1. No category

Spoštovana članica, spoštovani član Ljubljanskega geografskega društva,
božično-novoletni prazniki trkajo na vrata naših toplih domov, da jih sprejmemo medse in se poveselimo v
iztekajočem se letu. Z vsakega kotička veje duh po kuhanem vinu, mesta in vasi se odevajo v svetleče preobleke
pisanih lučk, ki nas opominjajo, da nas do novega leta loči le še zelo malo časa.
Novo leto nam prinaša pester in zanimiv društveni program s številnimi zimskimi in pomladanskimi
dejavnostmi: ekskurzijami, potopisnimi predavanji in geografskimi večeri. Prepričani smo, da bodo dogodki
pritegnili vašo pozornost in da se jih boste z veseljem udeleževali. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ste člani
zelo dobro sprejeli t.i. pohodne ekskurzije, s katerimi smo pričeli letošnjo jesen, z njimi pa bomo nadaljevali tudi
v prihodnje. Zasnovane so namreč tako, da udeleženci na posamezni pohodni ekskurziji prehodimo del poti po
navidezni krožnici v širši okolici Ljubljane ter opazujemo geografske pojave in procese.
Prihajajoči društveni dogodki so objavljeni tudi na naši spletni strani: www.lgd-geografi.si. Elektronski različici
tega obvestila pripenjamo še e-koledar prihajajočih LGD dogodkov, ki ga ravno tako najdete na naši spletni
strani.
Obvestilu prilagamo vabilo na redni občni zbor LGD, ki bo v torek, 17. januarja 2017 ob 16.30 v dvorani
Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.
Še vedno smo dosegljivi na elektronskem naslovu: [email protected] in društvenem telefonskem odzivniku
(01 200 27 30), če pa želite osebno stopiti v stik s katerim izmed članov izvršnega odbora, ste vabljeni, da se
obrnete neposredno nanj:
Kontaktne osebe društva:
član/ica izvršnega odbora LGD
Primož Pipan – predsednik
Tajan Trobec – tajnik
Lucija Lapuh – blagajničarka
Tomaž Gorenc – referent za geografske večere
Peter Kumer – referent za ekskurzije in pohodne ekskurzije
Kristina Glojek – referentka za potopisna predavanja
Jernej Tiran – referent za kratke ekskurzije
Tanja Koželj – kartografinja in referentka za založništvo
Rok Godec – predstavnik učiteljev geografije in referent za fotografsko delavnico
elektronski naslov
telefon
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
[email protected]
01 470 63 59
01 241 12 42
01 241 12 42
01 470 63 70
01 200 27 14
01 200 27 20
01 241 12 54
Kot opazovalka sodeluje z nami tudi predstavnica Društva mladih geografov Slovenije Maša Jančič ([email protected]).
Naj vam za konec zaželimo prijetne praznične dni in vse dobro v prihajajočem letu 2017! Pozabite na
vsakodnevne skrbi, pomislite nase in na svoje bližnje ter se prepustite vrtincu novoletnih sladkosti!
tajnik:
Tajan Trobec
Ljubljana, 20. december 2016
predsednik LGD:
Primož Pipan
PROGRAM DOGODKOV LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
GEOGRAFSKI VEČERI
14. marec 2017, Marko Korošec: T o r n a d i
Kljub temu, da se tornadi pri nas pojavljajo zelo redko, imamo tudi Slovenci lovca nanje. Fotograf Marko
Korošec v sezoni tornadov potuje po Združenih državah Amerike, da bi se kar najbolj približal temu
ekstremnemu pojavu. V zadnjih sedemnajstih letih je bil na lovu že osemkrat, videl jih je približno 150, tudi
zelo od blizu. Poleg razburljivih doživetij v družbi znanstvenikov preučuje značilnosti tornadov in s tem išče
načine, kako preprečiti ali vsaj omiliti njihovo uničujoče divjanje. Lov na nevihte je danes osrednji del
njegovega življenja. V ozadju je nešteto ur trdega dela in nabiranja izkušenj, ki gredo z roko v roki z
razumevanjem fizikalnih procesov v nevihtah, analizo dogajanja v naravi in s sposobnostmi hitrega
intuitivnega odločanja in vožnje v nevarnih vremenskih razmerah. Predavatelj je leta 2014 zmagal na
fotografskem natečaju revije National Geographic Traveler. Med več kot 18.000 prispelimi fotografijami je
s fotografijo ogromnega nevihtnega oblaka v obliki »NLP« v ostrem kontrastu s pokrajino premagal vso
svetovno konkurenco. Poleti 2016 je zmagal na natečaju Inženirske zbornice Slovenije s fotografijo viadukta
Črni Kal v megli. Svoje fotografije objavlja na svoji spletni strani ter socialnih omrežjih. Njegove fotografije
objavljajo številni svetovni mediji, kot so National Geographic, Weather Channel, CNN, Daily Mail in BBC.
Vodi tudi odprave in fotografske delavnice.
11. april 2017, dr. Blaž Komac: N a r a v n e n e s r e č e k o t g e o g r a f s k i p a r a d o k s
Naravne nesreče v sodobni družbi niso več preprost naravni pojav, ki v stiku s človekom povzroči neugodne
posledice. So kompleksna geografska stvarnost, ki ima tudi številne pomembne implikacije na razvoj
družbe nasploh. Ob naravnih nesrečah so najbolj prizadete majhne in revne (otoške) države. Razvitejše
države se prej in lažje spoprimejo s posledicami. Toda na koncu krivulje, v razvitih državah, kjer tehnologija
omogoča doslej neznane načine obravnavanja teh procesov, sta gospodarski in tehnični razvoj povzročila
paradoks: večjo odvisnost družbe od naravnih razmer (in s tem od naravnih nesreč). Posledica
nepoznavanja naravnih procesov, individualizacije in naslanjanja na tehnologijo je manjša prožnost družbe.
Če so pred desetletji prebivalci izkazovali večjo prožnost tako, da so ob neugodnih razmerah do bližnjih
ciljev potovali peš, lahko danes že manjša snežna odeja nekatere kraje »odreže od sveta«. V razpravi bomo
na nekaj primerih problematizirali naraščajočo pogostost ekstremnih pojavov, večjo možnost nastanka
kompleksnih zaporednih (kaskadnih) nesreč, vpliv naraščajočega družbenega bogastva na škodo in
spreminjajoči se odnos prebivalstva do narave, ki ga zaznamuje stalnica: naš kratek spomin.
9. maj 2017, dr. Dejan Cigale: Tu r i z e m ,
trendi na začetku 21. stoletja
trajnostni
razvoj
in
turistični
Organizacija Združenih narodov je leto 2017 razglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj.
Zakon o spodbujanju razvoja turizma pravi, da razvoj te dejavnosti v Sloveniji »temelji na načelih
trajnostnega razvoja, ki upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne in okoljske razvojne
komponente«. Skladno s tem še zmeraj aktualna strategija slovenskega turizma navaja, da bo v letu 2016
turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju. Tudi Evropska unija naj bi v okviru svoje turistične
politike z različnimi ukrepi spodbujala trajnosten, odgovoren in kakovosten turizem. V praksi je
razumevanje trajnostnega turizma marsikdaj precej ohlapno in poljubno. Ta koncept je sprožil veliko
pozitivnih dejavnosti in praks, marsikdaj pa predstavlja le oznako, ki je koristna z vidika trženja in
oglaševanja. Na geografskem večeru bodo tako obravnavane nekatere dileme, ki so povezane z na papirju
čedalje bolj trajnostnim turizmom.
Geografski večeri so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a
G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i , dvakrat v spomladanskem in dvakrat v jesenskem obdobju. Zaradi nepredvidljivih
dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.
EKSKURZIJE
13. in 14. maj 2017, S l o v e n s k e s l e d i v P r a g i ( d v o d n e v n a e k s k u r z i j a )
Vodja: dr. Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar, nekdanji veleposlanik v Pragi.
Cilj: Odkrivanje Prage, kjer je pustil velik pečat slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Okvirna pot: Ljubljana – Praga – Ljubljana.
Odhod: 6.00 (13. 5. 2017), parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Iz Ljubljane se bomo odpravili ob 6.00 uri zjutraj. V Prago bomo prispeli okoli tretje ure
popoldne. Ogledali si bomo dvorišča in vrtove praškega gradu ter katedralo sv. Vida, kjer sta znamenita
groba Janeza Nepomuka in kralja Otokarja II. Pšemisla. Nato se bomo sprehodili čez Karlov most do starega
mesta. Drugi dan si bomo ogledali Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega skupaj s kripto in notranjostjo
zvonika. Nato bomo obiskali Rothmayerjevo vilo, ki je bila prav tako zgrajena po Plečnikovem načrtu.
Rothmayer je bil tesen sodelavec našega arhitekta pri urejanju praškega gradu in njegove praške cerkve. Iz
Prage se bomo odpravili ob 14.00 in se v Ljubljano vrnili pozno ponoči.
Oblačila in obutev: S seboj imejte vse potrebno za spomladanski dvodnevni izlet in eno nočitev, obutev pa
naj bo primerna za zmerno hojo v mestnem okolju.
Jezik vodenja: slovenščina
Cena: 117 € za 40 udeležencev oziroma 127 € za 35 udeležencev.
Rok prijave: 28. 2. 2017
V ceno je vključeno: prevoz z vsemi pristojbinami, stroški dveh voznikov, vodenje, nastanitev v hotelu 3***
(polpenzion: zajtrk, večerja, dvoposteljne sobe), organizacija ekskurzije, nezgodno zavarovanje potnikov
(Zavarovalnica Triglav).
Možna doplačila: vstopnina v praški stari kraljevski grad (12–15 €), vstopnina v kripto katedrale sv. Vita (16
€), nastanitev v enoposteljni sobi 20 €.
Plačilni pogoji: 1) Ob prijavi se plača 100 € akontacije. Prijavnina je nepovratna, razen v primeru, da
ekskurzija zaradi premajhnega števila prijav odpade. 2) Razliko do polne cene se plača najpozneje do 15. 4.
2017. Priporočamo, da si udeleženci naročijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna.
Prijave: Prijave sprejema agencija Unitours d.o.o., Topniška 35, 1000 Ljubljana na e-naslov
[email protected]. Agencija vam bo po izteku roka prijave posredovala sklicno številko za nakazilo. Ob prijavi
navedite vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, e-naslov in datum rojstva. Prijava se šteje kot
sprejeta, ko je na TRR agencije SI56 0201 0005 1401 236 nakazana akontacija. Pogoj za prijavo je članstvo v
Ljubljanskem geografskem društvu. Več o včlanitvi in članskih ugodnostih si lahko preberete na: www.lgdgeografi.si → o društvu → članstvo in vpisnica. Za prijavo veljajo splošni pogoji agencije Unitours, ki si jih
lahko preberete na spletnih straneh: www.unitours.si. Pričujoče besedilo velja kot obvestilo o odhodu.
27. maj 2017, P r i m o r s k a k u l i n a r i č n a d e d i š č i n a
Vodja: dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja in prof. zgodovine, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in
spominske študije ZRC SAZU, Raziskovalna postaja v Novi Gorici.
Cilj: Spoznavanje sredozemske kulinarike in z njo povezanih kulturnih in geografskih značilnosti v treh
primorskih pokrajinah: Vipavski dolini, Krasu in Brdih.
Okvirna pot: Ljubljana – Planina pri Ajdovščini – Goče – Štanjel – Kobjeglava – Prvačina – Dobrovo –
Ljubljana.
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Značilne primorske jedi, ki so se s prenašanjem iz roda v rod ohranile do današnjih dni,
uvrščamo med sredozemsko kulinariko, velikokrat označeno kot »mediteranska dieta«. To ne pomeni, da
ob uživanju sredozemskih dobrot občutimo lakoto in slabost, temveč ravno nasprotno. Ker so glavne
značilnosti sredozemske kuhinje sadje, zelenjava, oljčno olje, zelišča, ribe in malo rdečega mesa, se ob
njihovem uživanju počutimo vitkejše in bolj zdrave. Za Primorce je tudi značilno, da ob vsakem obroku
spijejo kozarec rdečega ali belega vina, ki daje moč in pogum. Potovanje po primorskih pokrajinah bomo
začeli na Planini pri Ajdovščini, kjer nas bodo sprejele članice Društva gospodinj in dramske skupine Planina
pri Ajdovščini, ki že 13. leto raziskujejo način življenja v Zgornji Vipavski dolini s poudarkom na kulinarični
dediščini. Gospodinje nas bodo sprejele z južno (malico), kot so jo navadno zaužili kmetje in kmetice, ko so
v spomladanskih in poletnih dneh delali na polju ali v vinogradih. Pot bomo nadaljevali proti Gočam, ki so
pomemben spomenik ljudskega stavbarstva v slovenskem prostoru. Posebnosti Goških domačij, grajenih v
kraškem stilu, niso le reprezentativni portali v gasah (ozkih ulicah) temveč tudi obokani hrami (podzemne
kleti), ki govorijo o pomenu vinogradništva v Vipavski dolini. Pri eni izmed tamkajšnjih kmetij si bomo
ogledali klet in se seznanili z zgodovino vinogradništva na Vipavskem. Pot nas bo vodila mimo Štanjela
(možen postanek za ogled strnjenega naselja in gradu) proti Kobjeglavi – značilni kraški vasi, kjer se vse od
leta 1982 sušijo vsem dobro poznani Mipovi kraški pršuti. Domačin Jože Abram, ljubiteljski raziskovalec
zgodovine vasi, nas bo popeljal po učni poti, ki se bo zaključila v stari pršutarni, kjer bo možno okusiti kraški
pršut in spiti kozarec kraškega terana. Mimo Komna se bomo ponovno spustili proti Braniški dolini in
Spodnji Vipavski dolini, ki je poleg vinogradništva poznana tudi po gojenju breskev. Ustavili se bomo v
Prvačini v muzeju aleksandrink – goriških žensk, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu. Tu
bomo med drugim izvedeli in okusili, kako se lahko dve popolnoma različni kulturi združita prav na
krožniku. Izlet, poln doživetij in dobrih okusov, ki ga bodo vseskozi dopolnjevali okusi žlahtne kapljice,
bomo zaključili v Brdih, kjer se bo ravno zaključila t. i. zimska lakota. Ker bo v majskem času obrodil prvi
spomladanski sadež – češnja, ki je bila včasih prvo živilo, s katerim so se po hudi zimi ljudje lahko do sitega
najedli –, bomo po briških gričih in vaseh poiskali kmetijo, kjer bo možen odkup briških češenj, večer pa
zaključili na eni izmed tamkajšnjih turističnih kmetij in za konec spoznali še posebnosti briške kuhinje.
Doplačilo za degustacije: Planina pri Ajdovščini, Kobjeglava, Prvačina, Dobrovo. Skupna cena bo sporočena
naknadno.
Obvezna oprema: Primerna oblačila in obutev za sprehod med vinogradi. S seboj imejte obilico dobre volje.
17. junij 2017, G o l i o t o k
Vodja: Ivan Kumer, profesor geografije in sociologije.
Cilj: Spoznavanje manj znanih delov povojne jugoslovanske zgodovine.
Okvirna pot: Ljubljana – Postojna – Reka – Crikvenica – Goli otok – Krk – Baška – Crikvenica – Ljubljana.
Odhod: 6.00, parkirišče pred dvorano Tivoli, Ljubljana.
Okvirni program: Iz Ljubljane se bomo peljali proti Primorski mimo Postojne in Ilirske Bistrice in naprej proti
Kvarnerju mimo Reke do obmorskega letovišča Crikvenica. Tam se bomo vkrcali na turistično ladjo. Na ladji
nas bodo pogostili z lokalnimi dobrotami (tudi za vegetarijance; vse je vključeno v ceno). Pluli bomo mimo
otokov Krk, Prvič in Grgur. Na Goli otok bomo prispeli pozno dopoldne. Iz pristanišča, kjer so v preteklosti
dovažali kaznjence, se bomo povzpeli skozi glavno ulico, kjer so bile nekoč delavnice. Obiskali bomo
kinodvorano, kjer si bomo ogledali kratek film o zgodovini Golega otoka. Sledil bo sprehod po otoku mimo
glavnih objektov nekdanjega zapora. Zaradi nedorečenega statusa »Golega«, so objekti na otoku, razen
kinodvorane in bifeja, v bolj slabem stanju, zato svetujemo previdnost pri hoji. Na poti bo vodnik razložil
dogajanje na otoku in mučenjih kaznjencev, ki temelji na pisnih in ustnih virih. Po ogledu bo v pristanišču
na ladji kosilo (»ribji piknik«). Sledilo bo kopanje v Baški na otoku Krku.
Oblačila in obutev: Ker so objekti na otoku v slabem stanju in poti marsikje niso primerno urejene,
predlagamo, da imate s seboj primerno pohodno obutev. Zaradi bližine Velebita in Kvarnerja je vreme na
Golem otoku zelo nepredvidljivo in lahko »pokaže zobe« z močnim vetrom, dežjem ali žgočim soncem. S
seboj imejte vetrovko, čepico in zaščito proti soncu.
Cena: 59 € pri najmanj 40 udeležencih. Pri manjšem številu bo narejen nov izračun cene.
Rok prijave: 15. 5. 2017
V ceno je vključeno: Avtobusni prevoz z vsemi pristojbinami na relaciji Ljubljana–Crikvenica–Ljubljana,
stroški voznika, vodenje, ladijski prevoz Crikvenica–Krk–Crikvenica, prigrizki in kosilo na ladji.
Doplačila: Ogled dokumentarnega filma o Golem otoku (ca. 10 KN)
Plačilni pogoji: 1) Ob prijavi se plača 29 € akontacije. Prijavnina je nepovratna, razen v primeru, da
ekskurzija odpade zaradi premajhnega števila prijav. 2) Najpozneje do 1. 6. 2017 se plača razliko do polne
cene. Priporočamo, da si udeleženci naročijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brezplačna.
Prijave: Prijave sprejema agencija Unitours d. o. o., Topniška 35, 1000 Ljubljana na e-naslov
[email protected]. Po izteku roka za zbiranje prijav vam bo agencija posredovala sklicno številko za nakazilo.
Ob prijavi navedite vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, e-naslov in datum rojstva. Prijava se šteje
kot sprejeta, ko je na TRR agencije SI56 0201 0005 1401 236 nakazana akontacija. Pogoj za prijavo je
članstvo v Ljubljanskem geografskem društvu. Več o včlanitvi in članskih ugodnostih si lahko preberete na:
www.lgd-geografi.si → o društvu → članstvo in vpisnica. Za prijavo veljajo splošni pogoji agencije Unitours
in si jih lahko preberete na spletnih straneh: www.unitours.si. Pričujoče besedilo velja kot obvestilo o
odhodu.
Prijave* na ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu [email protected] ali na telefonu 01 4706 370. Prosimo, da
ob prijavi navedete svoje ime s priimkom (in imena in priimke drugih morebitnih udeležencev, ki jih prijavljate), ali ste član
društva ter vašo telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek* za ekskurzijo znaša za člane LGD 25 €
oziroma 35 € za nečlane. Znesek obvezno nakažite na transakcijski račun št.: SI56 0201 0009 2471 715 (BIC: LJBASI2X) –
Ljubljansko geografsko društvo, Gosposka 13, 1000 Ljubljana. Koda namena: OTHR. Namen plačila: IME EKSKURZIJE. Plačilo na
dan ekskurzije ni več mogoče. Cena ne zajema stroškov prehrane.
*Prijava in plačilni pogoji za ekskurzijo v Prago in na Goli otok so drugačni. Glejte podrobnosti pod opisom ekskurzije.
POZOR!
Vse več je primerov, ko se udeleženci prijavijo na ekskurzijo, potem pa se je ne udeležijo in se od nje ne odjavijo. S tem se odžira
mesto drugim in povzroči čakanje na izhodišču (in zamudo pri izvedbi programa). Zato je Izvršni odbor društva sprejel naslednje
sklepe glede prijav na ekskurzije (to ne velja za ekskurzijo v Prago in na Goli otok):
1. Plačilo za udeležbo se mora izvesti vsaj 3 dni pred ekskurzijo.
2. Odjave sprejemamo do 2 dni pred ekskurzijo (torej do četrtka, če je ekskurzija v soboto).
3. Če je odjava oddana pravočasno, lahko koristite celotno vplačilo kot dobropis za prihodnjo ekskurzijo. Če odjava ni oddana
pravočasno, lahko dobropis koristite le v višini 50 % od vplačanega zneska.
4. Odhod iz predvidene lokacije bo zaradi časovnih omejitev programa in zakonsko omejenega delovnega časa voznika
avtobusa ob uri, zapisani v programu. Na zamudnike ne bomo čakali.
POHODNE EKSKURZIJE
26. februar 2017, O d O t o č d o T r ž i č a
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Otoče – Brezje – Peračica – Tržič.
Odhod: 6.55, železniška postaja v Ljubljani, tir 3 (vlak, smer Nova Gorica).
Okvirni program: Na prvem pohodu v letu 2017 bomo spoznali razčlenjenost Savske ravni s kvartarnimi
terasami, vršaji in dolinami. Iz Otoč se bomo povzpeli na Ljubno, nato pa se bomo skozi Brezje spustili v
dolino Peračice. Če bodo vremenske in snežne razmere primerne, bomo naredili ovinek do Peračiškega
slapa, ki pada preko andezitnega tufa. Iz Tržiča se bomo z rednim avtobusom vrnili v Ljubljano. Prehodili
bomo približno 15 km, kar pomeni dobre 4 ure zmerne hoje.
26. marec 2017, O d M o t n i k a d o Z a g o r j a o b S a v i
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Motnik – Čemšeniška planina – Zagorje ob Savi.
Odhod: 9.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 10.
Okvirni program: Tokrat bomo hodili po Posavskem hribovju, velik del poti bomo hodili ob nekdanji deželni
meji med Kranjsko in Štajersko. Najvišjo točko (1128 m) bomo dosegli pri planinskem domu na Čemšeniški
planini, kjer bo odmor za kosilo. Spustili se bomo mimo gradu Gamberk v Zagorje, od koder se bomo z
vlakom vrnili v Ljubljano. Prehodili bomo približno 18 km, kar pomeni 6 ur hoje.
23. april 2017, O d H r u š i c e d o P o s t o j n e
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Hrušica – Sveti Lovrenc – Postojna.
Odhod: 8.00, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Pot bomo začeli pri Stari pošti in rimskih utrdbah, nato pa se bomo podali skozi obširne
gozdove in se povzpeli k dobrih 1000 m visokemu razglednemu Svetemu Lovrencu. Spustili se bomo po
travnikih v Studeno in nadaljevali skozi gozdove mimo Pivka jame do Postojne, od koder se bomo vrnili z
avtobusom ali vlakom. Prehodili bomo približno 19 km, kar pomeni 6 ur hoje.
4. junij 2017, O d P o d v o l o v l j e k a d o G o r n j e g a G r a d a
Vodja: dr. Matej Gabrovec.
Okvirna pot: Podvolovljek – Lepenatka – Gornji Grad.
Odhod: 7.55, avtobusna postaja v Ljubljani, peron 30.
Okvirni program: Iz doline Lučnice se bomo strmo povzpeli mimo slapa Cuc na sedlo Kal, od koder je še
kratek travnat vzpon na 1426 m visoko Lepenatko. Spustili se bomo mimo svetega Lenarta v Gornji Grad,
od koder se bomo odpeljali z rednim avtobusom. Prehodili bomo približno 12 km, kar pomeni 5 do 6 ur
hoje.
Prijave na pohodne ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu [email protected] ali na telefonu 01 4706 370.
Prosimo, da ob prijavi navedete svoje ime s priimkom (in imena in priimke drugih morebitnih udeležencev, ki jih prijavljate), če
ste član društva ter vašo telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Finančni prispevek za pohodno ekskurzijo znaša 20 evrov in
vključuje prevoz ter organizacijske stroške. Stalni udeleženci imajo vsak peti pohod brezplačen, vendar pa je tudi v tem primeru
obvezna predhodna prijava. Pohodne ekskurzije so namenjene le članom Ljubljanskega geografskega društva. Znesek obvezno
nakažite na transakcijski račun št. 02010-0092471715; BIC: LJBASI2X - Ljubljansko geografsko društvo, Gosposka 13, 1000
Ljubljana. Koda namena: OTHR. Namen plačila: IME EKSKURZIJE. Plačilo na dan ekskurzije ni mogoče. Obvezna je ustrezna
pohodna obutev, udeležba je na lastno odgovornost. Udeleženci naj poskrbijo za malico.
KRATKE EKSKURZIJE
14. februar 2017, Z e m l j e p i s n i m u z e j
Vodja: dr. Primož Gašperič, GIAM, ZRC ZAZU.
Zemljepisni muzej je maja 1946 na pobudo Antona Melika ustanovila vlada Ljudske republike Slovenije in je
lani praznoval sedemdeset let obstoja. Muzej je danes posebna enota Geografskega inštituta Antona
Melika ZRC SAZU. Zemljepisni muzej pridobiva, hrani in ureja kartografsko, slikovno in arhivsko geografsko
gradivo ter pripravlja razstave, s čimer sodi med pomembne hranitelje geografske dediščine. Ogled muzeja
bo namenjen spoznavanju muzejskega dela in njegovega gradiva. Spoznali bomo geografske in kartografske
pripomočke iz preteklosti ter si ogledali nekaj tematskih razstav. Na originalnem arhivskem gradivu bomo
preverili našo sposobnost orientiranja in na starih kartografskih prikazih poskušali prepoznati dele
slovenskega ozemlja.
Zbirno mesto: pred dvorano Zemljepisnega muzeja, Gosposka 16, ob 16.30.
Cena: Ogled je brezplačen! Število prijav je omejeno na 20 (prednost imajo člani LGD).
19. april 2017, R e g i j s k i c e n t e r z a r a v n a n j e z o d p a d k i L j u b l j a n a
Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) je največji kohezijski projekt s področja
okolja v državi. Sestavljajo ga razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo
odpadkov. Delovati je začel konec leta 2015 in skrbi za odpadke tretjine Slovenije: trenutno pokriva 37
občin in 700.000 prebivalcev ter lahko sprejme 150.000 ton mešanih in več kot 20.000 ton bioloških
odpadkov na leto. Ekskurzija bo sestavljena iz dveh delov: uvodne predstavitve delovanja in ciljev
regijskega centra ter ogleda objekta s poudarkom na visokotehnološkem procesu predelave odpadkov, po
kateri na odlagališču konča manj kot pet odstotkov ostanka odpadkov.
Zbirno mesto: Cesta dveh cesarjev 101 (pred Upravno stavbo RCERO), ob 16.30. V duhu prihajajočega
Dneva zemlje je zaželen prihod na dogodek s trajnostnim prevoznim sredstvom (kolo ali avtobus). Od
končne postaje avtobusa št. 1 (Mestni log) je 10 minut hoje.
Cena: 5 € za člane, 7 € za nečlane.
Največje število udeležencev je 25.
Prijave na kratke ekskurzije sprejemamo na elektronskem naslovu [email protected] ali na telefonskem odzivniku: 01
200 27 30. Pri prijavi nujno navedite vaše ime, priimek, elektronski naslov in telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi.
POTOPISNA PREDAVANJA
17. januar 2017, Tina Košar: S k r i t i b i s e r n a B l i ž n j e m v z h o d u – I r a n
Iran je mešanica starega in novega, modernega in pozabljenega; mešanica, ob kateri nihče ne more ostati
ravnodušen. Bogata perzijska zgodovina se lepo odraža v arhitekturi, ljubitelji naravnih znamenitosti pa v
Iranu najdejo vse od visokih vrhov, toplega morja, pomarančnih nasadov do suhih puščav. Očarale vas
bodo bogato okrašene mošeje, pisani bazarji in slastni kebab. V Iranu živi več kot 80 milijonov prebivalcev,
največ v Teheranu, ki je prestolnica države. Po revoluciji leta 1979 je Iran postal islamska republika, kar
med drugim pomeni tudi, da v državi velja šeriatsko pravo. Pravila, ki jih nalagajo verski voditelji, močno
zaznamujejo družbo in jo razdvajajo. Dobrodošli v svetu moških ... Dobrodošli v svetu žensk ... Ampak
vedno dobrodošli!
21. februar 2017, Sandra Končan: P r o s t o v o l j n o d e l o z d e l f i n i n a T e n e r i f u
Študentka komunikologije nam bo predstavila svoje dvotedensko delo z delfini na Tenerifu pod okriljem
organizacije Frontier. Tja je priletela z letalom, kjer so jo nastanili v hišo prostovoljcev v mestecu
Guargacho na jugu otoka. Opravila je osnovno usposabljanje, se poučila o značilnostih delfinov, njihovih
plavutih in razlikovanju med najpogosteje opaženimi vrstami, fotografirala delfine s turističnih ladij, urejala
fotografije in se udeležila obalnih odprav. V prostem času je skupaj s prostovoljci raziskovala otok, med
drugim najvišji vrh El Teide in glavno mesto Santa Cruz.
21. marec 2017, Eva Šabec in Karmen Peternelj: V e s e l i
južni polobli
december/advent na
Mesec december sta predavateljici preživeli v pokrajini, ki slovi po ogromno »naj« lokacijah na svetu:
največjih puščavah, najvišje ležečih mestih, najvišjem plovnem jezeru, po drugem najglobljem kanjonu,
najbolj nevarni cesti, t.i. cesti smrti ipd. Predstavili bosta svoje popotovanje, zaznamovano z velikimi
razdaljami, dolgimi avtobusnimi prevozi, življenjem z domačini, spoznavanjem inkovske kulture,
odkrivanjem puščavskega življenja, neokrnjene narave, premagovanjem višinske bolezni in vsakodnevnimi
pripetljaji.
18. april 2017, Pia Peršič: H o d i m t o r e j s e m ! – V 3 0 d n e h p o S l o v e n s k i
planinski poti
Za predavateljico, popotnico in raziskovalko je življenje zelo enostavno, saj se na potovanja odpravi z
različnimi prevoznimi sredstvi, kot so motor, vlak in kolo. Ali pa jo mahne kar peš. Avgusta 2012 se je sama
podala raziskati Slovensko planinsko pot, prvo vezno pot v Sloveniji in Evropi. Prehodila je Pohorje,
Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Škofjeloško hribovje, Trnovsko planoto in prek Črnega
Kala v Ankaranu odtisnila zadnji, 75. žig na poti. Hodila je 30 dni in slogan HODIM, TOREJ SEM ji je bil
največja opora na več kot 630 km dolgi poti, na kateri je prehodila 45.000 m višinske razlike.
Potopisna predavanja so o b 1 9 . u r i v d v o r a n i Z e m l j e p i s n e g a m u z e j a G I A M Z R C S A Z U n a
G o s p o s k i u l i c i 1 6 v L j u b l j a n i . Štirikrat jih organiziramo v spomladanskem in trikrat v jesenskem obdobju. Zaradi
nepredvidljivih dogodkov si pridržujemo pravico do spremembe programa.