvalitetno spimo. • Povečuje telesno moč in energijo – s pomočjo pilatesa povečamo relativno telesno moč in elan brez dodatnega neželjenega povečevanja mišičnih obsegov, saj je vadba usmerjena v povečanje moči mišic, tako imenovanih stabilizatorjev telesa (predvsem vse trebušne mišice, mišice medeničnega dna in hrbtne mišice) • Preprečuje pojav inkontinence – stresna inkontinenca je najpogostejša oblika uhajanja seča, pogost vzrok te vrste inkontinence so nosečnosti, med katerimi oslabijo mišice medeničnega dna, dodatno pa prispevajo tudi starostne spremembe. Pilates krepi mišice medeničnega dna in tako preprečuje nastanek te mučne nepravilnosti. • Je način sprostitve in premagovanja stresa – pilates je nežna oblika vadbe, s katero boste na novo odkrili svoje telo. Bolje, ko boste razumeli delovanje svojega telesa, lažje boste odpravili napetosti, se sprostili in premagovali stres in napore vsakdanjega življenja. • Pomaga pri okrevanju po poškodbah – vadba se izvaja brez sunkovitih gibov in je zato priznana metoda pri okrevanju po športnih in drugih poškodbah, saj vzpostavlja pravilnosti gibanja telesa in stabilizacijo trupa. • Izboljša ravnotežje in koordinacijo – to izboljšamo s krepitvijo mišic trupa (stabili- • Odpravlja bolečine v hrbtu – s pravilno vadbo popravimo položaj hrbtenice, s tem izboljšamo telesno držo in bolečine v križu po navadi počasi izzvenijo. • Preprečuje nastanek osteoporoze – tu gre za bolezen kosti (govorimo predvsem o vretencih, zapestjih in kolkih). Kosti nudijo oporo telesu, z 24 Fit effect - torek in četrtek od 19.30 do 20.30 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan zatorjev trupa), saj boljša koordinacija in ravnotežje preprečujeta poškodbe in zato je med vrhunskimi športniki pilates priljubljena oblika vadbe. • Do športnih užitkov brez bolečin – pri večini športnih vadb boste slišali: »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Tega pri pilatesu ni, saj je nežna anaerobna vadba, s katero boste svojim mišicam povečali tonus in moč ter si izboljšali telesno držo, vendar brez preobremenjevanja sklepov in srca. NAČELA PILATES VADBE • Načelo pravilnega dihanja – z njim sproščamo mišice in se izogibamo nepotrebnim napetostim, pomaga pri osredotočanju na izvedbo vaj, globok izdih pomaga aktivirati globoke trebušne mišice. Pri vseh vajah prihajata dihanje ter zavedanje o stabilizaciji pred samo gibanje. • Načelo natančnosti postavitve telesa – pilates daje poudarek na stabilizaciji medenice in ledvene hrbtenice v nevtralnem položaju ali položaju odtisa. • Načelo koncentracije – vadeči morajo ozavestiti svoje telo in usmeriti misli v izvedbo vaje. Pri izvedbi vaj dajemo prednost kvaliteti pred kvanti- Fit pilates - torek in četrtek od 20.35 do 21.35 teto, zato se ne osredotočamo na število ponovitev posamezne vaje ali na težo bremena, pač pa na način, kako smo posamezen gib (vajo) izvedli. • Načelo nadzora centra telesa – gre za aktivacijo stabilizatorjev trupa, ki jo dosežemo s pomočjo dihanja in različnih tehnik vizualizacije. • Načelo nadzora položajev in gibanja – vadeči mora v vsakem trenutku vedeti, kje v prostoru se med izvedbo vaje nahaja njihovo telo, roke, noge, saj so vaje različne od preprostih do bolj kompleksnih. • Načelo tekočega gibanja – vsa gibanja se izvajajo tekoče, brez ustavljanj in zadrževanja končnih položajev. Vaje ne izvajamo na silo ali s pomočjo nenadnih sunkovitih gibov. URNIK TELOVADNICE JANJA: Ponedeljek: • Fit senior od 8.30 do 9.30 • Metabolic effect od 19.30 do 20.15 • Fit express od 20.30 do 21.15 Torek: • Fit effect (step) od 19.30 do 20.30 • Fit pilates od 20.35 do 21.35 Sreda: • Fit senior od 8.30 do 9.30 • Shape effect od 19.30 do 20.15 Četrtek: • Fit effect (step) od 19.30 do 20.30 • Fit pilates od 20.35 do 21.35 Prisrčno vabljeni v našo družbo! FB – Telovadnica Janja e-mail: [email protected] Senior fit - ponedeljek in sreda od 8.30 do 9.30 leto 2, štev. 2, december 2016 Janja Baloh s.p., TEMPO, fit z razlogom 25 Šmarčan Velika spodbuda za mlade! Ob naslovu pomislite, da je morala avtorica narediti nekaj izjemnega. Je investirala v startup podjetje? Morda odkrila kakšen nov patent? Ne. Tu je razlog: stara sem 26 let. Ravno nekje na meji, da uradno prestopim iz mladostnih let v odrasla. Čeprav sem v življenju veliko dosegla: od magisterija do različnih služb, prostovoljno delala v raznih zavodih, nizala uspehe v športu in tako dalje, me vi trenutno spoštujete zgolj, ker pišem te besede in ker imam to pravico, a sem si jo morala z nečim prislužiti. Mislim, da ne bi smelo biti tako. Ni mi treba biti otroški genij, mlada milijonarka, da bi mi bilo vredno prisluhniti. Vsaka ideja bi morala biti spoštovana – ne glede na to, od koga je. Izhajam iz Šmarce. Zato na tej točki pozivam vse mlade, da se vključijo v svoje okolje – aktivno. Če imate dobre ideje, se obrnite na KIK-štarter, ki je samo v letu in pol dokazal, da takšni centri lahko uspejo tudi izven velikih mest. Mladinski center Kotlovnica Kamnik ima pestro izbiro delavnic in zanimivih dogodkov. Udeležite, ali celo bolje, ustvarite jih. Če želite igrati, pojdite do lokalne igralske skupine. Bistveno: že z vsemi temi primeri sem dokazala, da je omogočeno mlademu človeku v Šmarci oziroma v širši kamniški okolici kaj početi. Moj glas je bil preslišan zagotovo več kot 1000 krat. Rekli so, da zaradi bolezni ne bom uspešno dokončala srednje šole – opa, zaključujem fakulteto. Govorili so mi, ker nimam zvez v medijskih vodah, mi nikoli ne bo uspelo »priti zraven« – lej, no – že sedem let sem novinarka. Nič od tega mi ne bi uspelo, če bi se pustila utišati. Je res, če bi bila recimo deset let starejša, bi bila poimenovana kot hrabra in predana junakinja. Ker pa sem na sredini svojih dvajsetih, mi pritičejo pridevniki v smislu naivna in ignorantska. Ta problem je velik. Od nas učencev, srednješolcev in študentov se pričakuje, da absorbiramo vse znanje, ga nadgrajujemo in da smo zmožni voditi svoj svet nekega dne. In v teh ustanovah moraš dvigniti roko za obisk stranišča in naslednji dan, ko zaključiš pri njih, od tebe pričakujejo, da imaš polnovredno službo, se preživljaš in živiš na svojem. Ni logično, ker se še nimaš časa graditi kot individualno bitje. Naj vam podam primere. Veliko jih poznam, ki delajo v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah. Sama sem ravno s »filofaksa«. V pogovoru s sosedi in prijateljicami izvem, da ko v vrtcu postavijo vprašanje, večina otrok dvigne roko. V osnovni in srednji šoli z vsakim višjim razredom to upada. Na magisteriju, ko se je pojavilo vprašanje, nihče več ni odgovarjal. Najbolj me boli, ko vidim mlade brez entuziazma. Manca Zobavnik 26 Še en primer. Ko sem bila najstnica, sva s prijateljico želeli narediti ustvarjalni krožek. Predvidevali sva, da bo največja naloga prepričati odrasle o najini misiji, a se nisva zavedali, da bo pravi izziv prepričati sovrstnike, da stopijo iz svojih utečenih okvirjev. Ali pa ko sem se postavila za sošolko s posebnimi potrebami, so me kritizirali in se delali norca iz lepe geste. In to je zelo, zelo narobe. leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Na srečo sem bila vzgojena, da sem vedno znala prisluhniti ljudem, živalim in okolici ter verjeti vase in svoje odločitve. Ker sem verjela globoko v sebi, da imam talent za intervjuje, podajanje informacij, vem, da sem odlična novinarka. Moje delo je veliko boljše, kot bi bilo, če bi imela v glavi zgolj misel: »Upam, da sem dobra v tem.« Tako se spremeni mimika tvojega obraza, ton glasu, ker izgledaš in deluješ prepričljivejše. Uporabljaš svoj naravni glas namesto tistega, ki bi ga želela tvoja okolica in ki zgolj bere dejavnike, ki se dogajajo okrog. Postaneš veliko bolj empatičen, realen, dostopnejši. Vsak ima pomisleke o svojem življenju. Interne konflikte. Tudi najbolj uspešni ljudje, po katerih se zgleduješ. Zabava mladine na kamniških ulicah Ampak oni ne tičijo na tej točki. Take negativne momente napolnijo s pozitivno akcijo. To Ampak to bo delovalo zgolj s sodelovanjem. Odpa pride s samozavestjo, da veš, da imaš situacijo rasli, prosim vas, da delate z nami. Spoštujte nas. pod kontrolo. Da zaupaš samemu sebi. Ne sprašujem vas po slepem upanju, ampak zgolj, da nam pustite, da se vam dokažemo. Mladi morate verjeti v svoje glasove, odrasli pa poslušati. Manca Zobavnik Fotografija:Sabina Romšak Mladi, vam govorim: neprestano smo nagovorjeni, da pokažemo svoj glas. Od natečajev, podjetij, socialnih omrežij. Povežimo se z okolico. Nehajmo spraševati in naredimo, kar je prav za nas. Zaslužimo si spoštovanje, ker tudi naše ideje štejejo. Najmlajši se zabavajo na kamniškem drsališču leto 2, štev. 2, december 2016 27 Šmarčan Drugi rojstni dan domače skupine THE ECCENTRICS Leto je naokoli in skupina The Eccentrics praznuje že svoj drugi rojstni dan. 17. decembra 2016 tako pripravljajo svoj koncert, na katerega so povabili k sodelovanju tudi dva glasbena gosta. Prvega že poznate s 7. dobrodelnega koncerta, TONIJA Sternada, ki ima cerebralno paralizo, a glasba mu je bila položena v zibelko, in pa Filipa Padra, ki je slepi 19-letnik ki ima angelski glas in igra na klaviaturo. Da, prav ste prebrali, slep je in igra klaviaturo. Člani skupine so si zaželeli, da skupaj z njimi pomahate iztekajočemu se letu 2016 in praznujete njihov drugi rojstni dan. Nastopajoči na dobrodelnem koncertu URESNIČIMO SANJE, Šmarca; 16 april 2016 Kot je nekaterim znano, je dobrodelnost združila te mlade v skupino in v lanskem letu so na svojem prvem rojstnem dnevu zbirali hrano za Anino zvezdico, letos pa so se odločili, da bodo prostovoljne prispevke namenili 19- letnemu fantu, ki potrebuje operacijo in to v tujini. Torej zopet bodo dobrodelni. Res se obeta en lep večer poln presenečenj in pozitivne energije. Vljudno vabljeni. URESNIČIMO SANJE, Šmarca; 16 april 2016 28 leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Reka, ki povezuje – Kamniška Bistrica nudi vsakomur nekaj Sobotno jutro, 11. Junija, je bil desni breg Kamniške Bistrice, ki se vije skozi Šmarco še posebej odlična rekreativna trasa prvega pohoda ob reki, ki povezuje občino Kamnik in občino Domžale; obe namreč že leta gradita poti ob reki, ki s svojimi lepotami ustvarja prostor za rekreacijo v obeh občinah. Pot so letos v Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik in Zavodu za šport in rekreacijo Domžale prvič povezali leto 2, štev. 2, december 2016 v rekreativno-turistično-kulturnem vzdušju s 14-kilometrskim pohodom, ki se ga je udeležilo približno 400 rekreativcev. Veliko od njih je imelo na poti tudi pasjega kosmatinca, dobra polovica je opravila celotno pot, preostali pa so se odločili in prehodili del poti. Na sami poti so udeleženci zbirali žige na sedmih kontrolnih točkah, kjer so jih pričakali prostovoljci naslednjih organizacij: Planinsko društvo Domžale, Pla- ninsko društvo Kamnik, Turistično društvo Radomlje, Turistično društvo Volčji Potok, Študentska organizacija Domžale, Študentski klub Kamnik in Rod skalnih taborov Domžale. Uspešno izveden pohod bo postal tradicionalen in bo zagotovo pripomogel k razvoju rekreativne kulturne in zelene osi naše regije. Besedilo in fotografija: Sabina Romšak 29 Šmarčan Invazivne tujerodne rastlinske vrste obrežja Kamniške Bistrice Problem rastlinskih vrst, ki se v novem okolju razširjajo in izpodrivajo domače vrste, je znan že več kot pol stoletja, a vendar se redko kdo zaveda nevarnosti širjenja tujerodnih rastlin. Sprehod po nabrežju reke Kamniške Bistrice za marsikoga predstavlja prijeten oddih v naravi. Gre za idealno okolje v katerem lahko prisluhnemo čudovitim napevom ptic in deroči vodi ter opazujemo bujno razraščajoče in cvetoče rastlinje, med katerim se najde ogromno tujerodnih in invazivnih rastlin. Omenjene rastline predstavljajo pereči ekološki problem, ki ga morda ne prepozna oziroma zazna vsak, a je vendar že vseskozi prisoten. Nepoznavanje rastlinja oziroma pogosto prisotna »rastlinska slepota«, za katero je značilno recimo to, da prej vidimo metulja na cvetu, kot samo cvetlico, sta možna vzroka, zakaj ne zaznamo problema. V biologiji z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prinesel v okolje, v katerem prvotno niso bili prisotni. Vsi prineseni tujerodni organizmi v novem okolju ne preživijo, nekatere vrste lahko ostanejo v okolju dlje časa ali pa se v obdobju več let postopoma prilagodijo na novo okolje ter se začnejo razmnoževati. Sčasoma lahko nekatere tujerodne rastline postanejo invazivne, zlasti ko se število osebkov močno poveča. Invazivne tujerodne rastline so največja grožnja upadanja rastlinske vrstne pestrosti v svetovnem merilu. O invazivkah lahko razmišljamo kot o Pandorini skrinjici; ko je enkrat ena sama 30 populacija invazivke nekje ustaljena, se bo širila kljub predpisom in zakonom ter jo bo iz leta v leto težje nadzorovati. Seznam slovenskih invazivk obsega kakšnih 30 vrst. Večina pri nas invazivnih vrst je bila k nam zanesena namenoma, kot gojene okrasne ali uporabne rastline. Nekatere vrste so potencialno nevarne za ljudi (alergene, fototoksične,…), zato se pri odstranjevanju le-teh priporoča uporaba zaščitne opreme. Naj- boljše pa je, če odstranjene rastline na koncu sežgemo. V Šmarci je obrežje Kamniške Bistrice na več točkah gosto poraslo z nekaterimi invazivnimi rastlinskimi vrstami, za katere lahko že sedaj napovemo, da se bodo še naprej intenzivno razširjale in se brez nadzora v nekaj letih nevarno razrasle. Že pogled in dostop do vode bosta še težja kot sta sedaj, da ne govorimo o negativnem vplivu na domače rastlinske vrste. Nekatere tujerodne invazivne rastlinske vrste, ki jih lahko opazimo na obrežju reke Kamniške Bistrice v Šmarci: Japonski dresnik Japonski dresnik (Fallopia japonica) Opis: Do 2 m visoka zelnata trajnica z razraslimi korenikami. Listi široko jajčasti. Cveti VII–IX. Domovina: Vzhodna Azija. leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Žlezava nedotika Orjaška zlata rozga Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) Opis: Do 2 m velika enoletnica, rožnati cvetovi, dolgi 2–4 cm. Jajčasto-suličasti nazobčani listi. Cveti VII–X. Opis: Zelnata, do 2,5 m visoka trajnica. Steblo golo, cvetovi rumeni. Cveti VIII–X. Domovina: Himalaja. Veliki pajesen Domovina: Severna Amerika. Robinija Veliki pajesen (Ailanthus altissima) Robinija (Robinia pseudoacacia) Opis: Vitko drevo z debelimi vejami. Listi spiralasto nameščeni, pernato sestavljeni s široko suličastimi lističi. Cveti V–VI. Opis: Do 25 m visoko drevo z vzdolžno razpokano sivkasto rjavo skorjo. Listi lihopernati, s 3–10 pari jajčastih lističev. Prilisti spremenjeni v trne, cvetovi beli in dišeči. Cveti V–VI. Domovina: Vzhodna Azija. Domovina: Severna Amerika. Dandanes pogosto poslušamo o pomenu ohranjanja narave. Počasi se bomo le naučili, da odpadki ne sodijo v naravo, kar drži tudi za rastlinske odpadke z domačih vrtov. Ko bomo to dosegli, nas čaka naslednja, zahtevnejša stopnja, pri kateri je potreben širši pogled na naravni ekosistem. Ne samo odpadki, tudi tujerodne rastline, ki jih ljudje najpogosteje kar sami vnašamo v okolje, v katero ne sodijo, imajo izredno negativen vpliv na zgradbo in delovanje naravnega ekosistema. Andraž Dolar leto 2, štev. 2, december 2016 31 Šmarčan Pivovarna Mali grad na svoji poroki. Družini, prijateljem in znancem je pivo postalo všeč, večkrat pa so ju pohvalili tudi poznavalci. Začetki pivovarne Mali grad segajo šest let nazaj v domačo garažo Urbana Florjančiča iz Nožic, ki ga je od malih nog zanimalo, kako stvari delujejo, kako potekajo procesi in kako se kaj naredi z lastnimi rokami. Nekega poletnega dne so s prijatelji sedeli na pivu ter se spraševali o sestavinah in postopkih pridelave piva. Na prvi pogled se je vse skupaj zdelo preprosto, zato si je Urban še isto popoldne po internetu naročil komplet sestavin, ki jih samo zmešaš z vročo vodo, ohladiš in pustiš fermentirati. Kljub preprostosti instantnega kompleta prva piva niso uspevala, zato sta se s (tedaj še) dekletom Anjo, ki je bila prav tako pivoljub, skupaj ob popoldnevih po službi zaprla med štiri stene garaže in se resno učila varjenja piva iz osnovnih sestavin: vode, ječmenovega sladu, hmelja in kvasa. Iz starih, jeklenih sodčkov, nekaj železja in plastičnih sodov za fermentacijo sta si sama sestavila pravo malo pivovarno, ki je bila sposobna zvariti 300 litrov piva na mesec. To je zadostovalo, da sta ga točila na piknikih in celo 32 V nekaj letih garažnega pivovarstva sta v učenje in izpopolnjevanje opreme vložila precej denarja in ogromno časa. Urban je bil tedaj kot operater reportažnega vozila in vzdrževalec avdio/ video opreme zaposlen na POP TV, Anja pa kot diplomirana rusistka pri podpori za ruski trg v podjetju Iskratel. Kljub redni zaposlitvi je bila želja po tem, da bi delala zase, tako močna, da sta se skupaj odločila za korak naprej. V Kamniku za Korobačem sta najela hiško s 100 m², na banki vzela kredit v višini cene avtomobila ter s pomočjo Anjine družine kupila osnovno, a profesionalno pivovarsko opremo. Pivovarno sta poimenovala Mali grad, ker je to simbol mesta Kamnik, ki ga imata od nekdaj rada. Začelo se je naporno obdobje učenja varjenja na sistemu, ki je bil trikrat večji od garažnega. Fermentacija in zorenje piva se na večjih sistemih namreč obnašata precej drugače, zato sta prvo polovi- co leta le s težavo zvarila dobro pivo. Ker sta bila oba še vedno zaposlena, je bil njun urnik natrpan do zadnje minute. Zjutraj je šla Anja v službo, Urban je varil. Popoldne sta se zamenjala, potem pa skupaj do pozne noči stekleničila, etiketirala in čistila. To niso bili lahki meseci, saj sta bila popolnoma izčrpana, s kakovostjo piva pa še zdaleč ne zadovoljna. Anja je Urbana že lep čas spodbujala, naj pusti službo in se posveti varjenju, saj pivo lahko le pod konstatnim nadzorom pravilno dozori. Zbral je pogum, dal odpoved in postal polno zaposleni pivovar. Ta odločitev se je kmalu izkazala za pravilno, ker je kakovost piva tako sunkovito narasla, da sta na Pivopisovem glasovanju za najboljše pivo leta 2014 zasedla tretje mesto s svojim svetlim pivom Pale ale. S tem je močno naraslo tudi povpraševanje po pivu, da pa sta ga lahko vsaj deloma dohajala, je dala odpoved v službi še Anja. Od odprtja pivovarne je minilo samo dve leti in pol, v tem času pa sta uspela prodati varilnico in kupiti novo, precej zmogljivejšo. leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Pridno sta pilila recepte, varila tudi zahtevnejše stile in se redno udeleževala vseh festivalov, kjer se predstavljajo slovenski mikropivovarji. S konstatno kakovostjo sta si pridobila širok krog ljubiteljev piva tako v domačih krajih kot širom Slovenije. Prave poslovne odločitve in marljive roke so ju pripeljale do uspehov, ki jih v tako kratkem času ne doseže vsakdo. Hiško na Šutni sta prerasla in aprila letos našla za proizvodnjo primeren, 500 m² velik prostor v Šmarci, na Kamniški cesti 19. Prostor je bilo potrebno opremiti od tal do stropov, izkopati odtoke, položiti talno izolacijo, urediti vodovod, nanesti smolo epoksi po tleh in stenah, napeljati elektriko in plin. S pomočjo Urbanove družine sta v pičlih treh mesecih pripravila vse potrebno za zagon pivovarne na novi lokaciji. Sama selitev opreme z ene lokacije na drugo je bil izjemno naporen projekt, saj je moral biti čas, ko proizvodnja piva stoji, čim krajši. Ker sta se izkazala kot dobra poslovneža, sta že pred selitvijo na banki dobila zadostno posojilo za nakup novih fermentacijskih tankov, s katerimi sta petkratno povečala kapacitete, kmalu po vzpostavitvi varilnice pa izučila in zaposlila pivovarja pomočnika. Delo z dodatno opremo v novem prostoru je v primerjavi s prejšnjim pravljica. V isti stavbi, kjer imata pivovarno, že nekaj let obratuje lokal, ki je zamenjal kar nekaj lastnikov. Takoj je pritegnil pozornost zakoncev Florjančič, saj sta se že na potovanju v Londonu zaljubila v idejo o svoji točilnici. Ko se je oktobra ponudila možnost, da bi prevzela lokal, sta jo takoj pograbila in v službo povabila dva izkušena gostinca. V dobrem tednu do otvoritve so skupaj s prijatelji popolnoma prenovili lokal v pravo pravcato pivnico. Vse mize, klopi in podest za glasbene skupine so ročno izdelali sami, leto 2, štev. 2, december 2016 prenovili šank, prebarvali stene in zamenjali luči. Točilnica je na otvoritvi pokala po šivih, s svojim obiskom pa so ju že počastili tudi vsi slovenski mikropivovarji. Na točilnih pipah točijo šest različnih stilov piva, ki se poljubno menjajo glede na izbor pivovarja, da pa lokalne pivoljube še dodatno izobražujeta, je ena pipa namenjena rotaciji oz. gostovanju piv drugih mikropivovarjev. Anja in Urban redno prirejata glasbene večere, obljubljata pa tudi, da se bo ponudbi piva kmalu pridružila bogata ponudba jedi, ki se priležejo k pivu. Anja Florjančič Pot brez srca nikdar ni prijetna. Že samo to, da zakoračiš nanjo, te stane precej truda. V nasprotju z njo pa je pot srca prav lahka; sploh se ti ni treba truditi, da bi ti bila všeč. (Carlos Castaneda) GLASBENI SVET Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo dr. Veronika Šarec https://sl-si.facebook.com/GlasbeniSvet Šmarca - Radomlje - Ljubljana 33 Šmarčan Ekipa za posredovanje s pomočjo vrvne tehnike v PGD Šmarca Število nesreč, pri katerih je potrebna pomoč gasilcev, narašča. Na srečo nam rdečega petelina ni treba pogosto krotiti, a velikokrat pa priskočimo na pomoč tudi pri tehničnih intervencijah, ko odstranjujemo drevje, pomagamo pri odstranjevanju posledic neurij, poplav itd. Zato se je že pred desetletjem v našem društvu pod vodstvom tedanjega poveljnika rodila pobuda o nabavi opreme za posredovanje s pomočjo vrvne tehnike. V društvu smo tedaj izvedli nabavo plezalnih pasov, pomožnih vrvic, vponk, neskončnih zank in prižem. Skupaj z gorskim reševalcem in vodnikom Metodom Humarjem smo nekajkrat imeli praktične vaje, na katerih nam je Metod prikazal osnove rokovanja z opremo. Namen vaj je bil, da smo se seznanili z opremo, da bi jo v primeru, ko bi morali posredovati in delati na izpostavljenem terenu, znali uporabljati. Leta 2014 smo v okviru rednih mesečnih vaj ponovno izpeljali vajo s pomočjo vrvne tehnike v Turncu pod Šmarno goro. Udeležba je bila številčna in padla je odločitev, da takšno vajo še kdaj ponovimo. Zato smo v letu 2015 v plan nakupa opreme dodali tudi dopolnitev opreme za reševanje s pomočjo vrvne tehnike. Oprema je bila letos kupljena in lahko smo začeli intenzivnejši tečaj, ki se ga redno udeležuje 5 članov. Začeli smo s spoznavanjem osebne zaščitne in varovalne opreme, sid- rišči in različnimi nevarnostmi, s katerimi se soočamo pri delu na višini. Spoznali smo vozle, ki so uporabni za reševanje. Nato smo začeli praktične vaje. Za začetek smo v garaži gasilskega doma postavili poligon za trening, kjer treniramo vzpenjanje in spuščanje po vrvi ter prečenja med sidrišči. To so osnovni manevri, ki jih mora poznati vsak reševalec, da lahko varno opravlja svoje naloge. Vmes smo za popestritev takšen trening izvedli tudi na stolpu na »Virtusu«. Naslednje na seznamu osvojenih veščin je bilo Izdelava vozla škripčevje. To je uporabno za dvig oseb in predmetov ter napenjanje ti. tirolskih žičnic. Tirolska žičnica se uporablja za transport oseb med dvema točkama, velikokrat med višjo in nižjo. Lahko pa jo uporabimo tudi kot nosilno vrv pri izdelavi »žerjava« za dvigovanje oseb ali predmetov med dvema bregovoma ali stavbama. V nadaljevanju se bomo spoznali še s tovariško pomočjo, pri kateri pomagamo ujetim tovarišem na vrvi. Nato pa bo treba vse pridobljeno znanje pridno obnavljati in vaditi, sicer se hitro lahko zgodi, da bo kakšna pomembna stvar ušla iz glave. V ekipi imamo že nekaj idej, kako izpeljati pestre in zanimive vaje, pri katerih bomo znanje dodobra utrdili. Vzpenjanje po vrvi 34 Žiga Humar leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan Ogljikov oksid – tihi ubijalec Zakorakali smo v kurilno sezono, z njo pa tudi večja nevarnost za zastrupitev z ogljikovim oksidom (CO), po starem ogljikovim oksidom. V Sloveniji vsako leto zaradi zastrupitve s tem nevidnim plinom umre več deset ljudi, kljub temu pa lahko v prihodnost zremo z nekaj več optimizma. 1.1.2017 je rok za namestitev detektorja CO pri obstoječih kurilnih napravah, ki v povezavi z drugimi ukrepi znatno zmanjša tveganje za zastrupitev s CO. Sedaj je pravi čas, da poskrbite zase in svoje bližnje. Na splošno o nastanku in nevarnostih CO Ogljikov oksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati. V zraku se nahaja CO v količinah od 0.05 - 0.12 ppm. vodne pipe in med procesom počasne oksidacije (skladiščenje lesenih peletov). Slika 1: Možni viri izvora CO Splošno prepričanje je, da je CO lažji od zraka, kar ni res. Molska masa CO znaša 28 g/mol. Molska masa zraka je sicer nekoliko višja in znaša 29 g/ mol. Ker sestavlja približno 79 % zraka plin dušik z molsko maso 28 g/mol, pa lahko zaključimo, da sta molski masi CO in zraka skoraj enaki. To pomeni, da je gibanje CO v okolici odvisno od dveh dejavnikov: naprave, ki CO tvori in atmosferskih pogojev. Na grafu, ki ga prikazuje slika (graf 1) je podana odvisnost porasta ravni CO v prostoru z volumnom 27 m3 od časa (pri delovanju agregata z močjo 750 W). Med delovanjem agregata so bila vrata in okna prostora zaprta. Tabela 1: Simptomi, ki se pojavijo pri določeni koncentraciji CO Letno nastane 2,6 milijarde ton CO, 60% zaradi dejavnosti človeka, 40% zaradi naravnih procesov (npr. gnitje). Pri industrijskih procesih CO nastaja kot stranski produkt – npr. v jeklarstvu (vpihovanje kisika na vroče jeklo), tvori se med požari ter kot produkt pri zgorevanje fosilnih goriv. CO nastaja tudi med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka. CO nastaja tudi med kajenjem leto 2, štev. 2, december 2016 Graf 1: Porast ravni CO v prostoru v odvisnosti od časa Preprečevanje zastrupitev povezanih z obratovanjem kurilnih in dimovodnih naprav Če želimo poskrbeti za varnost, je potrebno na prvem mestu zagotoviti tehnične pogoje za brezhibno obratovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Take naprave vgrajujejo samo in izključno pooblaščeni izvajalci, saj bo s tem poskrbljeno za pravilno in strokovno vgradnjo. Ti so namreč dolžni poznati in upoštevati navodila proizvajalcev ter nacionalno in evropsko zakonodajo. Nakup javljalnika je tako šele četrti od preventivnih ukrepov, ki si sledijo takole: 35 Šmarčan 1. Redno vzdrževanje kurilne naprave 2. Redno pregledovanje in strokovno čiščenje dimovodnih napeljav 3. Prezračevanje bivalnih prostorov 4. Namestitev tehnično ustreznih javljalnikov CO Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013) določa, da je potrebno najkasneje do 1. 1. 2017 vgraditi javljalnike CO v skladu s pravilnikom v vseh tistih prostorih, kjer so vgrajene kurilne naprave, odvisne od zraka v prostoru. Določa tudi, da morajo javljalniki izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 50291-1 Električne naprave za odkrivanje ogljikovega oksida v gospodinjstvih, l. del: Preskusne metode in zahtevane lastnosti oziroma da morajo dosegati enako raven, kot jo zagotavljajo zahteve tega standarda. Popolno zaščito pred morebitnim uhajanjem ogljikovega oksida v bivalni prostor vam bo zagotovila pravilna namestitev javljalnika CO na ustrezno mesto. Edina ustrezna zaščita je namestitev javljalnika v skladu s standardom SIST EN 50292:2014. Kam namestiti javljalnik? V standardu se priporoča namestitev javljalnikov v vsakem prostoru s kurilno napravo. Kot dodatna zaščita je priporočena namestitev javljalnikov povsod tam, kjer bodo pravočasno opozorili stanovalce na nevarnost zastrupitve s CO. Priporočena mesta za namestitev so: • prostori, v katerih se ljudje zadržujejo dlje časa, in • vsi spalni prostori. Če imate vgrajenih več kurilnih naprav in ste pri številu javljalnikov omejeni, morate upoštevati naslednja priporočila: a) Namestite javljalnike v prostoru, v katerem je kurilna naprava, odvisna od zraka v prostoru! b)Namestite javljalnik v prostoru, v katerem se najdlje zadržujete Če so vaši bivalni prostori namenjeni tudi spanju (na primer v garsonjerah), morajo biti javljalniki nameščeni v bližini postelje. Če je kurilna naprava nameščena v kurilnici ali katerem drugem prostoru, v katerem se ne zadržujete dolgo časa, mora biti javljalnik nameščen tako, da ga bodo stanovalci lahko slišali, ko se bo aktiviral zvočni alarm. Kje v prostoru namestimo javljalnik CO? Javljalnik je priporočljivo namestiti tam, kjer bodo svetlobni indikatorji delovanja javljalnika vidni. Uni36 verzalne lokacije javljalnika, ki bi ustrezala vsem tipom prostorov in njihovi različni namembnosti ni mogoče predvideti. Pri izbiri optimalne lokacije javljalnika je treba upoštevati priporočila v členih 5.2.3.2, 5.2.3.3, 5.2.3.4 in 5.2.3.5 (rekreativna vozila in plovila) standarda SIST EN 50292:2014. Neustrezna mesta namestitve javljalnikov (člen 5.2.3.2) Javljalnikov ne nameščajte: • v zaprte prostore (na primer v omarice ali za zavesami); • tja, kjer so lahko založeni (na primer s pohištvom); • neposredno nad umivalnikom; • poleg vrat ali oken; • v bližino ventilatorjev za odvod zraka iz prostora; • v bližino ventilatorjev ali drugih odprtin za dovod zraka v prostor; • v prostore, v katerih lahko temperatura pade pod -10 °C ali preseže 40 °C, razen če je javljalnik izdelan za take razmere; • v prostore, kjer lahko prah ali umazanija poškodujeta senzor; • v vlažne prostore (*); • v neposredno bližino kuhalnih naprav! (*) Opozoriti je potrebno na posebnost pri nameščanju javljalnikov v kopalnicah, v katerih so v Sloveniji pogosto kurilne naprave, predvsem plinski grelniki sanitarne vode tipa B v večstanovanjskih objektih. Kljub temu, da standard SIST EN 50292:2014 ne priporoča namestitve v vlažnih prostorih, je v takih primerih smiselno namestiti javljalnik v kopalnico ob upoštevanju naslednjih pogojev: • javljalnik se namesti v skladu s členom 5.2.3.3.; • temperaturna razlika med zrakom v kopalnici in temperaturo tople vode naj bo čim manjša, da je kondenziranje vlage med tuširanjem ali kopanjem čim manjše; • delovanje javljalnika preverjamo pogosteje, kot to priporočajo proizvajalci javljalnikov Javljalnik v kopalnici s kurilno napravo in ne v hodniku vas bo pravočasno opozoril na uhajanje ogljikovega oksida v kopalnici. Če bi javljalnik namestili v hodnik, bi se zvočni alarm vklopil bistveno kasneje, s tem pa bi se možnost za zastrupitev osebe v kopalnici znatno povečala. V Sloveniji je bilo že več primerov pravočasnega opozorila na CO v kopalnici na podlagi priporočene vgradnje javljalnikov CO v kopalnicah. Mesto javljalnika v prostoru, v katerem je kurilna naprava (člen 5.2.3.3) Kot je bilo že omenjeno ima CO molsko maso podobno kot zrak v prostoru. CO uhaja v prostor skupaj z drugimi plini, ki nastajajo pri zgorevanju, in leto 2, štev. 2, december 2016 Šmarčan je bolj vroč kot zrak v prostoru. Zaradi višje temperature se dviguje, ko se prične ohlajati, pa se razporedi po vsem prostoru. Zaradi navedenega morajo javljalniki na stropu biti oddaljeni najmanj 300 mm od katerekoli stene, če so nameščeni na steno, pa najmanj 150 mm oddaljeni od stropa (slika 1). Javljalnik na steni mora biti nameščen: a) v bližini stropa b) nad višino vrat ali oken. Javljalnik mora hiti v horizontalni smeri od 1 m do 3 m oddaljen od kurilne naprave oziroma od najbližjega mesta potencialnega uhajanja CO v prostor. Če je v prostoru preklada ali je prostor deljen, mora biti javljalnik nameščen na isti strani prostora kot kurilna naprava (slika 2). Slika 2: 1. prednostno mesto namestitve, 2. alternativno mesto namestitve V prostorih s strešnimi poševninami (na primer v mansardah) morajo biti javljalniki CO na strani z najvišjim delom stropa (slika 3). Slika 4: Primerno mesto za namestitev v spalnici Kako ukrepamo ob alarmu »CO«? 1) Odpremo vrata in okna (na prosto). S tem omogočimo dotok svežega zraka v prostor. 2) Ugasnemo kurilno napravo. Izklopimo električno napajanje, kjer to lahko storimo. 3) Zapustimo prostor. Pustimo odprta okna in vrata in se ne vračamo v prostor, dokler je zvočni alarm aktiviran. 4) Nemudoma pokličemo gasilce / 112. Ogljikov oksid lahko uhaja iz sosednjih prostorov. Obvezno je merjenje koncentracije CO. 5) Pokličemo serviserja ali vzdrževalca kurilne naprave in dimnikarsko službo. Ne uporabljajte kurilne naprave, dokler je ne pregleda strokovno usposobljena oseba in ne odpravi napake. Vedno je potrebno ugotoviti vzrok nastanka ogljikovega oksida in odpraviti napako! šele po odpravi napake lahko ponovno uporabljate kurilno napravo. Verjamem, da ste v članku našli spodbudo za namestitev javljalnika in tehnično rešitev kako ga namestiti. Velja pa poudariti, da je potrebno za vsak primer pretehtati možnosti, pridobiti informacije ali se pozanimati pri strokovnjaku. Gašper Šporar Delno povzeto po: - - Slika 3: Primerno mesto za namestitev v mansardi - Javljalniki v spalnih prostorih in v prostorih, ki so oddaljeni od kurilnih naprav (člen 5.2.3.4) Javljalniki v spalnicah ali prostorih, kot so na primer dnevne sobe ali hodniki, ki so oddaljeni od prostorov s kurilnimi napravami, morajo biti nameščeni v višini glave, da so čim bliže dihalom stanovalcev (slika 4). - leto 2, štev. 2, december 2016 - - DOVRTEL, S.: Kako pri obratovanju kurilnih in dimovodnih naprav uspešno, »brez skrbi« preprečevati zastrupitve z ogljikovim monoksidom, revija Požar, 2016 GOLOB, G.: Namestite javljalnik ogljikovega oksida v skladu s SIST EN 50292:2014!, revija Požar, 2015 JUG, A.: Predstavitev ogljikovega monoksida – viri nastajanja, škodljivosti, zaznavanje, seminar GZS, www.gasilec.net, 2016 Ostali viri: Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) SIST EN 50291-1 Električne naprave za odkrivanje ogljikovega oksida v gospodinjstvih, l. del: Preskusne metode in zahtevane lastnosti SIST EN 50292:2014 Električni aparati za zaznavanje ogljikovega oksida v stanovanjskih prostorih, bivalnih prikolicah in čolnih - Navodilo za izbiro, vgradnjo, uporabo in vzdrževanje 37 Šmarčan NAGRADNA KRIŽANKA ŽENSKA, KI HODI PEŠ BLAGO ZA KLOBUKE MOŠTVO TIHO GOVOR JENJE 12 NOGOMETNI KLUB ------------------MESTO NA GORENJSKEM 4 SR MEMBR ANA NAVPIČNA JEKLENA PALICA ZA PLEZANJE KOL. KI JO MERIMO S TEHTNICO EVA MALI -----------------ERNESTA (KRAJŠE) 5 OVNOVO MESO 3 RUMENO RJAVA BARVA 2 LISTNATO DREVO 1 1 MAJHEN MEDVED ------------------JAKOB ALJAŽ PRIPRAVA ZA SPENJANJE LISTOV STAREJŠA SLOVENS KA PEVKA DREMELJ GESLO 14 NIANSA RIBIŠKA PRIPRAVA ------------------ARABSKA DRŽAVA 6 2 TRDO GORIVO IDOL --------------SVETILO IZ VOSKA 9 4 7 KOBALT NADSTR OPJE SEŠTEV ANEC 9 IGLASTO DREVO -------------------KOCKA ZA TLA OSMANSKI ORODJE ZA VOJAŠKI REZANJE POVELJNIK 8 STEKLENICA ZA KAKOVOSTN A VINA LEKARNAR REPATICA ---------------KANANSKI BOG 11 NASELJE JUŽNO OD MS 11 ANTON OREHEK UGOVOR, KI RADIJSKA ZADRŽI NAPOVED SPREJEM OVALKA SKLEPA BAŠ 6 10 8 PUNTAR SLO. PESNIK JANEZ ------------------... MAURER 7 12 3 14 12 MESECEV OTOK JUŽNO OD OLIBA ADAMOVA ŽENA ------------------ISAAC NEWTON 5 JEREB KAREL POSLOVNA ENOTA -------------------BOLNIŠKA PREHRANA 13 MESTO NA JZ MADŽARSKE 10 ZAPORNIK GESLO POŠLJITE DO 15. JANUARJA 2017 NA NASLOV: KS ŠMARCA, Trg padlih borcev 2, 1241 Kamnik ali na naslov e-pošte: [email protected] Darilni paket pivovarne Mali grad 3. NAGRADA Darilni paket pivovarne Mali grad 2. NAGRADA Kamniška košarica lokalnih dobrot 1. NAGRADA NAGRADNA KRIŽANKA GLASILA ŠMARČAN GRŠKA BOGINJA NESREČE JUNAK SREDSTVO RISANK ... ZA &JERRY NARKOZO GRŠKI OTOK -----------------ANA JEREB Ti --------------HAZARDNA IGRA 13 ŠMARČAN leto 2, štev. 2, december 2016 38 Nagrade so bile poslane po pošti. Čestitke vsem nagrajencem! Sporočamo vam imena srečnih nagrajencev iz prejšnje številke Šmarčana: Filip Trojanovič – Šmarca, Petja Maselj – Šmarca, Jože Tomelj - Volčji Potok Šmarčan Vesele božične praznike in srečno novo leto smarcan.si leto 2, štev. 2, december 2016 39 Šmarčan Šmarčan prva pisna omemba kraja leta 1359 40 leto 2, štev. 2, december 2016
© Copyright 2024