Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 22. december 2016 115. redna seja Vlade RS Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Slovenski pokojninski sistem pa temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zaradi načela vzajemnosti in solidarnosti se posameznikom, ki so 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli zelo nizke plače, zagotavlja višje pravice, kot bi jim pripadale glede na pokojninsko dobo in višino plačanih prispevkov. Namen zakona je zagotoviti najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa v višini, da jim za preživetje ne bo potrebno zaprošati za varstveni dodatek. S predlogom zakona se zaradi zagotovitve socialne varnosti posameznikom z dolgim delovnim stažem določijo novi zneski najnižje pokojnine, ki so odvisni od dolžine pokojninske dobe brez dokupa. Po predlogu zakona torej posameznik, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pridobi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ki ne more biti nižja od 500 evrov. Zavarovancu, ki se upokoji z dopolnjenimi več kot 39 leti in manj kot 40 leti pokojninske dobe brez dokupa se starostna ali invalidska pokojnina izplačuje v višini 490 evrov. Podobno velja za zavarovanca, ki sta dopolnila 38 ali 37 let pokojninske dobe brez dokupa, ki se jima starostna ali invalidska pokojnina, ne glede na višino odmerjene starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje v višini 480 evrov oziroma 470 evrov. Zavarovancu se bo najprej odmerila pokojnina v skladu z drugimi določbami, ki urejajo način določanja višine starostne ali invalidske pokojnine. V primeru, da tako ugotovljena višina starostne ali invalidske pokojnine znaša manj od zakonsko določenega zneska najnižje pokojnine, se starostne ali invalidska pokojnina izplačuje v višini najnižje pokojnine, ki se določa s tem zakonom. Vir: MDDSZ Vlada sprejela predlog Zakona o čezmejnem izvajanju storitev Vlada je določila besedilo predloga Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Predlog zakona ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, in sicer iz Slovenije v druge države članice EU ter iz drugih držav EU v Slovenijo, na podlagi ohranjene vključenosti v obvezna socialna zavarovanja v matični državi. Temeljni razlog za pripravo zakona je prenos Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije. Cilj direktive je preprečevanje zlorab in izogibanj na področju napotitev. Na podlagi določil Uredbe št 883/2004 se namreč izdajajo potrdila A1, ki so ključni pogoj za napotitev delavcev na delo v drugo državo članico EU, ob ohranjeni vključitvi v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji, s čimer zakonodajni predlog zaokroženo naslavlja problematiko napotitev delavcev na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev. Zakon določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev, med katerimi velja z vidika slovenskih delodajalcev izpostaviti naslednje: delodajalec običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji, delodajalec ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca, napoteni delavec običajno ne opravlja svojega dela v državi kamor je napoten, storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo ter se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov. Zakon predpisuje pogoje za izdajo ter prenehanje in odpravo potrdil A1 ter določa postopek in pristojni organ. Poleg tega zakon predpisuje subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Zakon uvaja tudi sodelovanje med državami članicami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, v kateri se storitev izvaja. Sodelovanje bo potekalo preko informacijskega sistema za notranji trg (IMI). Vir: MDDSZ Vlada potrdila dokapitalizacijo DUTB Vlada je v vlogi skupščine danes potrdila dokapitalizacijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini 50 milijonov evrov, ki bo prispevala k pomembnemu izboljšanju kapitalske ustreznosti DUTB. Ta bo lahko tako lažje povrnila vložena sredstva davkoplačevalcev, pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva pa bo lahko igrala še uspešnejšo vlogo. Namen dokapitalizacije je okrepiti kapitalsko ustreznost DUTB. Eden od glavnih vzrokov za poslabšanje njene kapitalske ustreznosti je prevzem slabih terjatev bank v okviru bančne sanacije leta 2013, ki jih je DUTB prevzela po višjih prenosnih vrednostih od tržnih. Kapitalsko ustreznost DUTB je treba okrepiti tudi zaradi pripojitve Factor banke in Probanke. Z dokapitalizacijo DUTB se tako nadaljujejo aktivnosti po pripojitvi Probanke in Factor banke na način, da bo dokončanje postopka nadzorovanega prenehanja teh dveh bank najugodnejše z vidika celotnega kapitalskega bremena države in javnofinančnega vpliva. Vlada je zato kot skupščina DUTB danes potrdila vplačilo denarnega vložka v višini 50 milijonov evrov v kapitalske rezerve brez povečanja osnovnega kapitala. Kapitalske rezerve DUTB bodo po tem povečanju znašale 67,7 milijona evrov. Dodatno bo k povečanju kapitalskih rezerv prispevalo poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala DUTB na 104,1 milijona evrov, tako da bodo po izvedenih ukrepih kapitalske rezerve DUTB znašale 171,8 milijona evrov. Namenjene bodo pokrivanju izgub iz preteklih let, kar bo prispevalo k pomembnemu izboljšanju kapitalske ustreznosti DUTB. Kapitalsko okrepljena DUTB bo lahko premoženje upravljala tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Če DUTB svojega dolga ne bi bila sposobna poplačati, bi morala njeno obveznost prevzeti država in se v ta namen zadolžiti ali pa bi se zaradi neplačila obveznosti DUTB poslabšala kapitalska ustreznost bank. Kapitalsko okrepljena DUTB bo na trgu tudi uspešnejša pri pridobivanju finančnih virov, potrebnih za refinanciranje finančnih obveznosti, ki so že jamčene s poroštvi Republike Slovenije. To bo imelo za posledico tudi nižje stroške zadolževanja DUTB in s tem posledično višji donos za lastnika DUTB, državo. Od močne in stabilne DUTB je odvisnih tudi veliko delovnih mest. V preteklosti je že uspešno zaključila prestrukturiranje v 15 družbah z več kot 2000 zaposlenimi v Sloveniji, konec junija pa je potekalo prestrukturiranje še v 88 družbah z več kot 11.000 zaposlenimi. DUTB je pred kratkim začela prodajati tudi stanovanja v nekaterih stanovanjskih soseskah, s čimer prispeva k oživljanju nepremičninskega trga. Poudariti je treba tudi, da je dokapitalizacija DUTB v višini 50 milijonov evrov nižja od t. i. neizkoriščenih 76 milijonov evrov sredstev, predvidenih kot potencialno potrebnih za podporo zaključku postopka nadzorovanega prenehanja Probanke in Factor banke, ki jih je v okviru odobrene državne pomoči odobrila Evropska komisija. Vir: MF Vlada soglaša s poslovno strategijo DUTB 2016–2022 Vlada je v vlogi skupščine danes soglašala s poslovno strategijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za obdobje 2016–2022. Poslanstvo in glavni strateški cilji DUTB ostajajo enaki kot v zadnji sprejeti strategiji - v maksimalni možni meri povrniti sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank, intenzivno upravljati sredstva in prestrukturirati podjetij, če je to ekonomsko upravičeno. Strateški cilji DUTB so (i) v maksimalni možni meri povrniti sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank, in ustvariti zahtevani donos na prvotno vplačani kapital države, (ii) intenzivno upravljati sredstva in dodatno investirati vanje za optimiziranje njihovega poslovnega potenciala in povečevanje unovčljive vrednosti ter (iii) prestrukturirati družbe, če je to ekonomsko upravičeno, in prispevati k vzpostavitvi vzdržnega delovanja nepremičninskega ter drugih trgov v Sloveniji. Država je leta 2013 v DUTB vložila 203,6 milijona evrov osnovnega kapitala. DUTB je do prve polovice letošnjega leta utrpela izgube zaradi transakcij po prenosnih vrednostih, ki so bile višje od tržnih vrednosti in so zmanjšale kapital DUTB. Zaradi tega ta poslovni načrt vključuje načrtovano dokapitalizacijo v znesku 50 milijonov evrov do konca letošnjega leta, ki bi povišala vloženi kapital DUTB. DUTB načrtuje, da bo ob upoštevanju, da se je del kapitala DUTB porabil za kritje izgub zaradi dosedanjih transakcij, v času svojega delovanja dosegla višjo letno stopnjo donosa na kapital (poimenovano EROE), kot jo zahtevajo smernice za delovanje DUTB. Poslovna strategija tudi predvideva, da bo DUTB izpolnila glavni cilj svojega delovanja, to je poplačala svoj dolg, s katerim je namesto države leta 2013 sanirala banke. DUTB v skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank upravlja svoje premoženje in obveznosti skladno s poslovno strategijo in smernicami za delovanje. Poslovna strategija, ki jo sprejme upravni odbor DUTB, vključuje petletni poslovni načrt, v katerem DUTB opredeli ciljno donosnost kapitala, donosnost sredstev kot celote in donosnost po posameznih segmentih, predviden obseg dolga in način upravljanja z njim, usmeritve za sodelovanje pri prestrukturiranju gospodarskih družb ter načrt prodaje kapitalskih instrumentov bank in deležev gospodarskih družb. DUTB je vladi septembra lani predhodno predložila poslovni načrt s strategijo za obdobje 20152022, ki ga je vlada potrdila oktobra lani. Nato je letos prišlo do dopolnitev zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank, pripojitve Factor banke in Probanke ter novih smernic za delovanje DUTB, v zvezi s katerimi velja izpostaviti dopolnitev ključnih kazalnikov poslovanja do leta 2022. Vse aktivnosti DUTB so usmerjene v krepitev vrednosti za Slovenijo in njene davkoplačevalce. Krepitev vrednosti ne vključuje le doseganja finančnih ciljev, kot jih določajo zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in smernice za delovanje DUTB, temveč tudi posredne pozitivne vplive krepitve gospodarskega stanja v Sloveniji z uspešnimi prestrukturiranji in izboljšavami v vodenju podjetij ter krepitev baze znanja o upravljanju slabih sredstev, ki bo uporabna zunaj DUTB ali celo Slovenije. Vir: MF Vlada kot skupščina dokapitalizirala SDH Vlada je na današnji redni seji kot skupščina dokapitalizirala Slovenski državni holding. Na podlagi 77. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) je SDH nastal s prevzemom pristojnosti, nalog in obveznosti Slovenske odškodninske družbe (SOD) oziroma njegovega predhodnika Slovenskega odškodninskega sklada (SOS). Pravne osnove za ustanovitev SOS so bile določene v prvih letih osamosvojitve Republike Slovenije, in sicer najprej v Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), ki ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi. ZDen je v 51. členu kot zavezanca za odškodnino v obveznicah in delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slovenija, določil SOS, ki ima glede na določbo 60. člena istega zakona v postopkih denacionalizacije položaj stranke v postopku. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZZLPPO), ki je urejal lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki, je v 39. členu določal, da SOS pridobi 10% vrednosti posameznega podjetja v delnicah ali v kupnini. Isti člen je tudi določal, da se SOS ustanovi s posebnim zakonom, v katerem se uredijo tudi drugi viri sredstev ter njegova organiziranost, pristojnosti, pravice in obveznosti. Na tej podlagi je bil leta 1993 sprejet Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS), ki je določil ustanovitev, pristojnosti, pravice in obveznosti SOS. ZSOS je v 2. členu določil, da je SOS finančna organizacija za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji, zakonu o zadrugah in drugih predpisih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja. Leta 2000 se je SOS skladno s 60. členom Zakona o javnih skladih preimenoval v SOD. Za izpolnjevanje nalog, ki se nanašajo na poravnavo obveznosti upravičencem v postopkih denacionalizacije je bila izdana Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Na njeni podlagi je bilo izdanih osem serij obveznic SOS2E v skupnem številu 18.700.000 obveznic, katerih skupna vrednost znaša 956.131.000 EUR. Do vključno četrte serije je obveznica nosila oznako SOS2 in je bila izdana v apoenih po 100 DEM. S sklepom o peti izdaji obveznic SOD so bile obveznice izdane v apoenih po 51,13 EUR in so zato dobile oznako SOS2E. Skladno z uredbo se je glavnica začela izplačevati 1. 12. 2014, zadnji obrok pa je zapadel 1. 6. 2016. SDH (prej SOS in SOD) je od leta 1993 pa do letošnjega leta vse zakonske obveznosti redno in pravočasno poravnaval upravičencem za odškodnine. Likvidnostne težave SOD so se pojavile leta 2009, predvsem zaradi nezmožnosti izvrševanja vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki jih je skladno z določili Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO) izvajal SOD v imenu Republike Slovenije kot zavezanke za omenjena vračila. Posledično je bil sprejet Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe iz naslova kreditov, najetih za financiranje Slovenske odškodninske družbe v letu 2009, s katerim je Republika Slovenija podelila SOD poroštvo do skupne višine glavnic v znesku do 180.000.000 evrov s pripadajočimi obrestmi in stroški kreditov. S spremembo ZVVJTO-E v letu 2011 je bilo določeno, da za vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje zagotovi Republika Slovenija potrebna sredstva v proračunu. Krediti, ki so bili najeti na podlagi poroštvenega zakona iz leta 2009 so bili poplačani. V letu 2010 je bil sprejet nov Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenske odškodninske družbe v višini 300.000.000 evrov iz naslova najetih kreditov in izdanih obveznic za financiranje Slovenske odškodninske družbe v letu 2010 (ZPSOD10). Iz obrazložitve predloga ZPSOD10 izhaja, da je bil poglaviten razlog za sprejem zakona zagotovitev potrebnih finančnih virov za poplačilo zakonskih obveznosti SOD, ki ima za poravnavo zakonskih in pogodbenih obveznosti naložbe v delnice in deleže gospodarskih družb ter bank in drugih finančnih institucij, ki jih je pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, z nakupi in na drugih podlagah, vendar jih zaradi bistveno spremenjenih finančnih okoliščin ni mogel prodajati. V obrazložitvi je zapisano: »Od vseh kapitalskih naložb predstavljajo strateške naložbe družbe SOD več kot 90% portfelja in je brez dogovora z državo glede umika iz strateških naložb nemogoče poravnavati obveznosti družbe SOD v naslednjih letih.« Iz teh razlogov je bil sprejet ZPSOD10, ki je med drugim rok za odplačila posameznega kredita oziroma rok zapadlosti posamezne obveznice določil na največ sedem let od dneva prvega črpanja tega kredita oziroma od izdaje obveznice. Rok je bil vezan na osnovni cilj pri upravljanju z likvidnostjo SOD in samega ZPSOD10, kar je bil »uspešen zaključek denacionalizacije v letu 2016 z obstoječim premoženjem družbe SOD«. Cilj je bil namreč vezan na izplačilo zadnjega obroka obveznic iz naslova denacionalizacije, ki se je iztekel 1. 6. 2016. Iz letnega poročila SDH za leto 2015 izhaja, da je bilo po podatkih Ministrstva za pravosodje na dan 31. 12. 2015 pri upravnih organih pravnomočno zaključenih 99,5 % zadev. Skupno število nerešenih zadev po teh podatkih znaša 192 zadev. Pri okrajnih sodiščih je zaključenih 98,6 %, pri čemer se ta podatek nanaša le na zadeve po 5. členu ZDen, nerešenih pa je še 14 zadev. Med objavljenimi podatki pa ni podatkov o vloženih in nerešenih zahtevkih po določbi 73. člena ZDen in o zahtevkih ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti za odškodnino v obveznicah, ki se vlagajo na sodiščih po določbah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZAgrS). SDH je imel na dan 31. 12. 2015 evidentiranih skupaj še cca. 297 nerešenih zahtevkov, ki bodo imeli za SDH še dodatne finančne posledice. Ob preoblikovanju SOD v SDH na podlagi 77. člena ZSDH-1 je SDH od SOD prevzel finančne obveznosti v višini 766.632.056,97 EUR in jih v obdobju do 9. 12. 2016 ob izdaji obveznice v višini 100.000.000 EUR odplačal v višini 495.257.081,39 EUR, tako da trenutna zadolženost SDH znaša 387.515.844,67 EUR. V letu 2010 sklenjenim kreditom v višini 280.000.000 EUR zapade državno poroštvo skladno z ZPSOD10 v letu 2017. Državni zbor Republike Slovenije je 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (strategija), ki je skladno z ZSDH-1 kapitalske naložbe države razvrstila med portfeljske, pomembne in strateške. Strategija je kapitalske naložbe v lasti SDH, ki so bile skladno z ZDen, ZZLPPO in ZSOS namenjene za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonih, ki urejajo denacionalizacijo premoženja, v večini razvrstila med pomembne in strateške naložbe, ki predstavljajo 83,17 % knjigovodske vrednosti celotnega portfelja SDH. Skladno z drugim odstavkom 15. člena ZSDH-1 SDH s temi naložbami ne sme razpolagati na način, da minimalni delež pade pod 25 % + 1 delnico oziroma 50 % + 1 delnico, kar pomeni, da SDH s pomembnimi in strateškimi naložbami ne sme razpolagati in tako iz tega naslova ne more pridobiti finančnih virov za odplačevanje kreditov, ki jih je s poroštvom države najel za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Preostalih 16,83 % knjigovodske vrednosti kapitalskih naložb SDH predstavljajo portfeljske naložbe, s katerimi lahko SDH skladno s 14. členom ZSDH1 prosto razpolaga oziroma jih proda. Skupna knjigovodska vrednost portfeljskih naložb SDH znaša dobrih 130 mio EUR, vendar kar 35 % te vrednosti predstavljata naložbi v Telekomu Slovenije in Cinkarni Celje, v primeru katerih sta se privatizacijska postopka v letu 2015 zaključila neuspešno. Dividende, ki jih SDH pridobi iz lastništva kapitalskih naložb, so v letu 2016 znašale 43,82 mio EUR. Glede na navedene utemeljitve je dejstvo, da je SDH prevzel finančne obveznosti s področja denacionalizacije, za kritje katerih mu je Republika Slovenija namenila kapitalske naložbe, ki pa so skladno s strategijo v večjem delu pomembne in strateške in v finančnem pomenu služijo SDH le v obliki dividend, kar ne predstavlja zadostnega finančnega priliva niti za kratkoročno niti za dolgoročno poplačilo finančnih obveznosti SDH, niti tega ne zagotavlja potencialna prodaja vseh portfeljskih naložb SDH. Zaradi tega je morebiten sprejem novega poroštvenega zakona, s katerim bi se lahko 280 mio EUR kreditov SDH, katerim zapade poroštvo v letu 2017, refinanciralo v daljše časovno obdobje, neustrezno, tudi z vidika zahtev po zmanjšanju javnega dolga in javnofinančne konsolidacije. Brez podaljšanja poroštva država na drugi strani z veliko verjetnostjo tvega aktivacijo 3. člena ZPSOD10: če SDH ne bo poravnal posamezne obveznosti iz naslova najetih kreditov, za katere je Republika Slovenija dala poroštvo, bo Republika Slovenija poravnala zapadle obveznosti namesto SDH. To bi pomenilo neposreden odliv iz državnega proračuna in vzpostavitev terjatve do SDH oziroma prenos zastavljenih delnic SDH v Krki v last Republike Slovenije. Poleg tega bi unovčenje poroštva pomenilo tudi zelo slabo sporočilo finančnemu trgu. Najprimernejša rešitev je zato dokapitalizacija SDH, pri čemer se sredstva smejo uporabiti izključno za poplačilo finančnih obveznosti družbe iz naslova obstoječih posojil, zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije in s tem zagotovitve vzdržnega obsega finančnega dolga družbe. Kot protiutež predlagani dokapitalizaciji, Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za finance, da do 30. 3. 2017 pripravi predlog zakonske ureditve, na podlagi katere bo Republika Slovenija neodplačno prevzela sorazmerni del premoženja, ki ga je za namen kritja obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev pridobil Slovenski odškodninski sklad in s katerim sta kasneje upravljala Slovenska odškodninska družba in SDH.. S tem bi Republika Slovenija , zagotovila likvidnost SDH za poplačilo kreditov in ohranila pomembne in strateške naložbe v svoji lasti. Vir: MF Vlada se je na današnji seznanila s sedmim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Divačo in Koprom Vlada se je na današnji seji seznanila s sedmim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Vlada nalaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za infrastrukturo, da zagotovita izvedbo dokapitalizacije projektnega podjetja 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., v višini 20.000.000 EUR za izvedbo pripravljalnih del. Dokapitalizacija mora biti izvedena najkasneje do roka za oddajo prijave na evropska sredstva v okviru IPE mehanizma (tretji IPE razpis), ki se zaključi 7. februarja 2017. Cilj je namreč dobiti vire financiranja in kvalifikacije projekta, ker bo s tem omogočena potrebna zadolžitev preko EFSI mehanizma. Vlada nalaga Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Ministrstvu za finance, da do 31.1.2017 pripravita predlog možnih rešitev, da se za izvedbo projekta izgradnje nove železniške povezave med Divačo in Koprom, zagotovi vsaj 100 mio EUR. To bi dosegli delno s prerazporeditvijo v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 in delno z dodelitvijo dodatnih EU sredstev nad razpoložljivimi pravicami porabe. Vlada je Ministrstvu za infrastrukturo naložila tudi, da izvede vse potrebne aktivnosti za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva v okviru IPE mehanizma (tretji IPE razpis in posebni IPE razpis, namenjen kombiniranju virov financiranja). Cilj je pridobiti zadosten obseg nepovratnih sredstev, ki bi pokril finančno vrzel, projekt pa bi se tako lahko kvalificiral za financiranje s strani Evropske investicijske banke brez državnega poroštva Republike Slovenije in z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI). Ministrstvo za finance najkasneje do 15. januarja 2017 izda pismo, v katerem bo zainteresiranim poslovnim subjektom za sofinanciranje projekta izgradnje nove železniške povezave med Divačo in Koprom in Evropski komisiji zagotovilo, da so v proračunu Republike Slovenije na voljo sredstva za naknadno vplačilo kapitala do višine 179.000.000 EUR, ko bo sprejet ustrezen zakon. Vir: MzI Predlog Zakona o športu za bolj dostopen šport v RS Vlada je sprejela besedilo predloga Zakona o športu in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Za državljana zakon prinaša brezplačne športne programe. Za športnika prepoved zaračunavanja nadomestila za prestop, možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi, možnost opravljanja zasebnega dela ter uvaja varuha športnikovih pravic. Za športna društva pa zakon prinaša vključenost v pripravo letnega programa športa na lokalni ravni, hitrejše razdeljevanje javnih sredstev med prejemnike in posebne pravice za izvajalce letnega programa športa. Zakon prinaša prenovljen sistem strokovnega usposabljanja, omogoča prost prestop športnic in športnikov, uvaja podlago za dvojno kariero športnikov, ureja varovanje pravic športnikov, prinaša poenotenje nacionalnih barv za državne reprezentance ter poenotenje sistema razdeljevanja javnih sredstev za šport, daje pa tudi večja pooblastila inšpekciji v športu. Uvaja tudi varuha športnikovih pravic, ki bo obravnaval pritožbe, pripombe, predloge in pobude deležnikov v športu. Imenovala ga bo vlada, delo pa bo opravljal nepoklicno. Vir: MIZŠ Vlada se je seznanila s poročilom o delu Medresorske delovne skupine za oceno možnosti doseganja sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom o dosedanjem delu Medresorske delovne skupine za oceno možnosti doseganja sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi ter sinergijskih učinkov medsektorske pomoči sektorju elektronskih komunikacij. Vlada je sprejela sklep, da medresorska delovna skupina preneha delovati. Omenjena skupina bi sicer prenehala z delom, ko bi izpolnila naloge, ki so ji bile zadane ob ustanovitvi, vendar bodo cilji doseženi z zasebnimi sredstvi, zato se delo skupine lahko preneha predčasno. Vlada je Ministrstvu za infrastrukturo naložila, da o ugotovitvah medresorske delovne skupine seznani upravljavca SDH, d..o.o., ter solastnike družbe Stelkom, d.o.o., HSE, d.o.o., distribucijskega operaterja in elektro-distribucijska podjetja. Medresorska delovna skupina je iskala najboljše možnosti za skupno istočasno investiranje v pametna omrežja in širokopasovno infrastrukturo elektronskih komunikacij. Ugotovila je, da obstajajo priložnosti za nadaljnje koristno sodelovanje v okviru Sveta za razvoj informatike v državni upravi, ki koordinira in usklajuje investicijske projekte za infrastrukturo elektronskih komunikacij, financirane z javnimi sredstvi, z namenom doseganja sinergijskih učinkov, učinkovite uporabe javnih sredstev in zniževanja stroškov. Ugotovila je tudi, da imajo »infrastrukturni operaterji« (sistemski operater elektrike in plina, distribucijski operaterji elektrike in zemeljskega plina, železnica, ceste, telekomunikacije) v lasti optične povezave, ki niso v celoti izkoriščene. S stališča države je bolj racionalno, da se prednostno izkoristijo te povezave, preden se gradijo nove, zato pričakuje, da bi bilo mogoče telekomunikacijske povezave učinkoviteje tržiti znotraj podjetja, ki mu je to tudi sicer osnovna dejavnost. Medresorska delovna skupina se je seznanila z namero Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da ustanovi stalno medresorsko koordinacijsko skupino za investicijske projekte v javno gospodarsko infrastrukturo, s ciljem iskanja sinergijskih učinkov, zniževanja stroškov in doseganja medsektorskih multiplikativnih razvojnih učinkov. Vir: MzI Vlada se je seznanila z razvojem dogodkov v zvezi z zaščito zaščite geografskega porekla Teran Vlada se je danes seznanila z razvojem dogodkov v zvezi z zaščito zaščite geografskega porekla Teran. Evropska komisija je včeraj napovedala, da bo dala v obravnavo predlog delegiranega akta, s katerim bi Hrvaški dodelila izjemo za označevanje vina z nazivom sorte 'teran'. Predlog akta še ni bil predložen državam članicam, niti še ni na dnevnem redu januarske delovne skupine za vino. Evropska komisija je v svojem sporočilu včeraj jasno poudarila, da je Teran zaščitena označba porekla za vino iz Krasa in da se s tem nazivom na evropskem trgu ne sme pojavljati nobeno drugo vino. Zato se vsako označevanje hrvaškega vina z nazivom Teran še vedno obravnava kot kršitev. Slovenija je na Evropsko komisijo danes podala pritožbo v zvezi s kršitvami hrvaških pridelovalcev, ki uporabljajo ime teran za označevanje vina in v zvezi z neukrepanjem hrvaških pristojnih organov zoper take kršitve na njihovem ozemlju. Slovenija vztraja pri trditvi, da Evropska komisija nima več možnosti za podelitev take izjeme Hrvaški, zato bo še naprej aktivno varovala zaščito Terana in se zavzemala za zaščito ter izvrševanje pravnega reda EU. Vir: MKGP Vlada sprejela Srednjeročno strategijo upravljanja državnega dolga Vlada je na današnji redni seji sprejela Srednjeročno strategijo upravljanja državnega dolga za obdobje 2017-2020, ki je osnovana na ocenah prihodnjih makroekonomskih gibanj in usmerjena v krepitev gospodarske stabilnosti, zavarovanje pred morebitnimi makroekonomskimi in javnofinančnimi šoki in v optimizacijo stroškov odplačevanja dolga na srednji rok. Gre za dokument, ki pomeni realizacijo zahteve Računskega sodišča RS. Vlada je sprejela Srednjeročno strategijo upravljanja državnega dolga za obdobje 2017-2020. Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je vezano na obravnavo revizijskega poročila Računskega sodišča RS »Uspešnost načrtovanja zadolževanja v letu 2013 in prvi polovici 2014« sprejela sklep, s katerim je vlado pozvala, da v najkrajšem možnem času sprejme strategijo zadolževanja na srednji rok, ki bo osnovana na ocenah prihodnjih makroekonomskih gibanj in usmerjena v krepitev gospodarske stabilnosti, zavarovanje pred morebitnimi makroekonomskimi in javnofinančnimi šoki in v optimizacijo stroškov odplačevanja dolga na srednji rok. Vlada je nato sprejela sklep, s katerim je naložila ministrstvu za finance, da do konca leta 2016 pripravi srednjeročno strategijo zadolževanja za financiranje izvrševanja državnega proračuna. Namen Srednjeročne strategije upravljanja državnega dolga za obdobje 2017−2020 je določiti strateške cilje, ki jih ministrstvo za finance zasleduje pri zadolževanju države in upravljanju z dolgom. Srednjeročna strategija, ki se ji bo pri zadolževanju in upravljanju dolga državnega proračuna v obdobju 2017-2020 sledilo, temelji na usmeritvah Strategije Ministrstva za finance za obdobje 2016-2020. Srednjeročna strategija navaja sedem ključnih strateških ciljev zadolževanja za financiranje izvrševanja proračuna in upravljanje z državnim dolgom. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu »Uspešnost načrtovanja zadolževanja v letu 2013 in prvi polovici 2014« navedlo, da so strateški cilji, navedeni v Strategiji Ministrstva za finance za obdobje 2016 – 2020 in odraženi v letnem programu financiranja proračuna RS, skladni z izsledki dobre prakse, ki jo priporočajo mednarodne finančne institucije. Pregled ključnih strateških ciljev zadolževanja in upravljanja dolga v nekaterih evropskih državah pokaže, da so ti cilji v Sloveniji v zelo veliki meri skladni s tovrstnimi strateškimi cilji v teh državah. Srednjeročna strategija upravljanja državnega dolga za obdobje 2017-2020 je osnovana na ocenah prihodnjih makroekonomskih gibanj in usmerjena v krepitev gospodarske stabilnosti, zavarovanje pred morebitnimi makroekonomskimi in javnofinančnimi šoki in v optimizacijo stroškov odplačevanja dolga na srednji rok. Strateški cilji upravljanja z državnim dolgom v obdobju 2017 − 2020 je naslednji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Zagotovitev pravočasnega financiranja izvrševanja državnega proračuna v potrebnem obsegu; Minimiziranje dolgoročnega stroška financiranja s sprejemljivim tveganjem refinanciranja ter sprejemljivim valutnim, obrestnim in drugimi tržnimi tveganji; Širitev investicijskega zaledja ter zagotovitev stalnega in zanesljivega dostopa do virov financiranja ter Povečanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev in razvoj sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev; Nadaljnja centralizacija in konsolidacija sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države; Sprejem in izvajanje naložbene politike denarnih sredstev sistema EZR države; Zagotavljanje učinkovitosti obstoječe baze podatkov o zadolženosti javnega sektorja na ravni države. Vir: MF Vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi Spremembe in dopolnitve uredbe zahteva pred nedavnim sprejeta novela Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, prinaša pa več sprememb, ki jih je zainteresirana javnost že dalj časa pričakovala: predvsem administrativno razbremenitev in večjo socialno varnost za daljše obdobje. Uredba namreč pravico do plačila prispevkov z dosedanjih treh let podaljšuje na pet let, posebna razbremenitev in zaščita pa velja za starejše samozaposlene, ki bodo (ob določenih pogojih) pravico do plačila prispevkov pridobili trajno do izpolnitve pogojev za upokojitev brez preverjanja izjemnega kulturnega prispevka, kot je veljalo do zdaj. Zaradi tega podaljšanja uredba predvideva sorazmerno povečanje obveznosti imetnikov pravice do plačila prispevkov, ki pa so bile usklajene v javni razpravi. Vir: MK Starejši in trg dela v Sloveniji Vlada je sprejela dokument in akcijski načrt »Starejši in trg dela v Sloveniji«. Temeljni izhodišči za pripravo dokumenta in akcijskega načrta sta zelo nizka stopnja delovne aktivnosti starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim številom delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Poleg analize položaja starejših dokument vključuje tudi nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Ukrepe lahko v grobem razdelimo na dva sklopa, in sicer na tiste, ki so usmerjeni v: omogočanje oz. spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in ohranitev oz. izboljšanje zaposljivosti starejših. Dokument navaja 50 možnih ukrepov oz. rešitev. V skladu z objektivnimi zmožnostmi izvedbe v kratkoročnem časovnem okvirju se ukrepi delijo na tiste, pri katerih je mogoče z izvajanjem aktivnosti pričeti že do konca leta 2017 in na tiste, ki za dejansko izvedbo terjajo srednjeročno časovno obdobje. V kratkoročnem časovnem okvirju je npr. izvedba ukrepa, ki bi skupinam težje zaposljivih ob relativno hitrem prehodu v zaposlitev omogočil prejemanje t. i. »in-work benefit« v določenem odstotku denarnega nadomestila. Srednjeročno pa se bo npr. preučilo možnost zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja vsakemu delavcu ter možnost uvedbe obveznega usposabljanja. Ključni cilji, ki jih dokument naslavlja, so povečanje stopnje delovne aktivnosti starejših, daljše ostajanje v zaposlitvi in izboljšanje zaposljivosti ter zdravja starejših. Vir: MDDSZ Vlada sprejela Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in pooblastila ministrico dr. Anjo Kopač Mrak za podpis Na 274. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), dne 18. 9. 2015 je bil sprejet sklep, da bo »ESS ob pregledu delovanja ESS oblikoval tripartitno delovno skupino, ki bo pripravila predloge iz tretjega poglavja Socialnega sporazuma, ki se nanaša na socialni dialog, glede iskanja drugih možnosti za stabilno, kvalitetno in učinkovito delovanje socialnih partnerjev«. Predlog novih pravil določa naslednje: - jasna določitev vsebin, ki jih obravnava ESS, njegova pristojnost se omejuje na strateška vprašanja, sistemsko zakonodajo in ključne dokumente s področij, ki so določeni v 3. členu pravil, - organizacija in tehnično delovanje, potek in trajanje sej, pogostost sestajanja, časovna omejitev razpravljavcev, - kot delovni organ ESS se uvaja kolegij ESS, ki ga sestavljajo aktualni predsednik ESS ter predstavnika preostalih dveh partnerjev in skrbi za organizacijo dela ESS, - kot delovno telo ESS se uvaja tri strokovne odbore, ki lahko samostojno obravnavajo vprašanja s področja delovanja ESS ter sprejemajo mnenja, priporočila in stališča o obravnavanih gradivih, - ESS lahko za odločanje o posameznem vprašanju s področja ESS ustanovi pogajalsko skupino, - seje ESS so praviloma zaprte, razen če kolegij ESS odloči drugače; prav tako kolegij ESS odloči da se na posamezno sejo ESS vabijo predstavniki različnih interesnih skupin in posamezni neodvisni strokovnjaki, - ESS ohranja tripartitno sestavo predstavnikov vlade, delodajalcev in delavcev, sestava odraža enakopravno zastopanost treh partnerjev. Vlada se je z osnutkom Pravil o delovanju ESS seznanila 18. 11. 2016. Vir: MDDSZ Vlada za pripravo strategije dolgožive družbe določila vsebinsko zasnovo in rok za njeno sprejetje Strategija bo zasnovana na konceptu »aktivnega staranja«, ki naslavlja štiri področja: - Trg dela in izobraževanje z vidika dolgožive družbe (prilagoditve na trgu dela, privabljanje tuje delovne sile , vseživljenjsko usposabljanje); Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij (sistemi socialne zaščite, dostopnost do storitev, skrb za zdravje, zmanjševanje neenakosti); Vključenost starejših v družbo (politična participacija, preprečevanje nasilja in diskriminacije, prostovoljstvo, uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij); Oblikovanje okolja za aktivno in kakovostno staranje (bivalne razmere, promet in komunikacije). Rok za sprejem celovite strategije na Vladi Republike Slovenije je april 2017. Vir: MDDSZ Vlada sprejela prerazporeditev pravice porabe na MGRT in MOP Ministrstvo za finance je vladi predlagalo prerazporeditev pravice porabe na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na Ministrstvo za okolje in prostor. Za pokrivanje zakonskih obveznosti državnega proračuna je ministrstvo za finance ponovno pozvalo proračunske uporabnike, da za morebitne proste pravice pripravijo predloge prerazporeditev v Tekočo proračunsko rezervo. Ministrstva in službe Vlade RS so predlagala prerazporeditev pravic porabe v splošno proračunsko rezervacijo pri ministrstvu za finance v skupni višini 3.564.223,67 EUR. Ministrstvo za finance je vladi predlagalo razporeditev sredstev splošne proračunske rezervacije v višini 3.142.791,27 EUR na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za delno kritje sistemskih korekcij razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Ministrstvo za finance je vladi predlagalo razporeditev iz splošne proračunske rezervacije v višini 9.590.820,09 EUR na proračunsko postavko Stanovanjski sklad RS znotraj finančnega načrta Ministrstva za okolje in prostor za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in za namene, za katere se je med letom izkazalo, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Ministrstvo za okolje in prostor je vlado seznanilo z informacijo o realizaciji sklepa Vlade Republike Slovenije št. 35200-2/2012/7 z dne 14. 6. 2012 o prenosu stanovanj na Stanovanjski sklad RS, javni sklad in posamezne samoupravne skupnosti. S tem sklepom je vlada naložila Ministrstvu za okolje in prostor realizacijo prenosa 158 zemljiškoknjižnih urejenih stanovanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Iz pogodb izhaja, da se je na Stanovanjski sklad RS preneslo za 5.234.910,09 EUR vrednih stanovanj od MORS, 3.072.564,00 EUR vrednih stanovanj od MNZ in 3.298.346 EUR vrednih stanovanj od MJU. Preostanek primanjkljaja sredstev v višini 2.015.000 EUR se zagotavlja s prerazporeditvijo iz proračunske postavke Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb in konta Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih in družbam, ki so v lasti države ali občin pri proračunskem uporabniku Ministrstvo za finance na proračunsko postavko Stanovanjski sklad RS in konto Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih pri Ministrstvu za okolje in prostor v skladu z omejitvami po ZIPRS1617. Vir: MF Vlada sprejela Spremembe in dopolnitve Politike štipendiranja (2015 - 2019). Krovni zakon, ki ureja področje štipendiranja je Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki določa, da Vlada Republike Slovenije sprejme politiko štipendiranja, s katero se določi načelne in dolgoročne usmeritve na področju štipendiranja deficitarnih poklicev za petletno obdobje. Vlada RS je sprejela Politiko štipendiranja (2015 – 2019) na 39. redni seji dne 4. junija 2015. Spremembe in dopolnitve Politike štipendiranja (2015 – 2019) so narejene na podlagi naslednjih dokumentov: - seznama deficitarnih področij in izobraževalnih programov za šolsko leto 2016/2017, - predloga razpisa za vpis v srednje šole za šolsko leto 2016/2017 (MIZŠ), - informacije o stanju vpisanih v srednje šole za šolsko leto 2015/2016 (MIZŠ), - podatkov o stanju brezposelnih oseb - napovednika zaposlovanja ter podatkov ZRSZ o izdanih delovnih dovoljenjih leta 2015, - podatkov o poklicih, za katere so delodajalci napovedali zaposlitve ter o poklicih, pri katerih so imeli težave pri iskanju ustreznih delavcev (ZRSZ). Med deficitarna področja za katere bodo dodani naslednji izobraževalni programi: Strojništvo in obdelava kovin Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija Steklarstvo in porcelanarstvo Operativna gradnja razpisane štipendije za deficitarne poklice so tako instalater strojnih instalacij tapetnik steklar izdelovalec/izdelovalka suhomontažne gradnje tesar Vir: MDDSZ Vlada sprejela program financiranja proračuna za leto 2017 Vlada je sprejela Program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2017. Program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2017 je pripravljen v skladu z Zakonom o javnih financah, proračunom RS za leto 2017 in Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. Ob upoštevanju že zagotovljenih sredstev in kupnin od prodaje kapitalskih naložb, ki niso bile porabljene za odplačilo glavnic dolga državnega proračuna v 2016, je za leto 2017 potrebna zadolžitev v višini 3.357.340.976,12 EUR. Maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2017 (vsota zadolžitve, potrebne za financiranje proračuna 2017 in največjega dovoljenega obsega predfinanciranja) je 7.729.980.656,02 evrov. V tem znesku je upoštevano stanje odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letih 2018 in 2019 v evidenci dolga državnega proračuna v času priprave programa financiranja. Pri izvedbi zadolževanja v 2017 bo upoštevano stanje odplačil glavnic v 2018 in 2019 v evidenci dolga državnega proračuna na dan vsakokratne nove zadolžitve v letu 2017. Pri izvedbi zadolževanja v 2017 bo potrebno upoštevati tudi dodatne omejitve predfinanciranja, skladne ciljem in dinamiki zmanjševanja presežnega dolga sektorja države nad 60% BDP, določenega z veljavnim Programom stabilnosti. Dejanski obseg izvršitve predfinanciranja je odvisen tudi od razmer na finančnih trgih v letu 2017 in ocene teh razmer v letu 2018. V program je vključena ocena višine in strukture dolga proračuna po izvedbi zadolževanja v letu 2017. Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo državnih obveznic in z izdajo zakladnih menic. V okviru pogojev programa financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti zadolževanja. Vir: MF Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe za neposredne proračunske uporabnike za prvo trimesečje Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2017 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Neposredni uporabniki proračuna smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za prvo trimesečje proračunskega leta 2017 potrdi vlada. Ministrstvo za finance bo o tem obvestilo neposredne proračunske uporabnike. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote za obdobje od januarja do marca 2017 (prvo trimesečje). Pri določanju predloga kvote za prvo trimesečje 2017 je Ministrstvo za finance upoštevalo naslednje: 1. s sprejetim proračunom za leto 2017 predvidene pravice porabe neposrednim proračunskim uporabnikom; 2. evidentirane prevzete obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna; 3. likvidnostne možnosti proračuna (upoštevaje načrtovano dinamiko prihodkov); 4. dinamiko porabe proračunskih sredstev v preteklih letih ter 5. značilnosti posameznih ekonomskih kategorij odhodkov proračuna (sezonsko komponento trošenja pravic porabe). V predlagano kvoto so vključene vse pravice porabe bilance A (integralni odhodki, namenska sredstva, lastne udeležbe ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU). Za iste kategorije odhodkov je zaradi primerjave prikazan tudi sprejeti proračun za leto 2017. Predlagana kvota za prvo trimesečje 2017 znaša 2.674 mio EUR, kar je 28,1 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2017. Pri predlogu kvote za prvo trimesečje zaradi specifičnosti porabe po sredstvih izstopajo: Državna volilna komisija (3,4 %): večina pravic porabe bo realiziranih v drugi polovici leta 2017, ko so predvidene volitve za predsednika Republike Slovenije. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (56,2 %): kvota za prvo trimesečje odstopa zaradi predvidene izvedbe nakazil iz naslova javnih razpisov za sofinanciranje dejavnosti Slovencev in njihovih struktur (zamejstvo in izseljenstvo) izven Republike Slovenije. Razpisa za zamejstvo in izseljenstvo sta bila objavljena v novembru 2016. Ministrstvo za finance (34,3 %): Višja dinamika ocene odhodkov pri Ministrstvu za finance je predvidena v prvem trimesečju zaradi zapadanja obveznosti domačih obresti. V januarju in marcu zapadeta v plačilo večja obsega domačih obresti, večji so tudi predvideni stroški zadolževanja v mesecu marcu ter plačilo sredstev v proračun EU v mesecu februarju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (42,4 %): Ministrstvo načrtuje, da bo v prvem kvartalu izplačalo 42,4% vseh pravic porabe v letu 2017. Izplačila se nanašajo na ukrepe skupne kmetijske politike, za katere so bile vloge in zahtevki vloženi v letu 2016. Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (16,1 %): V finančnem načrtu največji del predstavljajo sredstva kohezijske politike nove finančne perspektive. Večji del sredstev se bo tekom izvrševanja proračuna prerazporejal na ministrstva, ko bodo izpolnjeni pogoji in sprejeti ključni programski dokumenti (npr. dokumenti povezani s t.i. predhodnimi pogojenostmi, analize, pogoji za vključitev operacij s področja regionalne politike itd.), kar pomeni, da se dejanska realizacija v večini niti ne bo odražala v finančnem načrtu SVRK, temveč v finančnem načrtu posameznega resorja. Predlagana kvota pravic proračunske porabe je tako skladna z ocenjeno dinamiko izplačil v prvem kvartalu 2017. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (16,5 %): Dinamika v prvem trimesečju je prilagojena predvideni dinamiki izvajanja aktivnosti izvajalskih inštitucij, torej predvidenemu izstavljanju zahtevkov glede na njihove Programe dela in Finančne načrte za leto 2017. Poleg tega ocenjujemo, da bodo navedene kvote zadoščale za pokrivanje zakonskih obveznosti in tekočih stroškov ministrstva. Glede izplačil, vezanih na črpanje sredstev evropske kohezijske politike, se večja intenziteta izvajanja projektov in posledično izstavljanja zahtevkov pričakuje od drugega trimesečja dalje. Ministrstvo za okolje in prostor (18,1 %): Pri Ministrstvu za okolje in prostor se glavnina izplačil investicijskih transferov proračunskim uporabnikom ter investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, predvideva v zadnji tretjini leta. Aktivnosti vezane na novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije se bodo začele v večjem obsegu izvajati od sredine leta dalje. Vir: MF Sprememba sklepa glede programa izvedbe objektov za HE Mokrice Vlada je sprejela sklep, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) do konca februarja 2017 pripravi Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za HE Mokrice in ga posreduje v vladno proceduro. Izgradnja HE Mokrice sodi v verigo HE na spodnji Savi, ki se gradijo na podlagi Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in sklenjene Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in aneksi. HE na spodnji Savi se gradijo s strani dveh investitorjev, in sicer s strani koncesionarja Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o., (HESS), ki gradi energetski del projekta in s strani Republike Slovenije, ki iz državnega proračuna financira izgradnjo spremljajoče infrastrukture. V zakonu je določeno da vzdrževanje objektov na vplivnem območju koncesije zagotavljata koncesionar in koncedent vsak za svoj del, v skladu s Programom izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju (program izvedbe), ki ga sprejme vlada na podlagi koncesijske pogodbe za vsako HE posebej. Vir: MOP Vlada je sprejela predlog stališča v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami Vlada je sprejela predlog stališča k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami. Republika Slovenija podpira konkretne rešitve, ki gredo v smeri odprave neskladij in dvojnega neobdavčenja ter si bo prizadevala za rešitve, ki se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo. Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami 13733/16. Republika Slovenija podpira prizadevanja za pravičnejše obdavčenje dohodkov pravnih oseb ter ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja. Nevtralizacija učinkov hibridnih neskladij prispeva k pravičnejšemu obdavčenju. Za posamezna pravila glede hibridnih neskladij s tretjimi državami, ki so vključena v direktivo, je pomembno, da so jasna in izvedljiva. Republika Slovenija podpira ukrepe proti zmanjševanju davčne osnove, vendar meni, da je treba pri določanju novih pravil upoštevati veljavni sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, vključno s postopkovnimi rešitvami. Republika Slovenija si prizadeva za oblikovanje rešitev, ki so enotne in ne povzročajo prekomernega administrativnega bremena. Večje poenotenje in posledično učinek pravil je možno doseči s konsistentno navezavo vsebine pravil v direktivi na priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu OECD o ukrepu 2: Nevtralizacija učinkov hibridnih neskladij. Republika Slovenija podpira konkretne rešitve, ki gredo v smeri odprave neskladij in dvojnega neobdavčenja ter si bo prizadevala za rešitve, ki se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo. Vir: MF Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018 Vlada je sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018. Višina sredstev za sofinanciranje omenjenih ukrepov je odvisna od višine prilivov iz prodaje emisijskih kuponov v letu 2017 in 2018. Ocenjujemo, da bo skupna vrednost predlaganih ukrepov, ki jih vključuje Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letih 2017 in 2018, znašala v letu 2017 okoli 16,7 milijona evrov in v letu 2018 okoli 20,9 milijona evrov. V omenjenih letih se bodo med drugim predvidoma sofinancirali sledeči ukrepi: nakup novih železniških potniških garnitur na električni pogon; nakup novih okolju prijaznih avtobusov/minibusov za izvajanje dejavnosti linijskih avtobusnih prevozov v mestnem in medkrajevnem prometu in predelavi avtobusov na električni pogon ter okolju prijaznih vozil za izvajanje javne gospodarske službe zbiranja komunalnih odpadkov; izgradnjo kolesarske infrastrukture; ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti območij ohranjanja narave; zamenjave starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami; usposabljanje, priprave strokovnih podlag s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. S sredstvi sklada se v letih 2017 in 2018 prioritetno financirajo ukrepi na območjih s čezmerno obremenitvijo zraka z delci PM10, za katere je vlada sprejela Odloke o načrtih za izboljšanje kakovosti zraka (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Zasavje Trbovlje, Zagorje, Hrastnik). Vir: MOP Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2017 Vlada je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2017. Višino vodnega povračila določi vlada do 31.12. za naslednje leto. Višina vodnega povračila je določena tako, da upošteva kolikšna je obremenitev voda. Z namenom trajnostne uporabe vodnih virov se vsi imetniki vodne pravice, ki uporabljajo vodo za različne namene dolžni prispevati k pokrivanju stroškov, ki nastajajo in s tem prispevajo k izvajanju ukrepov upravljanja voda. S tem sklepom bodo prilivi v letu 2017 približno enaki kot letos. Celotni priliv iz naslova vodnih povračil za letošnje leto bo znašal okvirno 31,5 milijonov evrov in je odvisen tudi od dejanske rabe vode posameznih zavezancev za plačilo vodnega povračila. Višino cene za osnovo vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč so enaki višini iz letošnjega leta. Vir: MOP Uvrstitev novega projekta v Načrt razvojnih programov za obdobje 2016 - 2019 Vlada je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2016 -2019 uvrstila nov projekt - financiranje občinske javne infrastrukture v občini Bovec. Občina Bovec je zaradi razmer v proračunu zaprosila Vlado RS za izredno pomoč. Občina Bovec je večino proračuna namenila izvedbi dodatnih ukrepov zagotavljanja varnosti pri projektu revitalizacije žičničarstva na Kaninu, zaradi česar ji je zmanjkalo sredstev za financiranje projektov posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. Vlada RS je na podlagi druge alineje, prvega odstavka 18. člena v povezavi s tretjim odstavkom 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO), na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za proračunsko leto 2016, za sofinanciranje projektov posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine zagotovila občini Bovec dodatna sredstva državnega proračuna v višini 1.500.000 evrov. Vir: MGRT Vlada sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost VIZ Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati za spremembo in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ministrico dr. Majo Makovec Brenčič pa imenovala in pooblastila za vodjo pogajalske skupine. Izhodišča za pogajanje zajemajo ureditev delovne obveznosti učiteljev ter vrednotenje in poimenovanje dela pomočnic in pomočnikov vzgojitelja. Vir: MIZŠ Vlada o spremembi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Delovna mesta direktorjev v javnem sektorju se v plačne razrede uvrščajo v skladu z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju in sicer neposredno v plačni razred oziroma znotraj razpona plačnih razredov. Na podlagi veljavne Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju se na stanje 1. januarja 2017 preverjajo podrobnejši kriteriji, skladno s katerimi se izvedejo nove uvrstitve delovnih mest direktorjev v plačne razrede, ki bi veljale od 1. februarja 2017. To pomeni, da bi se direktorjem v javnem sektorju plače spremenile (nekaterim zvišale, drugim znižale) 1. februarja 2017, torej že pred predvideno odpravo sistemskih pomanjkljivosti veljavne ureditve plač direktorjev in drugih anomalij glede vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju. V juniju leta 2015 je bila namreč narejena analiza sprememb uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede skladno s trenutno veljavno uredbo. Več ministrstev je bilo pozvanih, da izvedejo simulacijo sprememb uvrstitev delovnih mest direktorjev na dan 1.6.2015, da bi lahko ocenili finančni učinek drugačnih uvrstitev delovnih mest direktorjev. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili s strani resorjev smo ugotovili, da bi se npr. na področju šolstva več ravnateljem plače znižale kot pa zvišale, kar bi prevedlo do novih anomalij. Ponekod so namreč kriteriji, na podlagi katerih se delovna mesta direktorjev uvrščajo v plačne razrede, neustrezni in bi ponovno vrednotenje obstoječih kriterijev ter nove uvrstitve v plačne razrede privedle do novih anomalij. Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja so dne 21.12.2016 podpisali Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, v okviru katerega sta vladna in sindikalna stran soglašali, da se bosta najkasneje do 1.5.2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju. Ministrstvo za javno upravo bo posledično v obravnavo vladi predložilo predlog nove Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katero bodo odpravljene sistemske anomalije in anomalije glede vrednotenja delovnih mest v plačni skupini B, upoštevaje dinamiko odprave teh anomalij, kot je bila dogovorjena med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati z Dogovorom. Vir: MJU Vlada dala soglasje k pravilom za delovanje centra za podpore Vlada je na današnji seji dala soglasje k pravilom za delovanje centra za podpore. Pravila za delovanje centra za podporo je pripravila družba Borzen d..o.o.. S pravili se podrobneje urejajo način izvajanja nalog gospodarske javne službe, ki je operater trga z elektriko. Pravila se dotikajo načina pristopa k centru za podpore, ureditve bilančne pripadnosti udeležencev centra za podpore, prevzema in prodaje elektrike v okviru centra za podpore, potrdila o izvoru, obveščanja, posredovanja in objave podatkov centra za podpore ter obračuna in finančne poravnave centra za podpore. Vir: MzI Vlada sprejela poročilo izvajalca storitev nadzora o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in ostalimi aktivnostmi postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2012, 2013 in 2014 Vlada je na današnji seji sprejela poročilo izvajalca storitev nadzora o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in ostalimi aktivnostmi postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2012, 2013 in 2014. Postopno zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) ureja Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH). Podlaga za izvajanje postopnega zapiranja RTH je Program postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Program izvaja javno podjetje RTH d.o.o. Trbovlje, sredstva za izvajanje programa zapiranja rudnika pa se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in lastnih virov javnega podjetja RTH d.o.o. Trbovlje. Za izvajanje programa zapiranja rudnika in namensko koriščenje proračunskih sredstev je odgovorno Ministrstvo za infrastrukturo kot ministrstvo, pristojno za energetiko. Nadzor nad izvajanjem programa in porabo sredstev opravlja neodvisna strokovna inštitucija gospodarska družba – GEOSTERN d.o.o., Cesta 4. julija 129, 8270 Krško, ki jo je za to programsko obdobje, izbralo ministrstvo, pristojno za energetiko, na podlagi mednarodnega javnega razpisa. Stroški nadzora se krijejo iz proračunskih sredstev vsakokratnega programa zapiranja rudnika. Poročilo o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in ostalimi aktivnostmi je pripravil izvajalec storitev nadzora in vključuje uvodna pojasnila, poročilo tehničnega nadzora (jamska zapiralna dela ter izvajanje sanacijskih rudarskih del in dokončna sanacija okolja s prostorsko in ekološko sanacijo površine), poročilo finančnega nadzora (izvajanje kadrovsko socialnega programa in javnih naročil) in poročilo nadzora na področju nepremičnin in premičnin. Ministrstvo za infrastrukturo iz poročil nadzora ni ugotovilo nepravilnosti, ki ne bi bile sprotno obravnavane pri izvajalcu nadzora in predstavljene v zaključnih poročilih nadzora glede višine in namena porabe sredstev in ostalih aktivnosti. Prav tako ni ugotovilo nepravilnosti pri izvajanju programa s spremembo in rebalansom programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2012, 2013 in 2014. Vir: MzI Vlada sprejela stališče RS do predlog uredbe EP in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu Vlada je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu. Republika Slovenija je zadržana do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu, saj Republiki Sloveniji predlog vzpostavitve klasičnega postopka poenotenja pregledovanja varnostne opreme na notranjem trgu EU ne prinaša bistvenih izboljšav glede na to, da imamo v Evropi že vrsto let dobro delujoč sistem, ki ga je vzpostavila Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC). Evropska komisija je pripravila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu, katerega cilj je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga EU in povečati globalno konkurenčnost industrije EU z uvedbo sistema EU za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu. Navedeni sistem temelji, v skladu z načelom vzajemnega priznavanja, na skupnem postopku ocenjevanja opreme, izdaji EU-homologacije in izjave o skladnosti s strani proizvajalcev. Glede na to, da predlog ne prinaša bistvenih izboljšav od utečenega sistema, ki je v Evropi vzpostavljen s strani Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) in bi se s sprejetjem predloga povečala dodatna dela in naloge Ministrstva za infrastrukturo in Javne agencije za civilno letalstvo RS ter potrebe po zaposlitvah ustrezno usposobljenega strokovnega kadra na Javni agenciji za civilno letalstvo RS zlasti glede obravnave vlog, testiranj, certificiranj, ipd., smo do predloga uredbe zadržani. Vir: MzI Vlada sprejela Spremembe in dopolnitve Ustanovitvenega akta Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije, ki se začne uporabljati1. januarja 2017 se bo Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije pripojil k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije. Ime sklada se spremeni v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije in ta z dnem vpisa pripojitve v sodni register prevzame od Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije vse javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhivsko gradivo ter se v pravnem prometu šteje kot njegov univerzalni pravni naslednik. Z dnem vpisa pripojitve v sodni register preneha veljati Akt o preoblikovanju javne ustanove "Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad". Spremembe in dopolnitve Ustanovitvenega akta Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije se nanašajo na nujne dopolnitve, ki so vezane na dejavnost štipendiranja in izvajanje projektov Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Vir: MDDSZ Vlada o Predlogu uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018 Vlada je na današnji redni seji vlade izdala Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018 in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlog Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2017 in 2018 je pripravljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) za izvrševanje 63. člena. Navedena določba ZIPRS1718 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Omenjeni člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, s čimer se želi zagotoviti transparentnost podatkov. S predlogom Uredbe se podrobneje predpisujejo način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Vir: MJU Vlada o Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih se spreminja besedilo 10. in 12. točke 13. člena, ki ureja število in vrste direktoratov v ministrstvih. Spreminja se besedilo šestega odstavka 52. člena, ki ureja funkcionalna znanja vodenja v javni upravi za položaj direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. V celoti se črta Priloga V: Vodenje in upravljanje v upravi. V Ministrstvu za pravosodje sta do predlagane spremembe delovala dva direktorata, in sicer Direktorat za pravosodno upravo in Direktorat za zakonodajo s področja pravosodja. Ob zadnji spremembi Zakona o državni upravi se je na Ministrstvo za pravosodje preneslo dodatne naloge s področja preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ob hkratnem prenosu pristojnosti za organizacijo in status varuha človekovih pravic in sistemskega urejanja omejevanja korupcije. Prenos teh pomembnih dodatnih nalog narekuje spremembo organizacijskega ustroja v smeri krepitve organizacijskih pogojev in iskanja funkcionalnih sinergij za še bolj učinkovito in kakovostno izvajanje nalog ministrstva. Glede na raznovrstnost in pomen posameznih vsebinskih področij dela se je kot najbolj optimalna tudi z vidika kadrovskih sinergij pokazala vertikalna področna vsebinska integracija nadzora in normativnega urejanja za razliko od sedanjega modela horizontalne ločenosti priprave zakonodaje v okviru enega direktorata in izvajanja nadzora v okviru drugega direktorata. Tako se oblikujejo Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice, Direktorat za civilno pravo (obligacijsko pravo, nepravdni postopki, insolvenčna zakonodaja ipd.) ter tretje vsebinsko področje nalog ministrstva, ki se navezuje na organizacijo in razvoj pravosodnih gradnikov, ki se bo osredotočilo v Direktoratu za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo (notarji, odvetniki, sodna, tožilska in pravobranilska organizacija, sodna statistika, letna poročila ipd.). Nova organizacijska shema bo omogočila nadaljnji razvoj in sistemsko nadgradnjo vseh treh jedrnih vsebinskih nalog ministrstva. Vlada RS je v letu 2016 v Nacionalni reformni program uvrstila tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci. V Resoluciji o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025, »Skupaj za družbo zdravja«, sta tako vlada kot državni zbor potrdila strateške usmeritve v večjo integracijo zdravstvenih in socialnih storitev, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovitev dodatnih novih virov za zdravstveno varstvo, vključno z dolgotrajno oskrbo. Predvideno je oblikovanje enovitega, integriranega sistema storitev in prejemkov, združevanje večine obstoječih finančnih virov, njihova učinkovitejša poraba ter zagotovitev novih, dodatnih virov, pri katerih bo vključena tudi neaktivna populacija. V procesu usklajevanja tako se je izoblikoval predlog o delnem prenosu področja dolgotrajne oskrbe iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ministrstvo za zdravje. Vlada je sklep o delnem prenosu področja dolgotrajne oskrbe sprejela dne 14.12.2016. Spreminja se besedilo šestega odstavka 52. člena, ki ureja funkcionalna znanja vodenja v javni upravi za položaj direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, v celoti pa se črta tudi Priloga V: Vodenje in upravljanje v upravi. Gre za uskladitev besedila uredbe z besedilom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Predlaga se nov dvanajsti odstavek 54. člena, ki ureja zahtevane delovne izkušnje za uradniška delovna mesta oziroma nazive. Ne glede na prilogo, ki ureja nazive v Slovenski vojski, se za nazive višjih vojaških uslužbencev 3. kariernega razreda, ki so zdravniki, določi 6 mesecev delovnih izkušenj. Drugačne delovne izkušnje se tako določijo za vojaške uslužbence, ki so zdravniki in sicer v nazivih »vojaški uslužbenec IX razreda«, »vojaški uslužbenec X razreda« in »vojaški uslužbenec XI razreda«. Sprememba se predlaga zaradi odprave sistemskega neskladja med predpisanimi pogoji za zasedbo dolžnosti zdravnikov vojaških uslužbencev v Slovenski vojski in predpisi, ki so veljavni za zdravnike v sistemu javnega zdravstva. Vir: MJU Vlada o spremenjeni Uredbi o organih v sestavi ministrstev Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o organih v sestavi ministrstev in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uredbi o spremembah in dopolnitvi Uredbe o organih v sestavi ministrstev se zaradi prenosa delovnega področja čezmejnega pošiljanja odpadkov s 1.1.2017 prenašajo upravne in strokovne naloge, ki so v pristojnosti Agencije Republike Slovenije za okolje na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. S prenosom delovnega področja bo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor prevzel tudi javne uslužbence, dokumentacijo, pravice proračunske porabe, opremo, zbirke podatkov in evidence, ki se nanašajo na prevzeto delovno področje čezmejnega pošiljanja odpadkov, vse v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev zato ne bo imela posledic za državni proračun in kadrovski načrt. Vir: MJU Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za doseganje večje organizacijske in kadrovske učinkovitosti ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za doseganje večje organizacijske in kadrovske učinkovitosti ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti. Vlada je na seji 1. septembra 2016 sprejela tudi naslednja dva sklepa: Vlada RS nalaga Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za finance in Generalnemu sekretariatu Vlade RS, da v roku dveh mesecev po sprejemu tega sklepa pripravita gradivo za imenovanje delovne skupine za pripravo analize organizacijske in kadrovske učinkovitosti ter primerjave med ministrstvi in Vlada RS nalaga ministrstvom, da skladno s svojimi pristojnostmi v osebah javnega prava v njihovi pristojnosti, še posebej tistih, ki so posredovala predloge povečanja dovoljenih zaposlitev, da ob upoštevanju ugotovitev izvedene funkcijske analize subjektov javnega sektorja v letu 2015 in ugotovitev kadrovsko organizacijske analize, samostojno ali v sodelovanju z delovno skupino iz prejšnje točke oblikujejo in izvedejo ukrepe za optimizacijo delovanja. O ugotovitvah in dodatnih ukrepih morajo poročati vladi v šestih mesecih po sprejetju ZKN za leti 2017 in 2018. Ob sprejemu Predloga skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leti 2017 in 2018 pa je Vlada RS na seji 15. septembra 2016 sprejela tudi naslednja sklepa: Vlada RS nalaga Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za finance in Generalnemu sekretariatu Vlade RS, da v roku dveh mesecev po sprejemu tega sklepa pripravijo gradivo za imenovanje delovne skupine za pripravo analize organizacijske in kadrovske učinkovitosti ter primerjave med organi državne uprave in Vlada RS nalaga ministrstvom in vladnim službam, še posebej tistim, ki so predlagali povečanje števila zaposlitev v letih 2017 in 2018, da ob upoštevanju ugotovitev izvedene funkcijske analize subjektov javnega sektorja v letu 2015 in ugotovitev kadrovsko organizacijske analize samostojno ali v sodelovanju z delovno skupino iz prejšnje točke oblikujejo in izvedejo ukrepe za optimizacijo delovanja. O ugotovitvah in dodatnih ukrepih morajo poročati vladi v šestih mesecih po sprejetju SKN za leti 2017 in 2018. Navedena analiza in izvedba ukrepov sta pogoj za morebitne predloge povečanja dovoljenih zaposlitev za leti 2017 in 2018. Na podlagi sprejetih sklepov Vlade RS ob sprejemanju Predlogov SKN in ZKN za prihodnji dve leti je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi delovne skupine, ki bi organom državne uprave pomagala pri optimizaciji njihovega delovanja na organizacijskem in kadrovskem področju. Zaradi navedenega Vlada RS ustanavlja medresorsko delovno skupino za doseganje večje organizacijske in kadrovske učinkovitosti ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti. Skupino sestavljajo generalni sekretarji ministrstev pod vodstvom Generalnega Sekretariata Vlade RS, v skupini pa sodeluje tudi predstavnik Ministrstva za javno upravo pristojen za sistem javnih uslužbencev. Medresorska delovna skupina ima naslednje naloge: - pripravo nabora ključnih kazalnikov za primerjavo učinkovitosti med organi na področju kadrov in organizacije dela, - pripravo predlogov kadrovskih in organizacijskih ukrepov za večjo učinkovitost ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti, - izmenjavo dobrih praks na področju povečevanja učinkovitosti in produktivnosti, - spremljanje izvajanja oziroma učinkov sprejetih ukrepov. Vir: MJU Vlada o tarifah Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2017 Vlada je dala soglasje k tarifam Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2017, in sicer k: – Tarifi o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi obvestila, za letno plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za letno plačilo za uporabo elementov oštevilčenja; – Tarifi o letnih plačilih za izvajanje poštnih storitev; – Tarifi o vrednosti točke za letno plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo; – Tarifi o vrednosti točke in o višini deleža glede na zaračunano uporabnino za uporabo javne železniške infrastrukture za delovanje regulatornega organa na področju železniškega prometa. Predložene tarife za leto 2017 za posamezna področja dela agencije ustrezajo formalnim zahtevam področnih zakonov in omogočajo ustrezno financiranje agencije v letu 2017. Program dela in finančni načrt agencije za leto 2017 in s tem tudi višino tarif je obravnaval tudi Svet Agencije in nanj podal pozitivno mnenje v skladu s 190. členom ZEKom-1. Vir: MJU Vlada izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017 Vlada je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2017. Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali in je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa v letu 2017, ki se izvaja že od leta 2014. Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, nabora možnih zahtev in pogojev za njihovo izpolnjevanje, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. Namen ukrepa je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter običajno rejsko prakso opredeljeno v PRP 2014–2020. Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izpolnjevali zahteve iz ukrepa in so aktivni kmetje. V letu 2017 se ukrep dobrobiti živali izvaja v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih KOPOP, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020 Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljskapodnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Uredba podrobneje določa v katerih primerih se šteje, da je izpolnjen pogoj glede obveznega usposabljanja za potrebe ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) in ukrepa ekološko kmetovanje (ukrep EK). Podaljšuje tudi obdobje obvezne uporabe storitve svetovanja za tiste upravičence, ki so v ukrep KOPOP prvič vstopili v letu 2015, za nekatere zahteve ukrepa KOPOP, pri katerih se je kot problematično izkazalo izvajanje na celotni površini, pa določa, da se od leta 2017 naprej lahko izvajajo le na delu površine. Z uredbo se v okviru ukrepa KOPOP pri naravovarstvenih operacijah določi obvezno spravilo travinja, spremeni operacija »Steljniki« in podrobneje opredeli operacija »Ohranjanje mejic«, ki se bo začela prvič izvajati v letu 2017. Pri zahtevi »GEN_SEME: Pridelava semenskega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin« se zviša višina plačila in določi nabor dokazil za preverjanje ustreznosti semenskega posevka oziroma nasada. Pri operaciji »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje« se natančneje opredeli obravnava izločitev in nadomestitev živali. Zaradi poenostavitve vodenja evidenc se z uredbo določi tudi, da se vodenje evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev za potrebe ukrepa KOPOP šteje za vodenje tovrstne evidence iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. Uredba ureja tudi razmerja med plačili območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (ukrep OMD) in plačili za območja z naravnimi omejitvami iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil. Z uredbo se dopolnjujeta priloga 1, ki določa primere višje sile in izjemnih okoliščin, in priloga 6, ki določa za katere kmetijske rastline se lahko uveljavljajo plačila za ukrepe KOPOP, EK in OMD ter priloga 16, ki določa kršitve in kategorije kršitev za ukrepa KOPOP in EK. Spreminja se tudi priloga 11, ki določa na katerih območjih se lahko izvaja operacija »Ohranjanje mejic« v okviru ukrepa KOPOP, in priloga 14, ki določa način izračuna obtežbe z živalmi za ukrepa KOPOP in EK. Uredba vključuje tudi nekatere tehnične popravke posameznih členov in prilog. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil. Uredba dopolnjuje in spreminja podlago za izvajanje neposrednih plačil za leto 2017 in naprej. Na ta način se bo z letom 2017 vključila nova shema »plačilo za območja z naravnimi omejitvami«, spremenili se bodo nekateri pogoji upravičenosti obstoječih shem za proizvodno vezane podpore za zelenjadnice in za mleko v gorskih območjih, spremenil se bo razrez finančnih sredstev in upoštevale se bodo izkušnje z izvajanjem neposrednih plačil v letih 2015 in 2016. Ena glavnih novosti, ki se s to uredbo spremeni je vključitev nove shema »plačilo za območja z naravnimi omejitvami«. Plačilo se dodeli za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 % do 50 % in z nagibom najmanj 50 %, kar pomeni, da se vzpostavita dve regiji in za vsako regijo finančna ovojnica. Do letnega plačila za območje z naravnimi omejitvami v posamezni regiji bo upravičen hektar kmetijskih površin v posamezni regiji, pod pogojem, da kmetijsko gospodarstvo hkrati uveljavlja na zadevnem hektarju tudi osnovno plačilo oziroma aktivira plačilno pravico. Po obstoječih podatkih Registra kmetijskih gospodarstev bo v shemo zajetih okoli 31.000 ha kmetijskih površin na gorskem območju s povprečnim nagibom od najmanj 35 % do 50 % ter 6.000 ha kmetijskih površin na gorskem območju s povprečnim nagibom najmanj 50 %. Z novo uredbo se pri shemah proizvodno vezanih pomoči spremenijo tudi določeni pogoji upravičenosti pri podpori za mleko v gorskem območju in pri podpori za zelenjadnice. Pri podpori za mleko v gorskih območjih se za leto 2017 podpora izjemoma dodeli na podlagi števila krav molznic, ki so bile štete za upravičene za leto 2016 in ki so od kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do neposrednih plačil za leto 2017. Pri podpori za zelenjadnice se spremeni pogoj upravičenosti, da bi tako bolje upoštevali tehnologijo pridelave zelenjadnic, in sicer se obdobje prisotnosti zelenjadnic določi od 7. 5., razen za plodovke, za katere velja začetni datum 20. 5., do 15. 8. namesto dosedanjega obdobja 7. 5. do 30. 9. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o navzkrižni skladnosti Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o navzkrižni skladnosti. Osnovna uredba določa minimalne zahteve v obliki predpisanih zahtev ravnanja, kot so prenesene iz zahtev Direktiv in Uredb Parlamenta in Sveta v naš pravni red in v obliki zahtev po dobrem kmetijskem in okoljskem stanju zemljišč. Ta so v celoti v pristojnosti države članice in v bistvu pomenijo v pravni red prenesena dobra kmetijska praksa v določenih delih. Če zavezanec za navzkrižno skladnost krši zahteve, se mu določi upravno kazen v višini kot predvideva sistem določanja upravnih kazni. Sistem navzkrižne skladnosti je že dodobra utečen, saj velja od leta 2005 naprej. Spremembe v uredbi so dodana je izjema obdelava/košnja najmanj enkrat letno za določene ukrepe iz PRP, ukinja se nekatere male kršitve in jih spreminjamo v »navadne« (temu se ustrezno prilagodijo tudi sankcije). pri nekaterih standardih dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) se prilagajajo zahteve novim ugotovitvam in spremembam zakonodaje. pri predpisanih zahtevah predpisanih zahtev ravnanja (PZR) za identifikacijo in registracijo živali se spreminja predvsem besedilo pri rangih (v stolpcih ODSTOTEK KRŠITVE), da je bolj jasno in poenoteno. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa »pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete« Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. V podukrepu so upravičenci mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Podpora se dodeljuje z javnim razpisom, ki se deli na: - sklop A, ki je namenjen upravičencem, ki so zaposleni na prevzeti kmetiji ali načrtujejo zaposlitev roku 9 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici in - sklop B, ki je namenjen ostalim upravičencem. Sredstva se dodeljujejo v obliki nepovratne finančne pomoči v dveh obrokih. V okviru prvega javnega razpisa je bila podpora dodeljena 220 mladim kmetov v skupni višini 8.896.800 €. Podprti mladi kmet – upravičenec iz prvega javnega razpisa v povprečju obdeluje 27,84 ha kmetijskih zemljišč. V letošnjem juniju je bil objavljen drugi javni razpis, s katerim smo razpisali prav tako 12 mio € javnih sredstev. Podatkov številu upravičencev in o višini dodeljenih sredstev še ni, predvidoma pa bodo dodeljena vsa razpisana sredstva. Za celo obdobje izvajanja podukrepa je v Programu razvoja podeželja rezerviranih 60,65 mio evrov. Sprememba, ki jo uvaja predlog uredbe je ta, da se ob kontroli izpolnjevanja obveznosti ohranjanja zemljišč v upravljanju upošteva stanje obsega zemljišč, ki je bilo podlaga za dodelitev sredstev, se pravi stanje ob oddaji vloge na javni razpis. S spremembo uredbe uvajamo tudi spremembo kontrole staleža glav velike živine. Po uvedeni spremembi se bo število glav rejnih živali preverjalo z izračunom povprečnega staleža glav velike živine. Vir: MKGP Vlada dala soglasje k Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2016 Vlada je dala soglasje k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2016, številka 4261/2016-6, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel dne 22. 12. 2015. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (zbornica) je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijskogozdarskih javnih zavodih. Svet zbornice je stopnjo za odmero zborničnega prispevka A zvišal na 4,8 %. Dvig je potreben zaradi nizkih zneskov katastrskega dohodka kot posledica prehodnih rešitev, na podlagi katerih se za obdobje 2013-2016 katastrski dohodek ni izračunaval v skladu z novo metodologijo in so zneski bistveno nižji, v višini približno na ravni leta 2013. Kljub dvigu stopnje zborničnega prispevka A na 4,8 % se nobenemu zavezancu prispevek ne bo povišal glede na preteklo leto. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR in tudi zbornična prispevka B in C. Vir: MKGP Vlada je sprejela s Poročilom MKGP o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013 ter se seznanila z ostalimi drugimi poročili o delu Komisij za odpravo posledic škode v kmetijstvu Vlada se je seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2013, z Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2014 in Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2015. Vlada RS je sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2013. V letu 2013 je slovensko kmetijstvo prizadela tako huda suša, da je bila proglašena za naravno nesrečo. Uprava RS za zaščito in reševanje je pripravila oceno škode po suši ter končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2013. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2013, ki je prizadela 185.465,32 ha kmetijskih površin ter znašala 106.152.002,81 evra. V letu 2014 je bilo izdano skupno 21.021 odločb, od tega 6.366 pozitivnih in 14.655 negativnih. Višina z odločbo odobrenih sredstev v letu 2013 je znašala 5.242.852,10 evra, vendar pa je dejanska višina izplačanih sredstev iz proračunske rezerve, zaradi dolga upravičencev na drugih ukrepih, znašala 5.523.440,34 evra. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2014 ni mogla izdati odločb za 224 kmetijskih gospodarstev zaradi smrti njihovih nosilcev. Te vloge so večinoma bile obdelane v letu 2015. Iz proračunske rezerve je bilo v ta namen v letu 2014 izplačanih 5.262.630,92 evra, od tega je višina izplačanih sredstev upravičencem znašala 5.223.440,34 evra, stroški izvedbe pa so znašali 39.190,58 evra. Iz proračunskih sredstev MKGP je bilo v letih 2015 in 2016 za rešene pritožbe izplačanih 42.438,82 evra, za pravne naslednike 2.570,36 evra, kar skupaj znaša 45.009,18 evra. Od tega je bilo v letu 2015 za rešene pritožbe izplačano 38.271,69 evra, v letu 2016 pa 4.167,13 evra. Vir: MKGP Vlada je sprejela stališče do predloga Uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju Vlada je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju. Vlada RS podpira predlog uredbe. Cilj tega predloga uredbe je za leto 2017 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Črnem morju. Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. Vir: MKGP Cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2017 Vlada je obravnavala gradivo »Cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2017«, ki ga je v obravnavo predložila Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Vlada je določila cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2017, h katerim je Nadzorni svet Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. na 6. redni seji dne 11. 11. 2016 sprejel pozitivno mnenje. Cenik za leto 2017 je enak ceniku, ki je veljal od 1. julija 2013, po spremembi stopnje DDV. Takrat so se prodajne cene znižale za znesek povišane stopnje DDV tako, da so končne maloprodajne cene ostale enake. Dodatna korekcija je bila opravljena sredi leta 2015, ko je bila določena znižana cena za objave državnih organov in lokalnih skupnosti nad 100 strani. Cenik ohranja maloprodajne cene, ki so veljavne za objave od 1. 4. 2010 dalje in je bil v postavkah objav v Uredbenem delu in Mednarodnih pogodbah nižji za 7 %, zaradi spremembe ZUL in ukinitve papirne izdaje kot uradne izdaje Uradnega lista Republike Slovenije.« Vir: SVZ Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Gruzije o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike službenih potnih listov Vlada je izdala Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Gruzije o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike službenih potnih listov, sklenjenega v Ljubljani 18. julija 2016. Sporazum je sklenjen z namenom ukinitve vizumske obveznosti za imetnike službenih potnih listov Slovenije in Gruzije, v trajanju največ 3 mesece v 6 mesecih, šteto od dneva prvega vstopa. Sklenitev sporazuma je predlagala Slovenija, nanaša pa se na imetnike službenih potnih listov, ki so na ozemlju pogodbenic zaradi uradnih dolžnosti. 30 dni pred začetkom veljavnosti sporazuma si bosta pogodbenici izmenjali vzorce službenih potnih listov. Vir: MZZ Poročilo o implementaciji priporočil iz Četrtega poročila ECRI o Sloveniji Vlada je sprejela Poročilo o implementaciji priporočil iz Četrtega poročila Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) o Sloveniji. Poročilo med drugim vsebuje prioritetna priporočila, glede uveljavljanja katerih je potrebno poročati najkasneje v dveh letih. Ministrstvo za zunanje zadeve s Poročilom o implementaciji priporočil iz Četrtega poročila ECRI o Sloveniji seznani Evropsko komisijo proti rasizmu in nestrpnosti. Prioritetna priporočila ECRI so naslednja: 1. ECRI poziva oblasti naj z vsemi vpletenimi stranmi poiščejo ustrezno rešitev, ki bo omogočala, da čim prej začne delovati povsem neodvisen specializiran državni organ, ki se bo boril proti razlikovanju, vključno z rasnim razlikovanjem. 2. ECRI močno priporoča, da oblasti poiščejo ustrezno in pravično rešitev za povračilo škode „izbrisanim“ v skladu z zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice in uredijo pravni status vseh „izbrisanih“, ki želijo pridobiti slovensko državljanstvo ali stalno prebivališče v Sloveniji. 3. ECRI poziva slovenske oblasti, naj nemudoma ukrepajo in zagotovijo, da bodo imeli vsi Romi dostop do pitne vode v svojih naseljih ali njihovi neposredni bližini, in sicer tam, kjer to še vedno predstavlja težavo. Vir: MZZ Vlada dala soglasje k spremembi Sklepa Vlade o delitveni bilanci Sklep Vlade RS št. 41005-4/2016/12 z dne 23. 6. 2016, s katerim je bila potrjena delitvena bilanca med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., se spremeni tako, da se iz priloge 1 izločijo nepremičnine s parc. št. 934/3, 892/3, 1049/4, 922/3, 932/3 in 1050/3, vse k.o. 2356-Čekovnik, in parc. št. 492/3, k.o. 2355-Vojsko, zaradi česar se navedene nepremičnine izločijo iz gospodarjenja družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Vir: MKGP Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote za leto 2017 Vlada je sprejela Sklep o določitvi povprečne letne cene toplote za 1 MJ toplote (C) za leto 2017. Gre za določitev faktorja C, ki ga določi vlada vsako leto do 31. 12. za prihodnje leto. Po določenem C za leto 2017 bo 1 MJ toplote znašal 0,023 evra, v letu 2016 pa ta faktor znaša 0,027 evra, kar pomeni, da je vrednost za leto 2017 za 0,004 evra nižja od vrednosti faktorja C v letu 2016. Določitev faktorja C je pomembna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Za izračun faktorja so uporabljeni podatki o cenah za ekstra lahko kurilno olje, in sicer podatki cen za dve leti pred letom, za katerega se določa cena. Vir: MOP Sklep o pripravi DPN za prenosni plinovod Interkonekcija Rogatec in o imenovanju delovne skupine za pripravo tega DPN Vlada je sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod M1A/1 Interkonekcija Rogatec in sklep o imenovanju delovne skupine za pripravo tega DPN. Sklep je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo, ki jo je izdelalo podjetje Proarc d. o. o.) in analize smernic, ki jo je izdelalo isto podjetje. Z DPN se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: novogradnja prenosnega plinovoda na odseku od MMRP Rogatec do stične točke v strugi reke Sotle pri Rogatcu; dograditev MMRP Rogatec; novogradnja sprejemno oddajne čistilne postaje ob stični točki. Osnovni cilji prenosnega plinovoda v skupni dolžini 3,8 km je povečanje čezmejnega prenosa zemeljskega plina prek slovenskega ozemlja in zagotavljanje diverzifikacije uvoznih plinskih virov in dobavnih poti domačemu energetskemu trgu, s tem pa zanesljivejšo in konkurenčnejšo oskrbo. Omenjeni prenosni plinovod je del načrtovanega plinovodnega omrežja, ki se vključuje v projekte za razvoj povezovalnih točk s sosednjimi državami. Namen izgradnje načrtovanega prenosnega plinovoda je povečanje prenosne zmogljivosti interkonekcije s hrvaškim operaterjem prenosnega sistema in omogočanje večje dvosmerne zmogljivosti prenosa. Delovno skupino za pripravo tega DPN sestavljajo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo in podjetja Plinovodi d. o. o. (investitor DPN). Vir: MOP Odločbe o podaljšanju koncesij na 15-ih dimnikarskih območjih Vlada je izdala 15 odločb, s katerimi je podaljšala koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih: Bled, podeljena podjetniku Dimnikarstvo, Primož Rauter s. p., Bohinjska Bistrica; Semič, Metlika in Trebnje podeljene družbi O. R. inženiring, komunalne in gradbene storitve, d. o. o., Radovljica; Izola in Koper, podeljeni družbi E. D. T. servis, vzdrževanje energetskih naprav in objektov, d. o. o., Koper – Capodistria; Sveta Ana in Lenart v Slovenskih goricah, podeljeni družbi Dimnikarstvo Dimko dimnikarske storitve d. o. o., Maribor; Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Novo mesto, podeljene družbi Dimnikar, čiščenje objektov in opreme, d. o. o., Novo mesto Lendava, podeljena družbi Dimnikarstvo Talaber dimnikarske storitve in trgovina d. o. o., Maribor; Vodice, podeljena podjetniku Dimnikarstvo Uroš Verač s. p., Žiri; Maribor, podeljena družbi Dimnikarska služba Vehovar dimnikarske storitve d. o. o., Maribor, družbi Dimnikarstvo Dimko dimnikarske storitve d. o. o., Maribor, družbi Dimnikarstvo Talaber dimnikarske storitve in trgovina d. o. o., Maribor, družbi Dimnikarstvo Županek dimnikarske storitve d. o. o., Maribor in družbi Dimnikarstvo Kamin dimnikarske storitve d. o. o., Maribor; Hoče - Slivnica, podeljena družbi Dimnikarska služba Vehovar dimnikarske storitve d. o. o., Maribor in družbi Dimnikarstvo Dimko dimnikarske storitve d. o. o., Maribor. Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Zakon o varstvu okolja določa, da lahko vlada v primeru prenehanja koncesijskega razmerja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe pred 31. 12. 2016, na zahtevo koncesionarja, ki jo lahko vloži najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe za koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 15. 4. in 31. 12. 2016, oziroma najkasneje do 15. 1. 2016 za tiste koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 31. 12. 2015 in 14. 4. 2016, le to podaljša do 31. 12. 2016, če koncesionar izpolnjuje vse predpisane pogoje in zoper njega ni pričet postopek za odvzem koncesije. Koncesionarji, ki pravočasno vložijo zahtevo za podaljšanje veljavnosti koncesije pravico do nadaljnjega opravljanja gospodarske javne službe tudi po prenehanju koncesijske pogodbe, in sicer za čas do sklenitve nove koncesijske pogodbe. Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku preverilo, ali koncesionarji izpolnjujejo predpisane pogoje, nato pa še, ali morebiti ni pričet postopek za odvzem koncesije. Ministrstvo je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za podaljšanje koncesij, in sicer do 31. decembra 2016. Vir: MOP Odločbi o zavrnitvi zahtev za podaljšanje koncesij na dveh dimnikarskih območjih Vlada je izdala odločbi, s katerima se zavrneta zahtevi podjetnika Dimnikarstvo, Primož Rauter s. p., Bohinjska Bistrica, za podaljšanje koncesij za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih Bohinj in Žirovnica. Koncesionar je 15. 1. 2016 vložil zahtevi za podaljšanje veljavnosti oziroma sklenitev koncesijskih pogodb na dimnikarskih območjih Bohinj in Žirovnica. Koncesijski pogodbi sta bili sklenjeni do 31. 12. 2015. Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom pred 31. 12. 2016, lahko vlada na zahtevo koncesionarja, ki jo lahko vloži najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe za koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 15. aprilom 2016 in 31. decembrom 2016, oziroma najkasneje do 15. januarja 2016 za tiste koncesionarje, ki jim koncesijska pogodba poteče med 31. decembrom 2015 in 14. aprilom 2016, le to podaljša do 31. 12. 2016, če koncesionar izpolnjuje vse predpisane pogoje in zoper njega ni pričet postopek za odvzem koncesije. Koncesionarji, ki pravočasno vložijo zahtevo za podaljšanje veljavnosti koncesije, imajo pravico do nadaljnjega opravljanja gospodarske javne službe tudi po prenehanju koncesijske pogodbe, in sicer za čas do sklenitve nove koncesijske pogodbe. Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku ugotovilo, da koncesionar ne izpolnjuje predpisanih pogojev, saj za dimnikarski območji Bohinj in Žirovnica ne zagotavlja zadostno število zaposlenih. Vir: MOP Odločba o prenosu koncesije na dimnikarskem območju Benedikt Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Benedikt, podeljena podjetniku Dimnikarstvo Jože Klobasa s. p., Lenart v Slovenskih goricah, prenese na podjetnika Dimnikarstvo Boštjan Trefalt, s. p., Makole. Koncesionar podjetnik Dimnikarstvo Jože Klobasa je 7. 12. 2016 zaradi upokojitve vložil zahtevo za prenos koncesije na dimnikarskem območju Benedikt. Skladno z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom sme koncesionar (odstopnik koncesije) pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnika koncesije) z odločbo vlade. Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku ugotovilo, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za prenos koncesije na tem dimnikarskem območju. Vir: MOP Sklep o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004 Vlada je sprejela Sklep o dodelitvi sredstev za popotresno obnovo objektov v Posočju po potresu 12. 7. 2004, in sicer za nadomestno gradnjo stanovanjskih stavb za eno vlogo v višini 61.020 evrov, hipoteko za obnovo stanovanja v zasebni lasti za eno vlogo v višini dobrih 88.000 evrov, rekonstrukcijo poslovno - stanovanjskih stavb za eno vlogi v višini 200.000 evrov in rušenje zaradi nadomestne gradnje stanovanjskih stavb za eno vlogo v višini nekaj več kot 44.000 evrov. Vlada je potrdila tudi končni obračun in končno višino sredstev za nadomestno stanovanjskih stavb, in sicer za eno vlogo v višini skoraj 62.700 evrov, hipoteko za stanovanja v zasebni lasti v višini 67.000 evrov, rušenje zaradi nadomestne stanovanjskih stavb v višini 26.200 evrov in obnovo kulturnih spomenikov in restavratorskih del v višini 69.600 evrov. gradnjo obnovo gradnje izvedbo Vir: MOP Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi posledic avgustovskega neurja s poplavami Vlada je na današnji seji sprejela končno oceno škode kot posledico neurja s poplavami 29. avgusta letos. Poročilo obravnava oceno škode zaradi posledic neurja s poplavami 29. avgusta 2016, ki je zajelo koroško, ljubljansko, vzhodnoštajersko, zahodnoštajersko in zasavsko regijo ter povzročilo škodo na stvareh v 16 občinah. Škoda skupno znaša 24.892.885,46 evra, od tega znaša škoda na kmetijskih zemljiščih in gozdovih 20.064 evrov, škoda na stavbah 997.549,68 evra, škoda na gradbenoinženirskih objektih 9.767.434,63 evra, škoda na vodotokih 13.514.955,92 evra, škoda na gozdnih cestah 229.423 evrov in škoda na državnih cestah 363.458,23 evra. Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu 2016 (2.580.473,67 evra) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je 2. decembra 2016 na dopisni seji potrdila oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami 29. avgusta 2016, ki je zajelo omenjene regije ter povzročilo škodo na stvareh v 16 občinah. Prav tako je Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic neurja s poplavami 29. avgusta 2016, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 1.458 evrov, ki se pokrijejo iz proračunske rezerve. Vir: MO Vlada se je seznanila z izsledki Strateškega pregleda obrambe Obrambni sistem Republike Slovenije je zastal v svojem razvoju. Trenutno ne dosega potrebne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti, ne zmore uresničiti vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti vseh nujnih obrambnih zmogljivosti države. Glede na bistveno spremenjeno mednarodno varnostno okolje je treba sprejeti konkretne ukrepe za preseganje sedanjega stanja. Vlada je februarja 2016 sprejela Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2016– 2020, s katerim je Ministrstvu za obrambo naložila izvedbo strateškega pregleda obrambe. Glavni cilj strateškega pregleda obrambe je določiti ukrepe in aktivnosti za zagotovitev pripravljenosti in obrambne sposobnosti Republike Slovenije, skladno z nacionalno ravnjo obrambnih ambicij, opredeljenih v Obrambni strategiji Republike Slovenije (Vlada Republike Slovenije, št. 80000-1/4 z dne 7. decembra 2012) in Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (Uradni list Republike Slovenije, št. 99/10). Strateški pregled obrambe odgovarja na vprašanje, ali organiziranost in delovanje obrambnega sistema ter obrambne zmogljivosti Republike Slovenije zagotavljajo odzivnost in sposobnost države za spoprijemanje z aktualnimi in možnimi prihodnjimi varnostnimi grožnjami in tveganji. Ocenjena je raven razvoja obrambnega sistema in njegovih zmogljivosti glede na aktualne nacionalne obrambne ambicije v povezavi z mednarodnimi zavezami in deklariranimi zmogljivostmi. Ugotovljeni so vzroki za razkorak med načrtovanim in resničnim stanjem obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Sklepi strateškega pregleda obrambe poudarjajo potrebo po nominalni rasti obrambnih izdatkov v cilju zagotovitve obrambne sposobnosti Republike Slovenije. V ta namen bo treba izvesti popravek srednjeročne projekcije obrambnih izdatkov. Za gospodarno ohranjanje že vzpostavljenih obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije in vzpostavitev prednostnih zmogljivosti, ki jih Republika Slovenija potrebuje za nacionalne potrebe in izpolnjevanje zavez do EU in Nata, bo treba doseči nominalno rast obrambnega proračuna v višini 30–45 milijonov evrov na letni ravni. Treba je poudariti, da se Ministrstvo za obrambo zaveda, da bo imelo zmanjšanje obrambnih izdatkov v preteklosti posledice v prihodnje in da zaostanka v razvoju Slovenske vojske ne bomo mogli nadoknaditi prej kot v štirih do petih letih. Strateški pregled obrambe je pokazal, da je 30–45 milijonov evrov letno tista raven, ki omogoča posodabljanje in izgradnjo nujnih nacionalnih zmogljivosti ter postopno zmanjševanje izpolnjevanja mednarodnih obveznosti v prej omenjenem časovnem okviru. Vir: MO Informacija o nameravanem podpisu not o pristopu k aktom o zagotavljanju podpore države gostiteljice za operacije in vaje v zvezi z Akcijskim načrtom pripravljenosti Nata Na podlagi Akcijskega načrta pripravljenosti, ki je bil sprejet na vrhu Nata v Walesu leta 2014, so bile oblikovane združene sile v visoki pripravljenosti (Very High Readiness Joint Task Force – VJTF), katerih glavni namen je odgovoriti nujnim varnostnim izzivom na vzhodnem in južnem krilu zavezništva ter pomeni del preoblikovanja NRF (NATO Response Force). Okvir sil VJTF bo tvorila večnacionalna brigada, ki jo bo sestavljalo približno 5.000 pripadnikov obrambnih sil članic Nata ter bo lahko hitro premestljiva in odzivna, tudi v dveh ali treh dnevih. Napotitev VJTF bodo podpirale Natove enote/poveljstva za integracijo sil (Nato Force Integration Unit – NFIU). Tem bodo države članice Nata zagotavljale podporo države gostiteljice na podlagi že sklenjenih memorandumov o zagotavljanju podpore države gostiteljice za izvedbo Natovih operacij in vaj. Preostale članice Nata bodo s podpisom note o pristopu k posameznim memorandumom s posamezno državo gostiteljico izrazile svojo namero, da bodo sodelovale pri podpori države gostiteljice in drugih obveznostih pri operacijah/vajah, povezanih z aktivnostmi Akcijskega načrta pripravljenosti na območju teh držav. V ta namen je Republika Slovenija na podlagi sklepov Vlade Republike Slovenije, št. 5100256/2015/3 z dne 23. julija 2015, št. 51002-94/2015/3 z dne 27. novembra 2015 in št. 5100219/2016/3 z dne 20. aprila 2016, v treh zaporednih sklopih že pristopila k memorandumom o zagotavljanju podpore države gostiteljice z 22 članicami Nata in si tako zagotovila pravno podlago za zagotavljanje podpore države gostiteljice teh držav ob napotitvi VJTF na območje vzhodnega krila zavezništva, skladno z Akcijskim načrtom pripravljenosti. Tokrat – v četrtem sklopu – bo Republika Slovenija pristopila še k navedenemu sporazumu, sklenjenim med Madžarsko in Natom, ter memorandumu, sklenjenim med Republiko Hrvaško in Natom. Vir: MO DPN za kablovod Vrtojba Vlada je sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za 110 kV kablovod od RTP 110/20 kV Vrtojba do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Vrtojba. Načrtovana prostorska ureditev obsega gradnjo novega kablovoda, dolžine približno 2,7 km, vključno s telekomunikacijskimi povezavami in drugimi potrebnimi prilagoditvami obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter poteka v največji meri v obstoječi cestni infrastrukturi oziroma vzporedno z njo. Območje prostorske ureditve se nahaja na območju Občine Šempeter - Vrtojba med naseljema Vrtojba in Šempeter pri Gorici, v večji meri na severni strani hitre ceste H4 in MMP Vrtojba. S kablovodom se bo vzpostavila nova 110 kV povezava za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema. Z novim povezovalnim elektrovodom se bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem. Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje. Vir: MOP DPN za kablovod Škofije Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko - italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Škofije. Načrtovana prostorska ureditev obsega gradnjo novega kablovoda, dolžine približno 4,5 km, vključno s telekomunikacijskimi povezavami in drugimi potrebnimi prilagoditvami obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter poteka v največji meri v obstoječi cestni infrastrukturi. Območje državnega prostorskega načrta leži v Mestni občini Koper med naseljema Dekani in Škofije, in poteka na širšem območju prostorskih koridorjev regionalnih cest Dekani - Koper in Dekani - Škofije, ter državne ceste HC H5 Škofije - Srmin. S kablovodom se bo vzpostavila nova 110 kV povezava za izmenični tok med sosednjima sistemskima operaterjema. Z novim povezovalnim elektrovodom se bodo povečale obstoječe razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim sistemskim operaterjem. Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje. Vir: MOP Sprememba uredbe o VVO za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče Vlada je sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče. Iz uredbe so črtana zajetja, ki so glede na tip zajetja črpalne vrtine z imeni: Šmartno ob Paki, Rečica V-1 (VR-1/81), Rečica V-2 ter RP-2/2000 in zanje vodovarstveni režim po sprejemu spremenjene uredbe ne velja. Navedena zajetja se od leta 2015 ne uporabljajo in niso namenjena javni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Vir: MOP Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2017 Vlada je sprejela Sklep o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2017. Višino plačila za koncesijo določi vlada do 31. 12. za naslednje leto. Višina plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2017 je oblikovana na podlagi uradnih podatkov Direkcije RS za vode iz leta 2015. Višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode za leto 2017 znaša 2,012 evra, v letu 2016 pa je ta znašala 1,91 evra. Vir: MOP Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje za leto 2017 Vlada je sprejela sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2017. Faktor D za potrebe kopališč in ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2017 znaša 1. Plačilo koncesnin, in sicer v skladu z uredbami o koncesijah, navedenih v pravni podlagi sklepa, se je začelo s 1. 1. 2016. Gre za redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. Določitev faktorja D je potrebna zaradi izračuna višine plačila za koncesijo, ki se izračuna za posamezno leto. Višina faktorja D je enaka višini za leto 2016. Sicer pa višina plačila za koncesijo na podlagi koncesijskih uredb v letu 2017 znaša 70 % celotnega plačila za koncesijo. Pri uredbah iz leta 2015 je bilo določeno postopno plačevanje, in sicer 60 % koncesnine v letu 2016, 70 % v letu 2017 in v letu 2020 polna koncesnina. Celotni priliv v skladu z uredbami o koncecijah bo v letu 2017 znašal okvirno 1,3 milijona evrov. Faktor D ne vpliva na spremembo višine koncesnine v primerjavi z letom 2016. Vir: MOP Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za ogrevanje za leto 2017 Vlada je sprejela Sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2017. Faktor D za ogrevanje, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za leto 2017 znaša 0,5, enako kot v letu 2016. Plačilo za koncesijo v celoti, to je 100 odstotnem znesku, se prične izvajati v letu 2020. Pri uredbah iz leta 2015 je bilo določeno postopno plačevanje, in sicer 60 % koncesnine v letu 2016, 70 % v letu 2017 in v letu 2020 polna koncesnina. Vir: MOP Vlada sprejela Sklepe o spornih vprašanjih v zvezi z Aneksom 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016 Vlada je na današnji seji sprejela Sklepe o spornih vprašanjih v zvezi z Aneksom 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016. Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije vsako leto na podlagi določb 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejmejo Splošni dogovor. V okviru postopka sprejemanja Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016 so partnerji na predlog Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016 opredelili 118 spornih vprašanj. V postopku obravnave spornih vprašanj na arbitraži je za 23 spornih vprašanj doseženo soglasje oziroma je bilo sporno vprašanje umaknjeno. Sprejeta sporna vprašanja se vključijo v predlog Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016, ki je s tem, v skladu s sklepom na arbitraži, sprejet. Sporna vprašanja, za katera soglasje ni bilo doseženo, se posredujejo v odločanje Vladi Republike Slovenije in se vključijo v Aneks 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Ormož Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Ormož. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zdravstveni dom Ormož, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 13. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada RS. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Zdravstveni dom Ormož predlagal pridobitev 1 mobilne enote reanimobila in 0,20 tima specialističnega programa dermatologije. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Vlada RS je zato sprejela sklep, da arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Zdravstveni dom Ormož, zavrne. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Logatec Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Logatec. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zdravstveni dom Logatec, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 13. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Zdravstveni dom Logatec predlagal pridobitev programa dispanzerja za mentalno zdravje. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Vlada RS je zato sprejela sklep, da se arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Zdravstveni dom Logatec, zavrne. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Splošne bolnišnice Novo mesto Vlada RS je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Splošne bolnišnice Novo mesto. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Splošna bolnišnica Novo mesto, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 13. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Splošna bolnišnica Novo mesto predlagala pridobitev programov 0,4 alergologije, 0,4 kardiologije, 0,5 anesteziologije, 0,2 pulmologije, 0,1 nevrologije, 0,5 urologije, 0,2 ginekologije, 0,1 gastroenterologije, aplikacija zdravil C, 150 operacij karpalnega kanala, 0,5 kirurgija urgentne ambulante, 0,3 pediatrije urgentne ambulante, 1 tim triaže in sprejema, 1 tim opazovalne enote, 1400 preiskav CT in 0,5 tima UZ. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Vlada RS je zato sprejela sklep, da arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljala Splošna bolnišnica Novo mesto, zavrne. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Laško Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Laško. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zdravstveni dom Laško, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 25. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Zdravstveni dom Laško predlagal pridobitev dejavnosti fizioterapije, ultrazvoka in ortodontije. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Na tej podlagi je Vladi Republike Slovenije predlagalo, da sprejme sklep: Arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Zdravstveni dom Laško, je Vlada RS na današnji seji zavrnila. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Lendava Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Lendava. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zdravstveni dom Lendava, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 28. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Zdravstveni dom Lendava predlagal pridobitev specialistične ambulantne dejavnosti na področju urologije. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Vlada RS je zato sprejela sklep, da se arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Zdravstveni dom Lendava, zavrne. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Murska Sobota Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zdravstvenega doma Murska Sobota. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zdravstveni dom Murska Sobota, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 28. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Zdravstveni dom Murska Sobota predlagal pridobitev specialistične ambulantne dejavnosti na področju kardiologije in pridobitev dejavnosti fizioterapije in delovne terapije. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Na tej podlagi je Vladi Republike Slovenije predlagalo, da sprejme sklep: Arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Zdravstveni dom Murska Sobota, je Vlada RS na današnji seji zavrnila. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Osnovnega zdravstva Gorenjske - OE ZD Radovljica Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Osnovnega zdravstva Gorenjske - OE ZD Radovljica. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Osnovno zdravstvo Gorenjske - OE ZD Radovljica, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 25. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada RS. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Osnovno zdravstvo Gorenjske - OE ZD Radovljica predlagala pridobitev dejavnosti diabetologije v obsegu 0,20 tima. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Vlada RS je zato sprejela sklep, da se arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljal Osnovno zdravstvo Gorenjske - OE ZD Radovljica, zavrne. Vir: MZ Vlada zavrnila arbitražni zahtevek Zasebne splošne ordinacije Bojan Ribič Vlada je na današnji seji zavrnila arbitražni zahtevek Zasebne splošne ordinacije Bojan Ribič. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalec Zasebna splošna ordinacija Bojan Ribič, ki na razpisu ni bil izbran, ZZZS posredoval zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 25. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Bojan Ribič, dr. med., spec splošne medicine predlagal povečanje programa za 0,10 tima v dejavnosti splošne medicine. Soglasje partnerjev ni doseženo, saj v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2016 ni bilo predvidenih sredstev za širitev navedenih programov. Na tej podlagi je Vladi Republike Slovenije predlagalo, da sprejme sklep: Arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavljala Zasebna splošna ordinacija Bojan Ribič, je Vlada RS na današnji seji zavrnila. Vir: MZ Vlada sprejela arbitražni zahtevek Mojce Švab Zavratnik Vlada RS je na današnji seji sprejela arbitražni zahtevek Mojce Švab Zavratnik. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 objavil Razpis programov zdravstvenih storitev, ki je bil objavljen 24. 6. 2016. Upravni odbor ZZZS je opravil izbiro med ponudniki, ki so posredovali ponudbo za izvedbo izbranih zdravstvenih programov in 15. 9. 2016 sprejel Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 900118/2016/DI/11. Na podlagi navedenega sklepa je izvajalka Mojca Švab Zavratnik, ki na razpisu ni bila izbrana, ZZZS posredovala zahtevo za izvedbo arbitražnega postopka. Ker neizbran ponudnik v skladu s 63. členom ZZVZZ lahko zahteva, da o izbiri odloči arbitraža, sestavljena iz predstavnikov vseh partnerjev, ki odločajo o spornih vprašanjih na arbitraži za sklepanje Dogovora, je ZZZS kot predsedujoči v letu 2016 sklical narok arbitraže partnerjev Splošnega dogovora na Sklep o izbiri ponudnikov za opravljanje programov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, št. 9001-18/2016/DI/11 z dne 15. 9. 2016. 13. 10. 2016 je potekala arbitraža na ZZZS. Arbitraže niso dosegle soglasja partnerjev, zato v skladu z ZZVZZ o spornem predlogu odloči Vlada RS. Ministrstvo za zdravje je vlogo preučilo in ugotavlja, da je Mojca Švab Zavratnik, pripravljena izvajati program otroškega in šolskega dispanzerja v občini Šentilj v obsegu 1 tima. Po podatkih Statističnega urada RS je več kot 1500 prebivalcev občine Šentilj mlajših od 19 let, najbližji zdravnik specialist pediatrije pa je na voljo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. To pomeni, da je na najbolj oddaljenem kraju v občini Šentilj, s slabšo cestno povezavo in ponekod brez možnosti uporabe javnega prevoza, najbližji zdravnik specialist pediatrije na voljo v razdalji 35 km in več. Z izvajanjem programa otroškega in šolskega dispanzerja v občini Šentilj se bo zagotovila lažja in predvsem hitrejša dostopnost do zdravnika specialista pediatrije tudi večjemu deležu prebivalcev sosednjih občin. Finančna sredstva za izvajanje programa otroškega in šolskega dispanzerja v obsegu 1 tima v občini Šentilj, bodo zagotovljena v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2016. Vlada je zato sprejela arbitražni zahtevek v zvezi z Razpisom programov zdravstvenih storitev, ki ga je uveljavlja Mojca Švab Zavratnik. Vir: MZ Vlada se je seznanila z informacijo o sklenitvi aneksa k Pogodbi o uporabi letališke infrastrukture Letališča Edvarda Rusjana Maribor Vlada se je na današnji seznanila z informacijo o sklenitvi Aneksa št. 14 k Pogodbi o uporabi letališke infrastrukture Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Pogodba o uporabi letališke infrastrukture Letališča Edvarda Rusjana Maribor je bila sklenjena maja 2011 in velja do 31.12.2016. Glede na to, da bo Letališču Edvarda Rusjana Maribor dne 31.12.2016 potekla Pogodba o uporabi letališke infrastrukture Letališča Edvarda Rusjana Maribor s pripadajočimi aneksi, bi letališče moralo prenehati z obratovanjem. Zaradi navedenega položaja je potrebno skleniti aneks k pogodbi in s tem omogočiti obratovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor do podpisa najemne pogodbe, katere cilj je izbrati najemnika državne infrastrukture, ki bo imel obratovalno dovoljenje za izvajanje dejavnosti obratovanje letališča. Za dolgoročno ureditev obratovanja na omenjenem letališču, je bil dne 16.12.2016 tudi objavljen javni poziv za izvedbo javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem nepremičnin in opreme Letališča Edvarda Rusjana. Vir: MzI Vlada odločila, da ELES, d.o.o. ne bo več javno podjetje Vlada je na današnji seji sprejela Akt o ustanovitvi družbe ELES, d.o.o, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja. ELES, d.o.o. tako ne bo več javno podjetje. Vlada je 28. julija 2016 omenjeni družbi podelila koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe. Na podlagi tega je bila 21. septembra 2016 sklenjena koncesijska pogodba, s katero je ELES, d.o.o. postal sistemski operater za prenos električne energije za obdobje 50 let. Gospodarska javna služba se lahko izvaja v samo eni izmed različnih oblik - ali v režijskem obratu, ali v javnem gospodarskem zavodu, ali v javnem podjetju ali z dajanjem koncesij. Zaradi tega razloga je smiselno, da se družbi ELES, d.o.o., ki ji je Vlada Republike Slovenije podelila koncesijo, oblika javnega podjetja odvzame. Vir: MzI Vlada odgovorila na poslanska vprašanja poslancev Žana Mahniča, Marijana Pojbiča in Anje Bah Žibert Vlada je pripravila odgovore na poslanska vprašanja treh poslancev Državnega zbora. Odgovorila je na vprašanje Žana Mahniča v zvezi s spodbujanjem zanimanja za usposabljanje iz veščin, potrebnih za oboroženo obrambo domovine. Vlada je odgovorila tudi na vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z razvojem obrambnih zmogljivosti države, v katerem sprašuje, kakšne oz. katere bojne zmogljivosti Republika Slovenija gradi za potrebe nacionalne obrambe danes, katere in kakšne bojne zmogljivosti načrtuje za potrebe nacionalne obrambe v prihodnosti ter v kakšnem časovnem obdobju bodo te zmogljivosti dosegle svoje končne operativne zmožnosti. Odgovor je vlada pripravila tudi na vprašanje Anje Bah Žibert o izplačevanju dodatkov predstavnikom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi s plačilom cestne takse Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi s plačilom cestne takse. V vprašanju poslanec Ljubo Žnidar navaja, da proračun iz naslova t.i. »cestne takse«, ki jo plačujejo za uporabo cest lastniki registriranih vozil, prejme znatna sredstva, zato ga zanima, koliko teh sredstev je bilo po kategorijah osebna vozila, tovorna, avtobusi, ostala vozila, zbranih v letih 2013, 2014 in 2015. Zanima ga tudi odstotek in znesek porabe po letih (cestna, železniška, ostala prometna infrastruktura) ter za katere konkretne projekte so bila sredstva porabljena (po letih). Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je višina letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije motornih in priklopnih vozil, določena z Uredbo o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Vlada RS navaja, da so bili v letu 2013 prihodki z naslova letne dajatve za uporabo osebnih vozil v cestnem prometu visoki 111.085.000 evrov, v letu 2014 119.316.000 evrov in v letu 2015 120.689.000 evrov. Z naslova letne dajatve za uporabo avtobusov v cestnem prometu so prihodki v letu 2013 znašali 286.000 evrov, v letu 2014 291.000 evrov in v letu 2015 293.000 evrov. Z naslova letne dajatve za uporabo tovornih vozil v cestnem prometu pa so prihodki v letu 2013 znašali 21.030.000 evrov, v letu 2014 21.983.000 evrov in v letu 2015 22.688.000 evrov. Vlada v odgovoru navaja, da so se na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo JŽI prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v letih od 2013 do 2015 uporabljali za investicije in vzdrževanje javne železniške infrastrukture in državnih cest. Za državne ceste je tako bilo v letu 2013 namenjenih 67.599.435,36 milijonov evrov oziroma 44,6%, za železnice pa 84.005.954,81 milijonov evrov oziroma 55,4%. V letu 2014 je za državne ceste bilo namenjenih 71.481.980,57 milijonov evrov oziroma 52,4%, za železnice pa 64.872.203,43 milijonov evrov oziroma 47,6%. V letu 2015 pa je za državne ceste bilo namenjenih 84.480.295,77 milijonov evrov oziroma 53,8%, za železnice pa 72.462.783,12 milijonov evrov oziroma 46,2%. Največ sredstev se je namenilo investicijam, nekaj pa tudi vzdrževanju cestne in železniške infrastrukture. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka glede predvidene trase obvoznice, ki bi razbremenila promet v občinah Mengeš, Trzin in Domžale Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka glede predvidene trase obvoznice, ki bi razbremenila promet v občinah Mengeš, Trzin in Domžale. V vprašanju poslanec dr. Vinko Gorenak navaja prometno problematiko na območju občin Mengeš, Trzin in Domžale, ki se nanaša na nedokončan del obvoznice Mengeš in na predlagano nadaljevanje obvoznice v smeri Trzin – Domžale – priključek Študa, kjer bi se priključila na štajersko avtocesto. Poslanec sprašuje, kakšno je stališče ministra za infrastrukturo glede predvidene trase obvoznice, ki bi razbremenila promet v omenjenih občinah. Zanima ga tudi, kakšna je situacija glede umeščanja trase v prostor, kdaj in če sploh se namerava pristopiti k projektu izgradnje predvidene obvoznice ter, ali ima minister za ureditev prometne situacije v omenjenih občinah predvidene kakšne druge načrte oziroma rešitve. Če jih ima, poslanca zanima, kakšni so, in če ne, ga zanima, zakaj ne. Poslanec sprašuje tudi, kdaj namerava minister realizirati dogovor z majskega sestanka in se ponovno sestati z župani vseh treh občin, oziroma ali namerava minister izvesti posamične sestanke z župani. Vlada RS v odgovoru pojasnjuje, da je obvoznica Mengeš sestavni del trase načrtovane glavne ceste Želodnik – Mengeš – Vodice, ki je bila kot navezovalna cesta umeščena v Nacionalni program izgradnje avtocest. Del obvoznice je v letih 2010 in 2011 zgradil DARS. Manjkajoči del obvoznice v dolžini 1,5 kilometra je nujno potreben ukrep, ki bo bistveno izboljšal prometne razmere na območju Mengša in prebivalcem, ki živijo ob obstoječi cesti, omogočil ustrezne bivanjske razmere. Zato bo DARS nadaljeval z aktivnostmi za gradnjo obvoznice ter v letu 2017 predvidoma pridobil vsa potrebna zemljišča, ki jih do sedaj še ni pridobil, in vso potrebno dokumentacijo. S tem bo projekt pripravljen za izvedbo, ki je predvidena v letu 2018. Do takrat pa je potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvedbo investicije. Za nadaljevanje obvoznice v smeri proti Trzinu in priključku Študa je bila izdelana dokumentacija in projektne preveritve, na podlagi katerih je bilo izkazano, da bi nova prometnica prevzela veliko prometa in razbremenila obstoječe cestno omrežje, prometni sistem bi deloval bolje. Predvidena prometna obremenitev na novi obvoznici Trzin je bila ocenjena na 15.000 vozil. Obravnavati je treba celotno predvideno investicijo od priključka Študa do Mengša, ker se na ta način zagotavlja največja prometna učinkovitost. Predmetna trasa obvoznice Trzin je kot priključna cesta Trzin – Domžale - priključek Študa vključena v Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji in v Nacionalni program razvoja prometa v Republiki Sloveniji. V teh dveh dokumentih so vsebovani vsi pomembni načrti oziroma rešitve v zvezi z ukrepi na državnih cestah, ki bodo z operativnimi načrti ter letnimi posodobitvami operativnega načrta operacionalizirani. Na območju med Gorenjsko, Ljubljano in Štajersko je načrtovanih več novih cestnih povezav (Želodnik – Mengeš – Vodice, Mengeš – Trzin - Študa in Brod – Ježica - Šentjakob), katerih prioriteto bo potrebno še določiti. Na vprašanje, kdaj se namerava pristopiti k projektu izgradnje predvidene obvoznice v delu proti Trzinu in priključku Študa vlada odgovori, da na to še ni mogoče natančno odgovoriti, saj bo projekt zelo zahteven že pri umeščanju v prostor, zagotoviti pa bo potrebno tudi potrebna finančna sredstva. Glede vprašanja o ponovnem sestanku ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča z župani vlada sporoča, da je bil v tem času realiziran le sestanek na pobudo župana Občine Mengeš. Vir: MzI Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec o interesnih skupinah. Poslanka Jelka Godec je na Vlado Republike Slovenije naslovila vprašanje v zvezi z interesnimi skupinami, ki preprečujejo reforme v zdravstvu in vladnimi ukrepi za preprečevanje korupcije v zdravstvu. Vlada je podaja naslednji odgovor: Vlada se je s koalicijskim sporazumom zavezala, da bo krepila javno zdravstvo. Spremembe zdravstvenega sistema so potrebne, ne samo zato, ker je zakonodaja od leta 1992 tako rekoč nespremenjena, pač pa smo v Analizi zdravstvenega sistema ugotovili nekatere pomanjkljivosti delovanja zdravstvenega sistema, še posebej na področju financiranja ter vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. V preteklosti so se nosilci zdravstvene politike, tudi nekdanji ministri za zdravje, do vprašanja obstoja različnih interesov, ki ovirajo oziroma onemogočajo reformne spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu, že javno opredelili. Tudi v tem mandatu posamezne interesne skupine skušajo uveljaviti svoje videnje reformnih sprememb v slovenskem zdravstvenem sistemu. Minister za zdravje mora skrbeti za vse paciente pa tudi za vse zaposlene v zdravstvenem sistemu, torej za delovanje celotnega zdravstvenega sistema, zato ne more upoštevati parcialnih in partikularnih interesov. Vsekakor pa je treba poudariti, da gre pri poslanskem vprašanju za izvleček iz govora ministrice o uporabi inštrumenta interpelacij. Različni pogledi na smeri razvoja in cilje spreminjanja zdravstvenega sistema obstajajo in so bili javno predstavljeni, tako s strani delov strokovne javnosti, interesnih oziroma poklicnih združenj kot političnih strank. Kar zadeva mnenje poslancev, Vlada RS ni pristojna za ocenjevanje oziroma razlago posameznih izjav. Na vprašanja, kaj je bilo v okviru vladnih ukrepov narejeno, da bi zajezili korupcijo v zdravstvu, pojasnjujemo: Vlada RS je s sklepom, št. 23101-1/2014/35 z dne 8. 1. 2015 sprejela Program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 Ničelna toleranca do korupcije. Med ukrepi, vključenimi v dvoletni program, je tudi ukrep »Centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu«, nosilca izvedbe ukrepa pa sta Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zdravje. Cilj, ki ga vlada želi doseči s predmetnim ukrepom, je zagotoviti večjo transparentnost preskrbe našega trga z zdravili, medicinskimi pripomočki in medicinsko opremo, nabavnih cen, nabavljene količine in izdatkov za zdravila, medicinske pripomočke in medicinsko opremo na letni ravni – po bolnišnicah in skupnih stroških. Kot način izvedbe je opredeljena vzpostavitev učinkovitih informacijskih rešitev, ki bodo omogočale zajem podatkov o potrebnih količinah zdravil in drugih predmetov skupnega javnega naročanja v bolnišnicah, priprava specifikacij za potrebe javnega razpisa, izbira najboljših ponudnikov, spremljanje izvedbe skupnega naročanja ter in stroškov v bolnišnicah. Vzpostavitev učinkovitih informacijskih rešitev je temeljni pogoj in nujna podlaga za izvajanje skupnega javnega naročanja v zdravstvu. Konec leta 2014 je vlada sprejela sklep o imenovanju delovne skupine za izvedbo projekta skupno javno naročanje v zdravstvu, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje ter strokovnjaki s področja zdravstva; imenovani sta tudi notranja delovna skupina v okviru Ministrstva za zdravje in njena podskupina za pripravo razpisnih pogojev za zdravila in za pripravo strokovnih opisov ter razpisnih pogojev za vsak posamezni predmet skupnega javnega naročanja s področja medicinskih pripomočkov ter opreme v zdravstvu, v katero so imenovani tudi predstavniki Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje in Slovenskega inštituta za standardizacijo. V pripravo informacijskih rešitev za potrebe skupnega javnega naročanja so vključeni Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter informatiki in vodje bolnišničnih lekarn. Kot skupna javna naročila v zdravstvu so bila za leto 2015 s sklepom Vlade RS, št. 430008/2015/5 z dne 5. 3. 2015, določena naslednja naročila: naročilo za nakup zdravil, naročilo za nakup plenic, rokavic in igel in naročilo za nakup dilatacijskega materiala in katetrov. Izvajanje navedenih postopkov se je, zaradi kompleksnosti po vsebini, obsegu in številu naročnikov, vključenih deležnikov ter glede na dejstvo, da se kot skupna naročila izvajajo prvič, začelo v letu 2016. Iz tega razloga so bila ta naročila vključena v predlog sklepa o določitvi predmetov skupnih naročil za leto 2016. V Sklepu o določitvi predmetov skupnih javnih naročil za leto 2016 so tako uvrščeni naslednji predmeti: igle, rokavice, plenice, infuzijski in transfuzijski sistemi, katetri in material za respiratorno terapijo. Pri projektu skupnega javnega naročanja na področju zdravstva gre za operativno uvajanje in izvajanje skupnega javnega naročanja v daljšem časovnem obdobju (seveda pri tistih predmetih, za katere se ugotovi, da je tak primer naročanja boljši od običajnega, ki ga izvajajo posamezne bolnišnice). Pri tem je potrebno ločiti specifičnost pri skupnem naročanju zdravil od specifičnosti pri skupnem naročanju medicinskih pripomočkov, vključno z medicinsko opremo. Namen skupnega javnega naročanja v zdravstvu je, da se vzpostavi nediskriminatorne konkurenčne pogoje za ponudnike zdravil ter medicinskih pripomočkov, kar je osnova za doseganje najnižjih možnih nabavnih cen ob nezmanjšani kvaliteti zdravil in medicinskih pripomočkov ter vzpostavitvi večje preglednosti tako na strani ponudnikov kot tudi bolnišnic. Ministrica za zdravje je s skupnim javnim naročilom za opremo za 7 urgentnih centrov dosegla 30 odstotni prihranek oz. 3,3 milijona evrov. Prav tako je Ministrstvo za zdravje v mandatu te vlade dokazalo, da se da izvajati gradnje tudi brez aneksov in v roku, saj je bil vodovod na Onkološkem inštitutu obnovljen mesec dni pred rokom in z milijonom evrov prihranka. Zaradi zagotavljanja najvišjih standardov integritete in transparentnosti je Ministrstvo za zdravje oktobra 2015 s Transparency International Slovenija – Društvo integriteta podpisalo Memorandum o dogovoru za razvojno fazo pakta integritete v zvezi z izvajanjem projekta "Energetske prenove bolnišnic". Pakt integritete pa je ministrica za zdravje podpisala 24. novembra 2016. Poudarimo naj, da je ministrstvo za zdravje edino v vladi pristopilo k podpisu Pakta integritete. Orodje Pakt integritete, kateremu je podporo izrazila tudi Evropska komisija, predstavlja dopolnitev obstoječemu sistemu in zagotavlja dodatno varnostno komponento za preprečevanje zlorab v postopkih javnega naročanja, in sicer tako da neodvisno telo nadzira postopek oddaje javnega naročila vse od priprave projektne dokumentacije do izvedbe in oddaje javnega naročila ponudniku. Stroške za izvajanje pilotnega projekta pokriva Evropska unija, namen projekta pa je zagotavljati transparentnost javnega naročanja in povečati zaupanje javnosti v smotrnost, racionalnost in zakonitost porabe javnega denarja. S podpisom Pakta integritete se zagotavlja večja transparentnost postopkov javnega naročanja ter porabe javnih sredstev in potreba po pridobivanju večjega zaupanja v postopke oddaje javnih naročil. Pakt z zagotavljanjem integritete in transparentnosti postopka javnega naročanja zasleduje spoštovanje javnega interesa, saj zagotavlja preventivno delovanje proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter vzpostavlja odgovorno ravnanje podpisnic pakta. Transparency International Slovenia - Društvo integriteta bo na podlagi pakta opravljal funkcijo neodvisnega opazovalca v postopkih javnega naročanja pri projektu "Energetska prenova bolnišnic". Izmed nabora 15 projektov si bo Društvo integriteta po svojih merilih izbralo par operacij, ki jih bo spremljalo in izvedlo monitoring. Sproti bo obveščalo tako javnost kot Evropsko komisijo, ki pozdravlja to odločitev Ministrstva za zdravje, saj je edino ministrstvo v RS, ki je izbralo takšno možnost spremljanja aktivnosti na projektu. Ministrica za zdravje je takoj po objavi različnih nabavnih cen medicinskih pripomočkov in opreme v televizijski oddaji Tarča sklicala sestanek z vsemi direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov. Projekt vzpostavitve centralnega registra nabavnih cen za vse zdravstvene zavode je prevzelo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Zdravstveni zavodi morajo do 12. decembra posredovati podatke, javno dostopen register na spletni strani pa bo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije vzpostavilo do 31. januarja 2017. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s prijavo suma koruptivnih dejanj. Poslanka Jelka Godec je na Vlado Republike Slovenije naslovila vprašanje v zvezi naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s prijavo suma koruptivnih dejanj. Vlada je podala naslednji odgovor: 1. Ali je bil poslanec SMC Branko Zorman po 23. redni seji Državnega zbora s strani Vlade Republike Slovenije, pristojnega ministrstva oziroma pristojnih organov odkrivanja in pregona opozorjen na zakonska določila, ki vse, ki sumijo na kaznivo dejanje obvezuje, da kaznivo dejanje tudi prijavi oziroma naznani ustreznim organom? Dolžnost naznanitve kaznivega dejanja opredeljuje materialno kazenska zakonodaja (Kazenski zakonik - KZ-1), kjer je v 281. členu inkriminirano kaznivo dejanje opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je opredeljena v drugem odstavku 281. člena KZ-1, ki določa, da to kaznivo dejanje stori uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero izve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti. Skladno z določili 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 ima status uradne osebe tudi poslanec Državnega Zbora Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije, pristojna ministrstva in organi odkrivanja pregona posebnih opozoril glede spoštovanja omenjenih določil v takih primerih ne podajajo, saj predpisi tega posebej ne določajo. 2. Kako Vlada RS ocenjuje izjavo omenjenega poslanca SMC Branka Zormana v luči moralno etičnih načel? V skladu z Ustavo Republike Slovenije so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila, Vlada Republike Slovenije pa ni pristojna za ocenjevanje izjav posameznega poslanca. 3. Ali bodo Vlada RS oziroma pristojno ministrstvo ter pristojni organi odkrivanja in pregona od poslanca zahtevali, da sume koruptivnih ravnanj tudi naznani pristojnim organom? Ukrepi policije zoper osebe, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, so predpisani v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). V skladu s 148. členom ZKP lahko policija zbira obvestila in dokaze, ne more pa od poslanca zahtevati naznanitve suma (koruptivnih) ravnanj. 4. Ali so organi odkrivanja in pregona po uradni dolžnosti začeli s postopkom preiskave koruptivnih ravnanj, ki izhajajo iz izjav poslanca SMC Branka Zormana? Policija mora o vsaki prijavi zbrati potrebna obvestila, opraviti poizvedbe ter o zbranih ugotovitvah obvestiti pristojno okrožno državno tožilstvo s kazensko ovadbo ali poročilom. Prav tako je dolžna pričeti s preiskavo tudi če za kaznivo dejanje izve na drugi način (lastna dejavnost ipd.). V zvezi z izjavo poslanca SMC Branka Zormana Policija ne vodi predkazenskega postopka, saj gre v konkretnem primeru za splošno izjavo, iz katere ne izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Če bodo zgoraj navedeni razlogi za sum zaznani, bo Policija v skladu z ZKP začela s predkazenskim postopkom. Ministrstvo za zdravje je konec leta 2015 pričelo s sistematičnim pregledom spisovne dokumentacije koncesij na področju zdravstvenega varstva, ki so bile podeljene od leta 1992 dalje. V primeru, da bo Ministrstvo za zdravje zaznalo sum storitve kaznivih dejanj, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, bo o tem obvestilo pristojne organe. Poleg tega je Računsko sodišče Republike Slovenije v okviru revizije učinkovitosti Ministrstva za zdravje pri urejanju področja zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji, ki se je pričela decembra 2015, opravilo tudi pregled podeljevanja koncesij na vzorcu 62 podeljenih koncesij na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Ministrstvo za zdravje še ni prejelo končnega poročila Računskega sodišča. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek Vlada je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek o sestavi vladne pogajalske skupine imenovane za pogajanja z Glavnim stavkovnim odborom FIDES in ga posreduje Državnemu zboru. Poslanka DZ Nada Brinovšek je na Vlado RS (vlada) naslovila pisno poslansko vprašanje o sestavi vladne pogajalske skupine imenovane za pogajanja z Glavnim stavkovnim odborom FIDES. Poslanka sprašuje, ali držijo navedbe medijev, da je vladna pogajalska skupina pooblaščena za pogajanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami Glavnega stavkovnega odbora FIDES sestavljena zgolj iz predstavnikov MZ. Nadalje sprašuje ali vlada meni, da je sestava pogajalske skupine zgolj iz predstavnikov MZ optimalna in logična, glede na to, da se stavkovne zahteva nanašajo tudi na sistem plač v javnem sektorju in imajo zelo visoke finančne posledice. V skladu z navedenim bi bilo po njenem mnenju pričakovati, da bi bil v pogajalski skupini tudi predstavnik MJU in MF. V primeru take sestave pogajalske skupine tudi ne bi bilo problemov z razumevanjem določil parafiranega sporazuma med sindikatom FIDES in ministrico za zdravje. Nadalje sprašuje na kakšen način oziroma po kakšnih kriterijih se oblikujejo razne pogajalske skupine ministrstev oziroma vlade. Vlada Republike Slovenije odgovarja: V zvezi z napovedjo splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov Glavnega stavkovnega odbora FIDES dne 6.10.2016 in posredovanjem stavkovnih zahtev je vlada nemudoma pričela z vsemi potrebnimi aktivnostmi za izvedbo pogajanj. Dne 19.10.2016 je tako na predlog MZ s sklepom št. 10103-2/2016/4 za pogajanja z Glavnim stavkovnim odborom FIDES imenovala in pooblastila vladno pogajalsko skupino. Vodja vladne pogajalske skupine je ministrica za zdravje, njeni namestnici pa sta državni sekretarki na ministrstvu za zdravje. V pogajalsko skupino so imenovani tudi direktorji oziroma strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov iz primarne, sekundarne in terciarne ravni, predstavnik Združenja zdravstvenih zavodov, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, predstavnica MF, dve predstavnici MJU, generalna direktorja MZ ter strokovni sodelavci MZ. Pri oblikovanju predloga vladne pogajalske skupine je glede imenovanja članic MJU Ministrstvo za zdravje spoštovalo predlog članov, ki jih je podalo resorno pristojno ministrstvo. Na tem mestu še poudarjamo, da je član vladne pogajalske skupine tudi predstavnik financerja zdravstvenih storitev, torej predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vladna pogajalska skupina je torej oblikovana tako, da so člani skupine poznavalci strokovnega, finančnega, organizacijskega, širšega delovnopravnega področja in poznavalci plačnega sistema v zdravstvu, saj se vlada zaveda, da je treba problematiko reševati celostno in sistemsko. Izrecnih zakonskih določb oziroma določb podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, ki bi določale obvezno sestavo vladnih pogajalskih skupin za pogajanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami ni. Zakon o kolektivnih pogodbah določa samo stranke kolektivne pogodbe in v drugem odstavku drugega člena tako določa, da vlada ali ministrstvo, ki ga pooblasti, oziroma drug z zakonom pooblaščen organ kot stranka na strani delodajalca sklepa kolektivne pogodbe, ki se sklepajo za zaposlene v državnih organih RS, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) pa v 41. členu določa le pristojnost sklepanja kolektivnih pogodb, ki urejajo plače v javnem sektorju, na strani delodajalca. In sicer sklepa pogodbe na strani delodajalca vlada. V imenu vlade kot delodajalca vodi postopek za sklenitev kolektivnih pogodb ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, skupaj z ministrstvom, pristojnim za finance in ministrstvom, pristojnim za dejavnost ter reprezentativnim združenjem lokalnih skupnosti. V imenu vlade podpiše kolektivno pogodbo predsednik vlade ali po pooblastilu vlade ministri: minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, minister, pristojen za finance in minister pristojen za posamezno področje. Vlada torej v vsakem posamičnem primeru imenuje pogajalske skupine, upoštevaje namen imenovanja pogajalske skupine in njena pooblastila, zato so v pogajalske skupine imenovani poznavalci vseh področij, na katere se nanašajo posamezna pogajanja. Vir: MZ Vlade odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s t. i. davkom na internet Poslanec Andrej Čuš je na Vlado Republike Slovenije naslovil vprašanje v zvezi z obdavčitvijo interneta. Vlada se zaveda pomembnosti dostopa do odprtega in svobodnega interneta, ki je predpogoj za digitalno preoblikovanje Slovenije. Poudariti je potrebno, da s predlogom Strategije RS na področju medijev 2017-2025 (v nadaljevanju: predlog strategije) Ministrstvo za kulturo ne predlaga obdavčenja interneta, saj bi bilo to v nasprotju s cilji v javnem interesu, ki jih zasledujemo na področju elektronskih komunikacij in informacijske družbe. Ministrstvo za kulturo le predlaga eno od možnih poti, s katerimi bi radi dosegli, da se zaustavi zmanjševanje pluralizma, zastopanosti državljanov v medijih in izginjanje slovenskega jezika. Vse to so namreč pojavi, ki jih sodeč po raziskavi, opažajo uporabniki medijev v Sloveniji. Sodobni uporabniki namreč vse pogosteje dostopajo do medijskih vsebin preko različnih spletnih platform, ki pa so praviloma le posrednice, ki pri ustvarjanju vsebin ne sodelujejo, in zaslužka pogosto tudi ne delijo z ustvarjalci. Dogaja se obsežna sprememba načina dostopa do medijskih vsebin in njihove uporabe, uporabniki se selijo na splet, s tem pa se v temeljih spreminja okolje za ustvarjalce medijskih vsebin. Še posebej negativno to vpliva na ustvarjalce digitalnih medijskih vsebin v slovenskem jeziku. V konkretnem primeru torej ne gre za »davek na internet«, temveč za prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika. Ta prispevek ne bo obremenil uporabnikov, ki prek spleta dostopajo do vsebin ali ponujajo lastne vsebine, temveč zgolj lastnike oziroma upravljavce platform, ki ponujajo medijske vsebine, torej informativne, avdiovizualne, glasbene ter druge primerljive vsebine in oglase. Primerljive rešitve denimo predvideva tudi sprememba evropske Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki predlaga, da bi lahko države od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, ki svoje storitve pretežno ali v celoti izvajajo na njihovem ozemlju, zahtevale finančne prispevke za produkcijo ali promocijo avdiovizualnih del. V predlogu prispevka za sklad za deficitarne informativne vsebine gre prav za to in ne za »davek na internet«. Če in v kakšni obliki bo rešitev zapisana v novem zakonu o medijih, pa je seveda odvisno od uskladitve z vrsto deležnikov, ki bodo sodelovali v procesu njegovega nastajanja. Ministrstvo za kulturo bo pred pripravo končne verzije strategije, ki bo poslana v obravnavo in odločanje na Vlado, tudi uskladilo vsa pomembnejša vprašanja s ključnimi deležniki in opravilo medresorsko usklajevanje ter v največji možni meri upoštevalo pripombe zainteresirane strokovne javnosti. Pri tem bo še posebej pazilo na terminološko jasno določen krog zavezancev za morebitni prispevek tako, da bo povsem jasno, da ne gre za dodatni prispevek na storitev dostopa do interneta in posledično za »davek na internet«. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede trošarinami na gorivo Vlada je odgovorila na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s trošarinami na gorivo. Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s trošarinami na gorivo, v zvezi s katerim vlada pojasnjuje, da so najvišje maloprodajne cene neosvinčenega 95 oktanskega bencina in dizla v Republiki Sloveniji, razen na avtocestah in hitrih cestah, kjer se cene od 9. 11. 2016 oblikujejo prosto, določene s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 69/16; v nadaljevanju uredba). Uredba določa mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov (v nadaljnjem besedilu: distributerji), in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. Uredba tako določa modelsko ceno goriv, kateri se v skladu z veljavnimi predpisi dodajo vse davčne obremenitve. V skladu z uredbo se za naftne derivate, za katere se določa mehanizem oblikovanja cen, štejeta 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo, medtem ko so cene 98 in več oktanskega motornega bencina in kurilnega olja od 9. 4. 2016 oblikujejo prosto na trgu. Pri tem je drobnoprodajna cena posameznega naftnega derivata sestavljena iz prodajne cene brez dajatev, CO2 dajatve, dodatka za zagotavljanje prihrankov energije (prispevek URE), prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE), trošarine in DDV. Značilnost obstoječega modela oblikovanja cen tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, kar predstavlja variabilni del modela. Vključuje tudi relativno fiksne elemente, med katere sodita članarina Zavodu za blagovne rezerve RS in pa marža, ki ju določa Vlada Republike Slovenije. Višina marže je za regulirani neosvinčeni 95 oktanski bencin in dizel, na območju izven avtocest in hitrih cest, v uredbi predpisana v absolutnem znesku in trenutno po veljavni uredbi za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin znaša 0,08701 EUR/liter, za dizel pa 0,08158 EUR/liter. Marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov (okoli 6 odstotkov), medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene. Cene goriv pred davki se v Sloveniji gibljejo podobno kot v sosednjih državah EU. V ozadju je vezava cen goriv v Sloveniji in državah EU na skupni t.i. Platts faktor (PLATTS European Marketscan). Mednarodna primerjava cen naftnih derivatov pred davki in maržami trgovcev1 kaže, da so cene goriv v Sloveniji konsistentno najnižje tako glede na sosednje države, kot tudi na povprečje EU. Vsekakor so v delu zviševanja maloprodajnih cen poleg sprememb trošarin imele večji vpliv uvedba nove dajatve (prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike), povišanje dodatka za zagotavljanje prihrankov energije in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Primerjava trošarinskih stopenj in drugih dajatev energentov med državami članicami EU2, kaže, da se Slovenija uvršča v sredino lestvice. Z vidika obremenitve s trošarinami pa Vlada Republike Slovenije opozarja, da je pri oblikovanju politike trošarin na goriva v Sloveniji, treba upoštevati cilje ekonomske politike, zaveze na področju doseganja okoljskih ciljev, kot tudi gospodarsko situacijo, ob upoštevanju omejitev, določenih v zakonodaji sprejeti na ravni Evropske unije. Prav tako se pri oblikovanju trošarinske politike upošteva proračunski vidik, predvsem z vidika zagotavljanja ključnega ekonomskega cilja in zavez po nadaljnji javnofinančni konsolidaciji, saj so prihodkovno trošarine na energente pomemben in stabilen proračunski vir. Višina trošarine je rezultat premisleka o ustreznem uravnoteženju med navedenimi dejavniki. Vlada RS s trošarinsko politiko želi v prvi vrsti maksimizirati proračunske prihodke, ki jih lahko doseže tudi, če so cene na določenih obmejnih bencinskih servisih višje kot v sosednji državi, saj se večina pogonskih goriv proda v notranjosti Slovenije. Podatki o zneskih trošarine za posamezne energente od leta 1999 do danes so javno dostopni na spletnih straneh Finančne uprave Republike Slovenije: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Trosarine/Opis/Pre gled_sprememb_zneskov_trosarine_od_julija_1999.xlsx Prav tako so na spletnih straneh Ministrstva za finance javno dostopni podatki o prihodkih državnega proračuna iz naslova trošarin od energentov in električne energije: http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/tekgib/Bilten_javnih_financ/Drzavni_p roracun_1992-2016.xlsx (vrstica 244 - Trošarina od energentov in električne energije). Vir: MF Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede zadolževanja države Vlada je odgovorila na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z zadolževanjem države. Vlada je na pisno poslansko vprašanje glede zadolževanja države odgovorila, da je bilo v obdobju od 18. 9. 2014 do 22. 11. 2016 zadolževanje za financiranje proračuna Republike Slovenije v tekočem proračunskem letu in za predfinanciranje izvedeno z izdajami zakladnih menic, obveznic Republike Slovenije ter najemom dolgoročnih posojil pri domačih in tujih bankah (EIB). Posojila, najeta pri domačih in tujih bankah, so bila sklenjena v skupnem znesku 475 milijonov EUR: 1 Evropska komisija: Weekly oil bulletin (https://ec.europa.eu/energy/en/data-analysis/weekly-oil-bulletin Excise Duty Tables: http://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/resources/documents/taxation/excise_duties/ene rgy_products/rates/excise_duties-part_ii_energy_products_en.pdf 2 29.12.2014 29.12.2039 Ročnost Obrestna mera v letih 25 1,51 % 10.2.2015 10.2.2025 10 6M EURIBOR + 0,82 % 50.000.000,00 17.6.2015 17.6.2025 10 6M EURIBOR + 1,08 % 75.000.000,00 17.6.2015 17.6.2018 3 6M EURIBOR + 0,25 % 40.000.000,00 13.7.2015 13.7.2018 3 6M EURIBOR + 0,44 % 30.000.000,00 19.1.2016 20.1.2021 5 0,6 % 50.000.000,00 Datum črpanja Datum vračila Znesek črpanja EUR 230.000.000,00 v 475.000.000,00 Zneski izvršenih zadolžitev oziroma rezultati avkcij tri-, šest-, dvanajst- ter osemnajstmesečnih zakladnih menic Republike Slovenije, izdanih v zadevnem obdobju, so objavljeni na spletni strani Ministrstva za finance: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/vrednostni_papirji/zakladne_menice/sporocila_za_ javnost/ Seznam obveznic Republike Slovenije, izdanih od 18. 9. 2014 od 22. 11. 2016, ki so sicer tudi objavljene na spletni strani Ministrstva za finance3, in sicer: Od nominalnega zneska izdaje v EUR Datum Orig. Nominalni za namen Datum Kupo VP dospetj roč. v Val. znesek izdaje financiranja za namen izdaje nv% a letih v EUR proračuna/pre upravljanja z dfina-nciranja dolgom v EUR v EUR RS59 8.10.20 17.2.20 4,000 143.113.911, 143.113.911,3 (12. 11 EUR / 14 16 % 33 3 izdaja) RS62 8.10.20 23.3.20 3,500 87.692.381,7 (8. 11 EUR 87.692.381,79 / 14 17 % 9 izdaja RS63 16.12.2 6.2.201 4,375 26.199.000,0 (3. 11 EUR 26.199.000,00 / 014 9 % 0 izdaja RS67 16.12.2 26.1.20 4,125 26.126.000,0 (3. 10 EUR 26.126.000,00 / 014 20 % 0 izdaja) RS72 16.12.2 9.10.20 1,75 33.746.000,0 (2. 3,5 EUR 33.746.000,00 / 014 17 % 0 izdaja) 4.11.20 25.3.20 2,25 1.000.000.00 1.000.000.000 RS73 7 EUR / 14 22 % 0,00 ,00 25.3.20 25.3.20 1,500 1.000.000.00 1.000.000.000 RS74 20 EUR / 15 35 % 0,00 ,00 3 (http://www.mf.gov.si/si/stiki_z_investitorji_imetniki_vp/stanje_izdanih_vrednostnih_papirjev/ob veznice/), RS63 (4. izdaja) RS72 (3. izdaja) RS75 RS76 RS76 (2. izdaja) RS76 (3. izdaja) RS77 RS77 (2. izdaja) RS75 (2. izdaja) RS74 (2. izdaja) RS78 16.7.20 6.2.201 11 15 9 4,375 EUR % 81.409.000,0 / 0 81.409.000,0 0 16.7.20 9.10.20 3,5 15 17 1,75 % 217.298.000, / 00 217.298.000, 00 28.7.20 15 7.8.201 5 28.7.20 10 25 7.8.204 30 5 2,125 EUR % 3,125 EUR % 1.250.000.00 0,00 300.000.000, 00 17.9.20 7.8.204 30 15 5 3,125 EUR % 275.000.000, 275.000.000,0 / 00 0 3.3.201 7.8.204 30 6 5 3,125 EUR % 125.000.000, 125.000.000,0 / 00 0 3.3.201 3.3.203 16 6 2 2,250 EUR % 1.500.000.00 1.500.000.000 / 0,00 ,00 18.5.20 3.3.203 16 16 2 2,250 EUR % 500.000.000, 455.019.000, 44.981.000,00 00 00 18.5.20 28.7.20 10 16 25 2,125 EUR % 750.000.000, 681.211.000, 68.789.000,00 00 00 7.9.201 25.3.20 20 6 35 1,500 EUR % 1.000.000.00 486.003.000,0 513.997.000, 0,00 0 00 3.11.20 3.11.20 24 16 40 1,750 EUR % 1.000.000.00 0,00 9.315.584.29 3,12 EUR 1.250.000.000 / ,00 300.000.000,0 / 0 159.316.000,0 0 6.525.966.293 ,12 840.684.000, 00 2.789.618.00 0,00 Vlada je pojasnila še, da se Republika Slovenija skladno z 81. členom veljavnega Zakona o javnih financah (ZJF) zadolžuje za izvrševanje državnega proračuna v tekočem proračunskem letu do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu in do višine, potrebne za odplačilo glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih. Skladno z navedenim so bile zadolžitve v zadevnem obdobju namenjene financiranju izvrševanja državnega proračuna oziroma predfinanciranju in niso predstavljale t.i. namenske zadolžitve za točno določen projekt oziroma namen. Kljub temu velja poudariti, da je v istem obdobju Republika Slovenija odplačala za 8,2 mrd EUR glavnic dolga iz naslova dolgoročnega zadolževanja, zato se je zaradi novih zadolžitev v obdobju tega mandata (od 18.9.2014 do 22.11.2016) neto dolg povečal le za 1,6 mrd EUR. Poleg navedenega namena, pa se je Republika Slovenija skladno z 82. členom ZJF v obravnavanem obdobju zadolžila tudi za namen upravljanja z državnim dolgom. Republika Slovenija lahko na podlagi 82. člena ZJF s črpanjem posojil in izdajanjem vrednostnih papirjev pridobiva sredstva, potrebna za vračilo državnega dolga pred njegovo dospelostjo ali za odkup lastnih vrednostnih papirjev, če se s tem: a) podpirajo ukrepi za doseganje gospodarskega ravnotežja; b) zmanjšajo stroški državnega dolga ali c) izboljša kakovost zadolžitve in se s tem dolg države ne poveča. V juliju 2015 je tako Republika Slovenija izvedla zamenjavo obveznic RS59 za obveznice RS63 in za obveznice RS72, v letu 2016 pa zamenjave obveznic Republike Slovenije, denominiranih v USD, z obveznicami Republike Slovenije, denominiranimi v EUR. Transakcije upravljanja z dolgom ne štejejo v obseg zadolževanja države skladno s petim odstavkom 48. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617). Namen takšnega zadolževanja ni v financiranju državnega proračuna v tekočem proračunskem letu ali predfinanciranju ampak za izvršitev poslov upravljanja z državnim dolgom, s katerimi se dosegajo zgoraj navedeni učinki. Vir: MF Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede Modre zavarovalnice Vlada je odgovorila na pisno poslansko vprašanje Janka Vebra glede poslovanja Modre zavarovalnice. Vlada v odgovoru na vprašanje poslanca Janka Vebra glede poslovanja Modre zavarovalnice ugotavlja, da je poslancu, glede vprašanj, ki so priložena k pobudi, že podala odgovora z dne 19. 5. 2016 in z dne 7. 7. 2016. Vlada pri tem ponovno opozarja na določbo prvega odstavka 240. člena Poslovnika državnega zbora, na podlagi katere lahko poslanec vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje le s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Vlada s podatki v zahtevani obliki ne razpolaga oziroma jih ne pridobiva v skladu s svojimi pristojnostmi. Dodatno vlada ugotavlja, da je velika večina teh podatkov prosto dostopnih v javnih evidencah (AJPES4, UJP5, Erar6 idr.) oz. so na drug način enostavno javno dostopni (javne objave oz. redna poročila subjektov7) oz. jih je na ustrezni zakonski podlagi mogoče pridobiti neposredno od subjektov, na katere se nanašajo. Glede pobude poslanca, da lahko vlada kot skupščina Kapitalske družbe skliče skupščino in na ta način pridobi želene podatke o poslovanju Modre zavarovalnice, vlada pojasnjuje, da je skladno z 295. členom Zakona o gospodarskih družbah pristojnost sklica skupščine na strani poslovodstva družbe, ki pa jo mora sklicati tudi v primeru pisne zahteve delničarjev, h kateri mora biti priložen dnevni red s predlogom sklepov, ali z obrazložitvijo točke dnevnega reda, pri kateri skupščina ne sprejme sklepa. Pravica delničarja do obveščenosti izhaja iz 305. člena ZGD1, v katerem je določeno, da mora poslovodstvo družbe (KAD) na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe (KAD) ter za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami (Modra zavarovalnica). Iz tega izhaja, da vlada skladno s 305. členom ZGD-1 na skupščini KAD od poslovodstva ne mora zahtevati podatkov o poslovanju Modre zavarovalnice, niti mu naložiti, da ta naloži nadzornemu svetu Modre zavarovalnice izvedbo 4 Poslovni register Slovenije – ePRS; dostopen na: http://www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Vpogled_ePRS; eObjave v postopkih vpisa v poslovni in sodni register: dostopno na: http://www.ajpes.si/Uradne_objave/eObjave_v_postopkih_vpisov_v_poslovni_in_sodni_register 5 Dostop do informacij javnega značaja o transakcijah v breme registriranih zavezancev v skladu z ZDIJZ; dostopen na: https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472 6 Dostopen na spletni strani KPK: http://supervizor.kpk-rs.si/ 7 Letna poročila Modre zavarovalnice dostopna na: http://www.modra-zavarovalnica.si/posamezniki/o-nas/letna- porocila-in-poslovanje/ zunanje revizije naložb, naložbenih tveganj in strategije obvladovanja tveganj (318. člen ZGD1). Ob tem je treba opozoriti na ustaljeno stališče sodne prakse glede upravičenih razlogov za sprejetje sklepa o posebni reviziji. Tako je npr. v sklepu Višjega sodišča v Kopru Cpg 169/2009 poudarjeno: “Sprejetje sklepa o posebni reviziji, kar tako počez – brez določene opredelitve predmeta revizije v smeri posameznih poslov vodenja in brez kakršnegakoli zatrjevanja nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta – je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1.” Vir: MF Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z nadzorom nad sredstvi za humanitarno pomoč Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z nadzorom nad sredstvi za humanitarno pomoč. Republika Slovenija namenja mednarodno humanitarno pomoč na podlagi pozivov mednarodnih organizacij in zaprosil prizadetih držav ob humanitarnih krizah večjih razsežnosti, ki so posledica naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov. Pomoč predstavlja izraz solidarnosti s prizadetimi državami in njenim prebivalstvom ter odraža potrebe prizadetih. Pri načinu namenitve mednarodne humanitarne pomoči Republika Slovenija upošteva stopnjo humanitarne krize ter potrebe prizadetega prebivalstva, aktivnosti mednarodnih humanitarnih organizacij na terenu ter svoje zmogljivosti za odziv. Skladno s tem je nujna pomoč usmerjena preko uveljavljenih mednarodnih organizacij, s katerimi je Republika Slovenija razvila redno in dolgoročno sodelovanje tako v primeru humanitarnih kriz kot tudi širše. Dvostranske projekte izvajajo slovenske izvajalske ustanove, ki jih je soustanovila Vlada Republike Slovenije, predvsem ITF Ustanova za človekovo varnost, oziroma na javnem razpisu izbrane slovenske nevladne organizacije. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) ob sklepanju pogodb tako v celoti uresničuje zahteve, ki jih postavlja 13. člen Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju, ki med drugim vključujejo odpoved financiranja in obveznost vračila sredstev, če je izvajalec nepravilno ali neresnično obvestil proračunskega uporabnika o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za dodelitev sredstev ali če huje krši pogodbo o financiranju. Morebitne zlorabe sredstev, namenjenih za mednarodno humanitarno pomoč, Republika Slovenija do sedaj ni beležila. Prav tako slednje ni bilo predmet poročil, pripravljenih na podlagi revizij na nacionalni ali mednarodni ravni. V primeru, da bi do zlorabe sredstev prišlo, pogodba o (so)financiranju projektov mednarodne humanitarne pomoči Republike Slovenije izbranemu izvajalcu določa, da mora izvajalec omenjena sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije, skupaj s pripadajočimi zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Morebitno zlorabo sredstev s strani izbranih mednarodnih organizacij bi Slovenija reševala v skladu z ustreznimi določbami mednarodnega prava. Vir: MZZ Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z umeščanjem objektov v prostor Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z umeščanjem objektov v prostor. Vlada med drugim odgovarja, da pod pojmom umeščanja objektov v prostor razumemo tako področje prostorskega načrtovanja, ki določa rabo prostora, kot področje dovoljevanja in izvajanja konkretnih gradenj in drugih posegov v prostor. Postopki umeščanja so ob naravnih danostih slovenskega prostora ter nacionalnih in evropskih pravnih zahtevah in standardih praviloma zelo zahtevni. Vlada je novembra 2013 sprejela Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, katerih namen je bil identifikacija ključnih problemov in opredelitev potrebnih sprememb. Na tej podlagi je bil oblikovan paket nove prostorske in gradbene zakonodaje, ki je bil v mesecu novembru 2016 poslan v vladno proceduro in ki predstavlja celostno prenovitev krovne zakonodaje na tem področju. Zakonodajne rešitve gredo v smeri bolj učinkovitega delovanja nosilcev urejanja prostora, pri čemer je osrednji mehanizem za doseganje tega cilja t. i. Komisija Vlade RS za prostorski razvoj, ena osrednjih nalog katere bo skrb za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje državnih nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov. Usklajenemu delovanju na področju prostorskega načrtovanja je namenjen tudi instrument prevlade javne koristi, ki ga bo možno uporabiti v primerih, ko v usklajevanju ne bo možno oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in ustrezne rešitve. Spreminja se tudi obseg projektne dokumentacije, ki se oži na obseg, ki je nujno potreben za preverjanje javnega interesa in varstvo pravic drugih udeležencev postopka, s tem pa je povezano tudi uvajanje oziroma krepitev faze prijave začetka in dokončanja del. Tako prostorsko načrtovanje in s tem povezano gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, kot tudi postopki gradbenega dovoljevanja, se v zakonodaji naslanjajo na rešitve elektronskega poslovanja in storitve prostorskega informacijskega sistema (t. i. e-graditev, e-plan). Prehod na elektronsko poslovanje na tem področju bo tako zasebnim kot javnim uporabnikom omogočal hitrejše poslovanje in boljše spremljanje procesov v prostoru. Vir: MOP Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s sanacijo namakalnih zadrževalnikov Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja v zvezi s sanacijo namakalnih zadrževalnikov. Vlada na vprašanja poslanca glede zadrževalnika vode Vogršček odgovarja, da je v izdelavi projektna dokumentacija za sanacijo pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti. Izdelani bodo Idejni projekt, Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in Projekt za izvedbo. V sklopu naloge bodo poleg same sanacije pregrade obdelani tudi sanacija odvzemnega in vtočnega objekta v talni izpust ter sanacija cevnega talnega izpusta. V sklopu projekta je bil Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) v pogodbenem roku predan idejni projekt v dveh variantah, kot je predvidevala projektna naloga. Tekom projektiranja se je izkazalo, da bo izvedba del uvlačenja novih cevi v stare cevi, predvsem pa varjenje teh cevi težko izvedljiva, zato je izvajalec projektne dokumentacije v juliju podal predlog za dopolnitev projektne naloge z novo varianto. Ta predvideva izdelavo predora na levem boku pregrade. Prvotno predvideni rok za izdelavo vseh del je bil november 2016. Glede na nova dejstva, ki so se pokazala med projektiranjem in zaradi zahtevnosti obdelave nove variante, je rok za izdelavo projektne dokumentacije podaljšan do sredine julija 2017. Pred pričetkom same sanacije bo treba izdelati še vso potrebno investicijsko dokumentacijo in v njem opredeliti investitorje sanacije, saj se z vodo, ki se odvzema iz odvzemnih objektov napaja namakalni sistem. Prvotno ocenjena vrednost predvidene celotne sanacije je približno 4,5 mio EUR. Natančnejši potrebni znesek sanacije bo znan po dokončni izdelavi projektne dokumentacije in izbrani varianti. Z izbrano varianto sanacije bodo v investicijski dokumentaciji opredeljeni tudi viri sofinanciranja, ki trenutno še niso določeni. Treba pa je poudariti, da projekt za sanacijo zadrževalnika Vogršček, ki je trenutno v teku, ne zajema tudi izboljšanja kvalitete vode v sami akumulaciji. Ministrstvo za okolje in prostor ima za projekt sanacije zadrževalnika Vogršček v sedaj veljavnem programu Sklada za vode za vodne ureditve za leta 2016 in 2017 načrtovanih 3,8 mio EUR. Z izbrano varianto sanacije bodo v investicijski dokumentaciji natančno opredeljeni vsi potrebni viri sofinanciranja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG), kot izvajalec javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov, sta obvestila pristojni Inšpektorat RS za okolje in prostor, takoj po prejemu obvestila o onesnaženosti vode v zadrževalniku Vogršček. SKZG je tudi obvestil vse koristnike namakalnega razvoda Vogršček o neprimernosti vode za namakanje na način oroševanja. SKZG je 10. 10. 2016 organiziral sestanek s predstavniki uporabnikov namakalnega razvoda Vogršček in jih seznanil z aktivnostmi, ki so potekale v zvezi z onesnaženostjo vode. MKGP je 19. 9. 2016 posredoval na MOP dopis s katerim predlaga, da se ponovno prouči ustreznost mejnih vrednosti glede vrednosti fekalne koliformne bakterije, ki jo določa Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Problematika onesnaženja vode v zadrževalniku Vogršček je uporabnikom poznana. Meritve kvalitete vode v zadrževalniku namenjene namakanju (ki jo izvaja koncesionar v okviru rednih nalog obratovanja in vzdrževanja zadrževalnika) izkazujejo prisotnost bakterij fekalnega izvora v celotnem obdobju izvajanja meritev. Vir oz. izvor fekalnih bakterij ni zadrževalnik Vogršček sam, onesnaženje je predvsem posledica rabe prostora okoli vodotoka, ki napaja zadrževalnik. Vir: MOP Odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Marka Pogačnika glede finančne podpore kandidaturi bivšega predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Marka Pogačnika glede finančne podpore kandidaturi bivšega predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor: Ministrstvo za zunanje zadeve je v skladu s sklepom Vlade z dne 23. decembra 2015 v okviru rednega proračuna ministrstva za izvedbo aktivnosti v podporo kandidaturi bivšega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, za generalnega sekretarja OZN porabilo skupno 33.996,34 evrov. Vir: MZZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede regulacije cen naftnih derivatov Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s konkurenčnostjo Slovenije. V odgovoru je med drugim zapisano, da statistični kazalci kažejo, da slovensko gospodarstvo v zadnjih letih okreva, izboljšuje se tudi večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti, kar pomeni, da se konkurenčnost slovenskih podjetij izboljšuje. Na lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja inštitut IMD, je Slovenija letos zasedla 43. mesto, kar je šest mest bolje kot lani. Aktivnosti za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se izvajajo z različnimi ukrepi, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na večjo ekonomsko svobodo in so navedeni tako v "Slovenski industrijski politiki", kot tudi v "Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020", "Programu finančnih spodbud MGRT 2015 - 2020" ter drugih dokumentih. Vir: MGRT Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede regulacije cen naftnih derivatov Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z regulacijo cen naftnih derivatov. V odgovoru je med drugim zapisano, da se vlada zavzema za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu. Cilj vlade je vzpostaviti normalno delujoč trg, na katerem se bodo lahko vzpostavili tržni mehanizmi in konkurenca med distributerji naftnih derivatov. Vlada zato izvaja take ukrepe, ki omogočajo vzpostavitev konkurenčnega okolja. Regulacija cen naftnih derivatov za podjetja zagotovo ne predstavlja okolja, ki bi bilo za njih spodbudno oziroma bi jih spodbujalo k svobodni ekonomski iniciativi. Deregulacija cen naftnih derivatov bi po predvidevanjih na daljši rok lahko prispevala k večji konkurenci na trgu naftnih derivatov, posledično bi med ponudniki lahko prišlo do večje cenovne konkurence, od česar bi lahko imeli koristi tudi potrošniki. Pri oblikovanju politike trošarin na energente v Sloveniji vlada zasleduje proračunski cilj zagotavljanja stabilnih javnofinančnih prihodkov, s čimer zagotavlja pomemben stabilizacijski instrument ekonomske politike in s tem izpolnjevanje zavez po nadaljnji javnofinančni konsolidaciji, saj so prihodkovno trošarine na energente pomemben in stabilen proračunski vir. Poleg navedenega s vlada upošteva tudi zaveze na področju doseganja okoljskih ciljev, kot tudi gospodarsko situacijo, ob upoštevanju omejitev, določenih v zakonodaji sprejeti na ravni Evropske unije. Višina trošarine je rezultat premisleka o ustreznem uravnoteženju med navedenimi dejavniki. Primerjava trošarine in drugih dajatev na energente med državami članicami EU kaže, da se Slovenija uvršča v sredino lestvice. Slednje pomeni, da višina trošarine ni ovira za vstop novih ponudnikov na trg energentov v Sloveniji. Vir: MGRT Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje v zvezi s prostovoljnim članstvom v KGZS Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z prostovoljnim članstvom v KGZS. V pisnem poslanskem vprašanju, ki se nanaša na prostovoljno članstvo v KGZS, poslanec Andrej Čuš sprašuje Vlado RS, kakšno je stališče do prostovoljnega članstva v KGZS. Članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je definirano v Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Člani so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom, lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe – prostovoljni člani. V Zakonu so določeni tudi pogoji, ki jih obvezni in prostovoljni člani morajo izpolnjevati. Vlada RS v svojem programu dela ne načrtuje spremembe Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, torej ostaja trenutna pravna ureditev. Vir: MKGP Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje v zvezi z zmanjševanjem števila kmetij Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Bojana Podkrajška v zvezi z zmanjševanjem števila kmetij. Poslanec Bojan Podkrajšek je na Vlado RS naslovil vprašanja o tem, koliko kmetij smo imeli v Sloveniji v zadnjih petih letih, kaj je po mnenju vlade razlog za prenehanje delovanja kmetij in kakšne ukrepe namerava sprejeti vlada, da prekine ta negativen trend? Vlada poslancu odgovarja, da je registru kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi MKGP trenutno registriranih 112.793 vseh kmetijskih gospodarstev. Od tega je 111.513 kmetij, kjer so nosilci fizične osebe, in 1.280 kmetijskih gospodarstev, katerih nosilci so pravne osebe ali samostojni podjetniki. Največ novih kmetijskih gospodarstev je nastalo leta 2010 in 2013, največ pa se jih je ukinilo 2012 in 2015. Kljub temu je v tem obdobju nastalo več kmetijskih gospodarstev, kot se jih je ukinilo. Čeprav število novih in ukinjenih kmetijskih gospodarstev niha, pa je opaziti trend povečevanja števila kmetij in kmetijskih gospodarstev, saj se je od leta 2010 do danes povečalo število vseh za 543, največ od tega kmetij (nosilci so fizične osebe), in sicer za 410, povečalo pa se je tudi število kmetijskih gospodarstev, katerih nosilci so pravne osebe ali samostojni podjetniki. Razlog za prenehanje delovanja kmetij je po mnenju Vlade RS ta, da od sredine 1990-tih let v slovenskem kmetijstvu potekajo stalne strukturne spremembe, ki se kažejo predvsem v večji koncentraciji in specializaciji kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, vzporedno pa narašča njihova povprečna velikost. Trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev se nadaljuje tudi na ravni celotne Evropske unije. Vlada RS še naprej izvaja ukrepe, ki se v okviru skupne kmetijske politike izvajajo za podporo kmetijstvu. Leta 2015 se je začela izvajati reforma neposrednih plačil (2015–2020) ter potrjen in s tem uveljavljen je bil Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Za neposredna plačila za kmetijstvo imamo za obdobje 2015–2020 na voljo 815 mio EUR, v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 pa 1,1 mrd EUR. Neposredna plačila v kmetijstvu so še naprej predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Z letom 2015 so sestavljena iz osnovnega plačila, zelene komponente, dodatka za mlade kmete in vzporedne sheme za male kmete, ob tem pa imajo kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. V letu 2017, v katerem je skladno z EU uredbo za neposredna plačila možno uvesti določene vsebinske spremembe na področju neposrednih plačil, je predvidena uvedba nove, dodatne sheme »plačilo za območje z naravnimi omejitvami«. Do plačila bodo upravičene kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od vključno 35 % do 50 % ali z nagibom vsaj 50 % in več, pod pogojem da kmetijsko gospodarstvo hkrati uveljavlja na zadevnem hektarju tudi osnovno plačilo. Z letom 2015 se je začel izvajati tudi Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu PRP 2014-2020), ki večinoma pomeni nadaljevanje ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja, vendar z nekaterimi novimi vsebinami in poudarki. PRP 2014-2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi Slovenija zagotavlja izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij. PRP se je začel izvajati z ukrepi, ki jih kmetijska gospodarstva uveljavljajo v okviru zbirnih vlog, objavljeni pa so bili tudi številni javni razpisi, pozivi in naročila za nekatere druge ukrepe (investicijski ukrepi na področju kmetijske pridelave in predelave ter investicijski ukrepi na področju gozdarstva, usposabljanje, svetovanje, mladi kmetje, LEADER). Skupaj je bilo do vključno dne 30. 11. 2016 objavljenih 16 javnih razpisov v skupni vrednosti 162 mio EUR. Do konca leta 2016 je načrtovana objava še 4 javnih razpisov v višini cca 36 mio EUR. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede preventive na področju spolnega nasilja Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Žana Mahniča glede boljše preventive na področju spolnega nasilja, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. V vprašanjih poslanec izpostavlja pridobljene rezultate iz opravljene raziskave glede spolnega nasilja v EU, da visok odstotek žrtev tovrstnega zločina ne prijavi in da se še vedno premalo dela na preventivi, ozaveščanju in postopkih, s katerimi bi se žrtvam pomagalo, da ne bi bile dodatno stigmatizirane. Slovenija je 5. 2. 2015 ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je prvi in hkrati najobsežnejši mednarodni pravni instrument, katerega cilj je ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Vlada RS je 7. 4. 2016 z namenom usklajevanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe konvencije, sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja konvencije, katerega članice in člani so predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za notranje zadeve in Policije, Ministrstva za pravosodje – CIP, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za zunanje zadeve, Statističnega urada Republike Slovenije, Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS, Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja ter Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve in Policija že izvajata različne preventivne aktivnosti na vseh področjih preprečevanja nasilja, med drugim tudi na področju spolnega nasilja nad ženskami. Policija se aktivno vključuje tudi v aktivnosti drugih organov in organizacij v državi, sodeluje z različnimi uradnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami na vseh področjih preprečevanja nasilja. Redno in sistematično izvaja tudi različne programe za usposabljanje policistov. Med preventivne aktivnosti Policije spadajo preventivna opozorila in nasveti na spletnih straneh Policije, stalna dosegljivost operaterjev na številki 113, razne brošure z nasveti, sodelovanje strokovnjakov na konferencah, okroglih mizah in posvetih ter stalni nastopi strokovnjakov v vseh vrstah medijev in drugo. Slovenska policija vedno, ko se obravnava kaznivo dejanje, v postopku zoper storilca kaznivega dejanja preuči vsa dejstva in okoliščine, zbere potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih se zoper storilca poda kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo oziroma poročilo v primerih, kjer ni bil podan utemeljen sum, da je posamezni storilec izvršil kaznivo dejanje. Postopek se vedno dokonča, ne glede na to, ali je storilec v naši državi ali se morebiti nahaja v tujini. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede novih migrantskih centrov Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša glede novih migrantskih centrov, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Glede vzpostavitve novih sprejemno-registracijskih centrov in izpostav azilnega doma ima Vlada RS ves čas odprt dialog s širšo javnostjo in tudi z lokalnimi skupnostmi. Tem vprašanjem se namenja posebna pozornost tudi v okviru regijskih obiskov Vlade RS, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve se udeležujejo tudi sej občinskih svetov. Intenzivna komunikacija na tem področju je predvidena tudi v prihodnje. V skladu s sklepom Vlade RS ostajajo v pripravljenosti začasni sprejemno-registracijski centri na lokacijah v Dobovi, Šentilju in Lendavi, predvidena pa je vzpostavitev še dveh dodatnih sprejemno-registracijskih centrov, če bi bilo to potrebno, in sicer na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice. Pri vprašanju vzpostavljanja sprejemno-registracijskih centrov in nadzora na meji gre za komplementarna ukrepa, ki se dopolnjujeta, in ki eden brez drugega ne bi bila uspešna. Republika Slovenija izvaja nadzor na meji skladno z veljavnimi predpisi, Ustavo RS ter zakoni in mednarodnimi pogodbami na področju ilegalnih migracij in mednarodne zaščite. Za pravočasen in ustrezen odziv na morebitne spremenjene migracijske razmere pristojni organi stalno spremljajo tudi razmere v regiji in širše. Vzdržujejo se začasne tehnične ovire na posameznih odsekih južne meje, Policija izvaja poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško ter izravnalne ukrepe v notranjosti države, saj je le celovit pristop pri varovanju meje učinkovit. Policiji pri varovanju državne meje še vedno pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede internetnega prodajanja ostankov po vojni pomorjenih ljudi Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca mag. Branka Grimsa glede internetnega prodajanja ostankov po vojni zločinsko pomorjenih ljudi, ki ga posreduje Državnemu zboru. Poslanec sprašuje, ali glede prodaje ostankov po vojni zločinsko pomorjenih ljudi poteka kakršna koli preiskava in kako bo ukrepala, da zaščiti pieteto žrtev in da bo preiskala zločine. Policija je na podlagi ovadbe o domnevno nezakoniti prodaji predmetov, ki naj bi izvirali iz povojnih grobišč, ukrenila vse potrebno za izsleditev storilca kaznivega dejanja in odkritje ter zavarovanje sledov kaznivega dejanja in predmetov, ki bi utegnili biti dokaz za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Ker na podlagi zbranih obvestil ni bilo podlage za kazensko ovadbo, je pristojnemu državnemu tožilstvu na podlagi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku poslala poročilo. Postopki ugotavljanja, potrjevanja in evidentiranja povojnih grobišč potekajo skladno z Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je bil sprejet ravno s tem namenom. Policija je od 1989 preiskovala 240 zadev, povezanih s povojnimi poboji. V primeru naključno odkritih vojnih grobišč so v predhodnem postopku vedno vključeni pristojni organi (policija, državno tožilstvo, sodišče). Če se med postopkom ugotavljanja obstoja vojnega grobišča ugotovijo dejstva, ki dopuščajo izvedbo ekshumacije po zakonu, ki ureja kazenski postopek, vodenje in usmerjanje preiskovalnih dejanj prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik. Če se ne izvedejo postopki v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč začne oziroma nadaljuje postopek odkrivanja prikritega vojnega grobišča v skladu z določili Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Tudi v tem primeru Policija sodeluje pri izvedbi prekopa. Kot izhaja iz navedenega, je Vlada RS vzpostavila postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč, ki omogoča spoštljivo in uspešno izvajanje zakonskih nalog, do žrtev in njihovih svojcev. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede priključitve Slovenije v mrežo Amber Alert Europe Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka glede priključitve Slovenije v mrežo Amber Alert Europe, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Na Policiji so na podlagi pobud evropskih poslancev preučili pozitivne in negativne vidike morebitne priključitve Slovenije v sistem Amber Alert Europe. Pri tem ocenjujejo, da imamo v primerjavi z drugimi državami za iskanje pogrešanih otrok izdelan učinkovit sistem delovanja, saj v Sloveniji pogrešane otroke običajno najdemo takoj oziroma v času 72 ur. Pobude in predloge k priključitvi v Amber Alert Europe smo odklonili iz dveh razlogov. Tako ni vidnega dodatnega doprinosa k še učinkovitejšemu iskanju pogrešanih otrok v Sloveniji. Amber Alert Europe namreč ne izboljšuje notranjega sistema Policije, temveč omogoča širjenje informacij o pogrešanih otrocih prek družabnih omrežij, spletnih strani in različnih mobilnih aplikacij za obveščanje javnosti. Poleg tega pa kot problematično ocenjujemo nadaljnjo hrambo osebnih podatkov znotraj sistema Amber Alert Europe, potem, ko bi bil otrok najden, saj Slovenija ne more ustrezno skrbeti za umik takšnih informacij. Z zajemom podatkov o pogrešanih otrocih v okviru Amber Alert Europe utegne nastajati tudi zbirka osebnih podatkov, do katerih bo imelo oziroma ima dostop več milijonov ljudi po vsej Evropi in širše. Policija, ko ima neposredno soglasje staršev oziroma skrbnika ali drugo pravno podlago za javno objavo osebnih podatkov otrok, vključno z njegovo fotografijo, relevantne podatke objavi na svoji spletni strani, na družabnih omrežjih in obvesti medije, upoštevajoč načelo sorazmernosti pri njihovi objavi. Amber Alert Europe pa bi načeloma lahko informacije o pogrešanih otrocih črpal s spletne strani Policije. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslanski vprašanji glede vlomov v župnišča Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisni poslanski vprašanji poslanca dr. Vinka Gorenaka in poslanke Anje Bah Žibert glede vlomov v župnišča, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Policija je v prvem polletju 2016 zaznala povečano število vlomov v župnišča. Z izvajanjem intenzivnih operativnih aktivnosti je bil oktobra letos prijet vodja organizirane skupine storilcev, ki so vlamljali v župnišča na območju Policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Celje. Zoper osumljenca je bila podana kazenska ovadba. Intenzivna kriminalistična preiskava še vedno poteka, in sicer zaradi dokazovanja drugih kaznivih dejanj in vpletenih sostorilcev. V letošnjem letu se je Policija večkrat sestala s predstavniki RKC in predstavila svoje delo na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj v cerkvah in župniščih. Pri tem so bili predstavniki RKC seznanjeni tudi s priporočili za tehnično in mehansko varovanje župnij. Poseben poudarek je bil namenjen osebni varnosti župnikov. Za izboljšanje varnosti v cerkvah in župniščih bo Policija v sodelovanju z RKC v prihodnje nadaljevala s preventivno dejavnostjo in prilagajala svoje delo varnostnim razmeram na tem področju. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede integracije žensk Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka glede integracije žensk migrantk, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve je skozi prakso izoblikovalo vrsto ukrepov, s katerimi omogoča različnim skupinam migrantov in migrantk izgradnjo celostnih osnov, na podlagi katerih poteka njihovo vključevanje v slovensko družbo. V preteklih letih je že financiralo projekte, namenjene spodbujanju vključevanja posebnih ciljnih skupin v različnih krajih po Sloveniji. Kot najštevilčnejša od teh je bila prepoznana skupina migrantk. Projekti so bili namenjeni ženskam, katerih vključenost v družbo je nižja od drugih, pri čemer je bilo vključevanje na trg delovne sile prepoznan kot eden od ključnih integracijskih dejavnikov. Končni namen projekta je bil vzpodbuditi ženske k aktivnejši udeležbi v slovenski družbi, predvsem skozi motiviranje za medsebojno povezovanje, seznanitev s programi za lažje vključevanje, motiviranje za sodelovanje v drugih programih vključevanja, vključitev v prostočasne aktivnosti, seznanjanje z različnimi možnostmi komunikacije, računalniško opismenjevanje, spoznavanje možnosti in specifik zaposlovanja na področju RS, motiviranje za iskanje zaposlitve, učenje pisanja prošenj ipd. Ženske, ki so pridobile mednarodno zaščito, spremlja Ministrstvo za notranje zadeve prek njihovega rednega kontakta s svetovalci za integracijo. Ti spremljajo potek vključevanja s pomočjo individualnega osebnega integracijskega načrta. Osrednji element vključevanja ostaja tečaj slovenskega jezika, ki poteka po javno veljavnem enotnem programu »Začetna integracija priseljencev«, ki poleg jezikovnih vsebin obsega tudi vsebine iz področja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Ministrstvo za notranje zadeve neposredno spodbuja izobraževanje prosilk za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito. Vsem prosilkam za mednarodno zaščito se zagotovi dostop do osnovnošolskega izobraževanja in izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Prav tako se jim omogoči dostop do višješolskega, visokošolskega in izobraževanja odraslih pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije. Osebe s priznano mednarodno zaščito so pri uveljavljanju obsega pravic na področjih predšolske vzgoje in izobraževanja izenačene z državljani Republike Slovenije. Prav tako so upravičene do državne štipendije in nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Vključevanje državljank tretjih držav v sistem vzgoje in izobraževanja Republike Slovenije se izvaja v skladu z zakoni, ki urejajo področje šolstva. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede ilegalnih migracij Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Anje Bah Žibert glede ilegalnih migracij, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Ministrstvi za notranje in zunanje zadeve nadaljujeta okrepljeno sodelovanje z vsemi deležniki na t. i. zahodno-balkanski poti s ciljem ohranjanja pretoka informacij, medsebojnega zaupanja, koordinacije aktivnosti in aktivne podpore prizadevanjem najbolj obremenjenih držav. To sodelovanje ni omejeno zgolj na operativno sodelovanje, ki se je še posebej okrepilo v času povečanega migracijskega pritiska, pač pa vključuje tudi sodelovanje v različnih projektih usposabljanja in izgradnje kapacitet za učinkovit nadzor meje, zagotovitev ustreznih standardov sprejema, namestitve in postopkov obravnave migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito, pa tudi v boju proti različnim oblikam organizirane kriminalitete, vključno s trgovino z ljudmi. Pomoč vključuje tudi podporo pri prenosu evropskih standardov v fazi pridružitvenih pogajanj z Evropsko unijo. Policija dnevno poostreno nadzoruje državno mejo z Republiko Hrvaško tudi v sodelovanju s pripadniki Slovenske vojske in pripadniki Finančne uprave. Prav tako spremlja stanje ilegalnih migracij tudi v sodelovanju in izmenjevanju podatkov s tujimi državami ter institucijami (Europol, Frontex idr.). Vsi tujci so pri prehodu državne meje podvrženi mejni kontroli. Slovenija že ves čas v polni meri izvaja mejno kontrolo in vsem tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, vstop v državo zavrne. Republika Slovenija sodeluje tudi z napotitvami policistov na območja, kjer se nahaja večje število migrantov. Do konca leta 2016 bo v letošnjem letu v tujino napotenih skupno 157 policistov. V okviru agencije Frontex 70 policistov, DCAF 4 policisti in 83 policistov v okviru bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Makedonijo. Vsi policisti so napoteni z namenom izvajanja nalog, povezanih z vstopom tujcev in nedovoljenimi migracijami. Slovenija najpogosteje napotuje policiste strokovnjake za nadzor državne meje, strokovnjake za opravljanje razgovora s tujci, strokovnjake za ugotavljanje dejanskega izvora tujca ter strokovnjake za registracijski postopek. Slovenija je bila s svojimi policisti v letošnjem letu največ prisotna v naslednjih državah: Makedoniji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Hrvaški in Bolgariji. Na večji prihod prosilcev za mednarodno zaščito pa se je RS pripravila s Kontingentnim načrtom, ki je preventivni akcijski načrt države na povečano število prosilcev za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve bo še naprej zagotavljalo učinkovit sistem na področju mednarodne zaščite z implementacijo določil Zakona o mednarodni zaščiti. Vir: MNZ Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence Vlada s 1. januarjem 2017 imenuje Andreja Matvoza za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in sicer do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je od 1. 1. 2017 do najdlje 30. 6. 2017. Predlagani kandidat je univerzitetni diplomirani pravnik in ima več letne delovne izkušnje na področju pravnega svetovanja v gospodarskih sporih, skrbnega pregleda podjetij, svetovanja gospodarskim družbam v zvezi s poslovanjem, sklepanja pogodb, izvajanja težjih upravnih nalog, pisanjem sklepov in odločb. Kandidat je bil kot vršilec dolžnosti direktorja že imenovan s sklepoma Vlade za obdobje od 31. 12. 2015 do najdlje 30. 6. 2016 in z dne 30. 06. 2016 za obdobje od 1. 7. 2016 do najdlje 31. 12. 2016. Vir: MGRT Temeljni izhodišči vlade boj proti korupciji in ničelna toleranca do korupcije ter zagotovitev etičnosti in integritete funkcionarjev izvršilne oblasti Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi s koruptivnimi in klientelističnimi delovanji funkcionarjev in državnih uradnikov. Vlada Republike Slovenije si ves čas trajanja svojega mandata prizadeva, da se povrne zaupanje ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja, pri čemer sta v okviru navedenega prizadevanja temeljni izhodišči tudi boj proti korupciji in ničelna toleranca do korupcije ter zagotovitev etičnosti in integritete funkcionarjev izvršilne oblasti. Upoštevaje navedena izhodišča Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da se na ravnanja funkcionarjev, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi, standardi etike in integritete odziva skladno s svojimi pristojnostmi ob upoštevanju okoliščin konkretno obravnavanega primera in ugotovitev pristojnih organov, pri čemer pa ves čas stremi tudi h krepitvi delovanja funkcionarjev skladno s sprejetimi standardi in vodili etičnosti, ki vključuje tudi kritični uvid v lastna ravnanja. Vir: MP Z novelo ZSS-M uveljavljen primarni ukrep glede bolj objektivnega in transparentnega postopka izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s primernostjo sodnikov za opravljanje funkcije. Pogoje za izvolitev in imenovanje na sodniško mesto določa Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS). Poleg izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev mora biti sodnik osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. Z namenom implementacije priporočil GRECO (Skupina držav proti korupciji) sta bili v letu 2015 na področju sodstva pripravljeni in že sprejeti noveli ZS-L in ZSS-M, s katerima je bil storjen korak naprej k večanju stopnje odgovornosti v sodstvu. Zakonodajalec ju je sprejel z zavedanjem, da ni pomembno samo ugotavljanje odgovornosti sodnika, ko ta že opravlja sodniško službo, ampak da so ključnega pomena vstopni postopki, ki naj zagotovijo, da so za sodnike izbrani najboljši kandidati, ki bodo sodniško funkcijo opravljali odgovorno in z visokimi etičnimi standardi. Postopek izbire novih sodnikov je bil v poročilu GRECO označen kot kritična točka sistema zaradi razpršenosti postopka izbire in posledično različnih kriterijev za izbiro, kot drugi element pa je bila izpostavljena okoliščina, da sodni svet izbira kandidate večinoma na podlagi pisnih dokumentov. Zato je bil z novelo ZSS-M uveljavljen primarni ukrep glede bolj objektivnega in transparentnega postopka izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo. Izbira kandidata tako poteka v več stopnjah, da se lahko kandidati postopno izločajo. Določena je bila tudi možnost izvedbe postopka ne le na podlagi pisne dokumentacije, temveč tudi opravljanja ustreznih preizkusov, med katere sodijo preizkusi strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe in psihološki preizkusi. Kot izločitveno metodo zakon predvideva tudi možnost ustnega razgovora s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta. Natančneje je bil opredeljen tudi termin osebnostne primernosti. Osebnostna primernost za opravljanje sodniške funkcije je poleg znanja, sposobnosti, veščin in osebnostnih lastnosti nujna zato, da lahko oseba opravlja sodniško funkcijo. Ocenjevanje in presojanje osebnostne primernosti sodi v okvir vsebinske presoje tako v postopkih izvolitve sodnikov, kot tudi v postopkih ocenjevanja in razrešitve sodnikov. Odgovorno ravnanje sodnikov se ne nanaša samo na njihovo delovno storilnost, temveč tudi na njihovo ravnanje in obnašanje pri opravljanju sodniške službe in izven nje. Vir: MP Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom Medresorske delovne skupine za reševanje problematike izbrisanih Vlada se je na današnji seji seznanila z zaključnim poročilom Medresorske delovne skupine za reševanje problematike izbrisanih. Zaključno poročilo povzema kronologijo pritožb pritožnikov, ki so bili v RS izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), sodbe tega sodišča in rešitve Republike Slovenije glede izvršitve sodb. Republika Slovenija je ustrezno vzpostavila odškodninsko shemo in sistemsko uredila povračilo škode izbrisanim, ki so jim bile zaradi izbrisa kratene temeljne človekove pravice. Vlada RS je 25. 7. 2013 določila besedilo predloga Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), s katerim se izvršuje pilotna sodba ESČP izdana v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Po sprejetju v Državnem zboru se je zakon začel uporabljati 18. 6. 2014. Odbor ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP je na svojem 1257. zasedanju 25. 5. 2016 sprejel končno Resolucijo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. Sklenil je, da je Republika Slovenija zadostila zahtevam, ki so izhajale iz sodb Velikega senata ESČP 26. 6. 2012 in 12. 3. 2014, s sprejetjem ZPŠOIRSP pa je zadostila zahtevam glede splošnih ukrepov, ki so izhajali iz pilotne sodbe. S tem je Odbor ministrov Sveta Evrope zaključil postopek v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji. ESČP je 17. 11. 2016 odločilo še v zadevi Anastasov in drugi proti Sloveniji in ocenilo, da so odškodnine za izbrisane v Republiki Sloveniji ustrezno urejene, ustrezno pa je tudi izvajanje zakona v praksi. Vlada Republike Slovenije je tako sprejela sklep, da Medresorska delovna skupina za reševanje problematike izbrisanih preneha z delovanjem. Vir: MNZ Razrešitev in imenovanje članice NS Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Vlada na podlagi odstopne izjave predčasno razrešila članico nadzornega sveta Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije Majdo Erzar, predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlada Republike Slovenije je za preostanek mandata kot članico nadzornega sveta Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije imenovala Anko Valentinčič, prav tako predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vir: MDDSZ Vlada imenovala generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Vlada je za generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu z akulturo imenovala mag. Ksenijo Kovačec Naglič, dosedanjo v. d. generalne direktorice. Pred imenovanjem na to mesto je mag. Kovačec Nagličeva opravljala delo vodje Informacijskodokumentacijskega centra za dediščino na istem ministrstvu. Vir: MK Vlada imenovala novega direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vlada je po prejemu odstopne izjave z 31. 12. 2016 razrešila mag. Igorja Teršarja z mesta direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in s 1. 1. 2017 po javnem razpisu na mesto direktorja s štiriletnim mandatom imenovalo mag. Marka Repnika, dosedanjega direktorja Območne izpostave JSKD Žalec. Vir: MK Imenovanje novih članov upravnega odbora ZRS Koper Vlada soglaša, da se v Upravni odbor novoustanovljenega Znanstveno-raziskovalnega središča Koper imenuje nova člana oziroma članici, ki ju imenuje ustanoviteljica. Organ upravljanja ZRS Koper je pet članski upravni odbor, ki ga sestavljajo: dva člana ustanovitelja. Dva imenuje ustanoviteljica, dva znanstveni svet, enega pa izvolijo zaposleni delavci ZRS Koper iz svojih vrst. Vir: MIZŠ Vlada se je seznanila z delom Odbora za podeljevanje nagrad Odbora RS na področju šolstva za leto 2016 Vlada se je seznanila s poročilo o delu Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva za leto 2016. Ta je letos podelil enajst nagrad na petih področjih. Članice in člani Odbora so sklenili še, da je potreben premislek in dogovor o tem, da naj nagrade na področju šolstva ponovno dobijo ime. V zgodovini šolstva je bilo namreč veliko posameznic in posameznikov, katerih prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji se lahko ocenjuje v presežkih. Vir: MIZŠ Sprememba Medrosorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Vlada je sprejela spremembo sklepa o imenovanju Medresorske delovne skupine »Partnerstvo za zeleno gospodarstvo«. Namesto dosedanje članica Ministrstva z finance Mateje Vraničar se imenuje novega člana, državnega sekretarja Tilna Božiča. Prav tako se v skupino imenuje državno sekretarko na Ministrstvu za okolje in prostor Lidijo Stebernak. Vir: MOP Vlada pooblašča mag. Andreja Hudoklina, da kot predsednik nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, od 26.12. do 31.12. 2016 Vlada je na 102. redni seji dne 22. 9. 2016 pooblastila mag. Andreja Hudoklina, da kot predsednik nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, od 27. 9. 2016 dalje, vendar najdlje 90 dni. Pooblastilo se izteče 25.12.2016. Zaradi nemotenega delovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je potrebno pooblastilo podaljšati do 31.12.2016. Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS-G), objavljenem v Uradnem listu RS št. 39/16, se Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije pripoji k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije in bo slednji s 1. 1. 2017 prevzel vse pravice in obveznosti ter se v pravnem prometu štel kot univerzalni pravni naslednik obeh skladov. Vir: MDDSZ Vlada dala soglasje k Aktu o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Republika Slovenija je bila v letih 2012 do 2014 soočena z izrazitim poslabšanjem nekaterih kazalcev socialnega položaja. Med dolgotrajno brezposelnimi narašča število oseb, ki so izrazito dolgotrajno brezposelne, kar pomeni, da so brezposelne že dve leti in več. Ti kazalci nakazujejo, da je po koncu ekonomsko gospodarske krize nastala številčna skupina, ki je oddaljena od trga dela in se sooča z dolgotrajno socialno izključenostjo ter tveganjem revščine, pri tem pa se opaža tudi medgeneracijski prenos revščine. V preteklih letih je socialna politika temeljila predvsem na razvoju sistema socialnih transferjev. Izkazalo pa se je, da kljub dobro razvitemu sistemu socialnih transferjev, nimamo razvitega sistema, ki bi celovito urejal vstop in prepoznavanje socialno izključenih oseb, predvsem tistih z visokim tveganjem revščine v programe socialne aktivacije. Tako bo cilj operacije: razvoj in vzpostavitev celovitega sistema socialne aktivacije, ki bo zagotavljal transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb, ki bodo vstopale v programe socialne aktivacije, ter bo ustrezno povezal vse relevantne institucije. Operacija bo vzpostavila 15 regionalnih mobilnih enot in sicer 10 regionalnih mobilnih enot na Kohezijski regiji vzhodne Slovenije in 5 regionalnih mobilnih enot na Kohezijski regiji zahodne Slovenije. Namen operacije je prepoznavanje, usmerjanje, motiviranje, vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb. Poleg tega je namen operacije tudi podpreti vključene v socialno aktivacijo pri njihovi reaktivaciji, integraciji v različne družbene sisteme in posledično ponovno vključitvi na primarni, sekundarni in terciarni trg dela. Gre za vzpostavitev novega sistema, ki za svoje delovanje potrebuje na novo zaposlen ustrezen strokoven kader. V ta namen bodo na sedežu MDDSZ omogočene tehnične in institucionalne zmogljivosti za 4 zaposlene, ki bodo skrbele za strokovno podporo 48 koordinatorjem in nemoten potek operacije. Za 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki bodo razporejeni na 15 organizacijskih enot pa bodo tehnične in institucionalne zmogljivosti omogočene na obstoječih centrih za socialno delo. 48 koordinatorjev socialne aktivacije bo izvajalo neposredno delo z uporabniki. Projekt socialne aktivacije je eden ključnih projektov, ki se bo do leta 2022 financiral iz evropskih sredstev. Vir: MDDSZ Vlada imenovala častni odbor za počastitev 100. obletnice smrti Ivana Cankarja 11. decembra 2018 bo minilo 100 let od mnogo prezgodnje smrti pisatelja, esejista in politika Ivana Cankarja (roj. 10. 5. 1876). Cankar je že za svojega življenja, v desetletjih po smrti pa še v večji meri obveljal za osrednjo osebnost tako slovenske proze kot dramatike v prvi polovici prejšnjega stoletja, z nekaterimi svojimi spisi in nastopi pa je pomembno zaznamoval tudi politično dogajanje vse do osamosvojitve Slovenije in na svoj način ga še danes. Leto 2018 bomo v Sloveniji praznovali Cankarjevo leto in Vlada Republike Slovenije je na današnji seji imenovala častni odbor, ki bo vodil vse aktivnosti v zvezi s tem. V častni odbor so bili imenovani: predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik častnega odbora, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, mag. manag., minister za kulturo Anton Peršak, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. dr. Tadej Bajd, predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, župan občine Vrhnika Stojan Jakin, predsednik Slovenske matice prof. dr. Milček Komelj, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Martina Rozman Salobir, direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Javne agencije za knjigo Republike Slovenije Aleš Novak, akad. dr. France Bernik in akad. dr. Janko Kos. Člane, ki so bili imenovani glede na svojo funkcijo, ob morebitni zamenjavi nadomesti njihova naslednica ali naslednik. Vir: MK Vlada imenovala predstavnika ustanovitelja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Vlada je na današnji seji v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj kot predstavnico ustanovitelja razrešila dosedanjo članico Julijo Karlovšek. S Sklepom o preoblikovanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v javni zdravstveni zavod je določeno, da svet zavoda sestavljajo poleg ostalih predstavnikov tudi 4 predstavniki ustanovitelja. Vladi Republike Slovenije je Ministrstvo za zdravje predlagalo, da se v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj namesto dosedanje članice sveta zavoda Julije Karlovšek do izteka mandata sveta zavoda, to je do 10. 12. 2017, imenuje mag. Barbara Tiselj. Ga. Julija Karlovšek je podala odstopno izjavo kot predstavnica ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Razrešitev je tako v skladu s drugo alinejo drugega odstavka 4. točke Protokola o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki določa, da se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na željo predstavnika ustanovitelja v svetu. Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Predlagana kandidatka izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov. Z vložitvijo prijave se šteje, da predlagana kandidatka soglaša z imenovanjem v svet JZZ Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Vir: MZ Vlada je razrešila in imenovala predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota Vlada RS je na današnji seji v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota razrešila predstavnika ustanovitelja dosedanjega člana mag. Petra Dolinarja in za preostanek mandata sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota, do 4. 9. 2017, za predstavnika ustanovitelja imenovala Simona Jevšineka. Sklepom o preoblikovanju Splošne bolnišnice Murska Sobota v javni zdravstveni zavod je določeno, da svet zavoda sestavljajo poleg ostalih predstavnikov tudi 5 predstavnikov ustanovitelja. Vladi RS je MZ predlagalo, da se v svet javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnice Murska Sobota namesto dosedanjega člana sveta zavoda mag. Petra Dolinarja, do izteka mandata sveta zavoda, do 4. 9. 2017, imenuje Simona Jevšineka. Peter Dolinar je podal odstopno izjavo kot predstavnik ustanovitelja v svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnice Murska Sobota. Razrešitev je tako v skladu s drugo alinejo drugega odstavka 4. točke Protokola o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je RS, št. 007-207/2014/7 z dne 11. 2. 2016 (Protokol), ki določa da se predstavnika ustanovitelja v svetu lahko razreši na željo predstavnika ustanovitelja v svetu. Protokol določa postopek izbire in razrešitve kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je RS in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja. Predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet JZZ iz 2.2 točke Protokola, kar izhaja iz ocene komisije za ovrednotenje prijavljenih kandidatov. Z vložitvijo prijave se šteje, da predlagani kandidat soglaša z imenovanjem v svet JZZ Splošne bolnišnice Murska Sobota. Vir: MZ Vlada sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju NIJZ, Območna enota Celje Vlada je na današnji seji sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje, ki bo objavljen v dnevnem časopisju in na spletni strani Ministrstva za zdravje. Zakon o pacientovih pravicah za vsako območje posameznega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni pravni predhodnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in njegovih območnih enot predvideva določeno število zastopnikov pacientovih pravic. Olgi Petrak, zastopnici pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje, bo 19. 4. 2017 potekel petletni mandat. Za navedeno območje je potrebno imenovati novega zastopnika pacientovih pravic, ki bo mandat nastopil 20. 4. 2017. Zato je potrebno objaviti javni poziv, na podlagi katerega se bo izmed predlaganih kandidatov izbralo in imenovalo novega zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Celje. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o pacientovih pravicah je priprava javnega poziva v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Vir: MZ
© Copyright 2024