1. No category

Poročeni v letu 2016
Preteklo leto je bilo v naši župniji
5 porok.
Cerkveno pokopani v letu 2016
Pokopanih je bilo 10 župljanov
(preteklo leto 25); 8 moških in
2 ženski; 3, ki so prejeli vse
zakramente in 7 neprevidenih;
najstarejša 92 let, najmlajši 54 let.
Verska statistika in leto 2016
2013
2014
2015
2016
krsti
16
16
10
15
birmani
-
54
-
34
poroke
4
4
6
5
pogrebi
13
14
25
10
prvoob.
18
18
16
15
obhajila 24000 24000 23000 23000
nedelj.
625
554
486
460
Obhajanje prvih petih sobot v naši župniji
V soboto, 13. maja 2017, bo minilo natanko 100 let odkar se je trem preprostim
pastirčkom v Fatimi na Portugalskem
prikazala Devica Marija. Prosila je za posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu in
za zadostilno pobožnost prvih petih sobot
v mesecu, da bi nam pomagala ustaviti
vojne in zlo v svetu (več v prihodnji številki
Grobeljskega zvona).
V naši župniji bomo začeli s pobožnostjo 7.
januarja in jo končali 6. maja 2017. Prisrčno
vabljeni v soboto, 7. januarja, ob 17.30 v
našo kapelo, kjer bomo najprej zmolili
rožni venec in nato nadaljevali s sv. mašo.
Zaključek adventne akcije »Otroci za
otroke«
Zaključuje se adventna akcija veroučencev,
ki ste zbirali denar za lačne otroke po svetu. Na praznik Gospodovega razglašenja
(Svetih treh kraljev), 6. januarja, boste
k sv. maši, ob 18. uri v kapelo, prišli vsi
veroučenci in s seboj prinesli
hranilnike, v katere ste
zbirali denar za lačne
otroke po vsem svetu.
Prihranke boste oddali
v za to namenjen prostor v jaslicah.
V njihovem imenu,
Bog povrni.
Svetopisemski maraton
Pred nedeljo Svetega pisma, bo v soboto,
28. januarja, od 14. do 22. ure v naši
župnijski kapeli potekal svetopisemski
maraton. Nedeljo prej bo na voljo seznam,
kamor se boste lahko vpisali za branje. Ker
pa je bila v preteklih letih udeležba skromna, razlog za to pa je bil tudi strah pred
branjem, letos še posebej lepo povabljeni
le poslušalci.
S tem želimo v naši župniji in po družinah
poživiti branje Svetega pisma in ga
približati čim širšemu krogu bralcev.
ŽUPNIJA JARŠE
Jarška c. 65, Srednje Jarše
1230 Domžale
T: 01 721 29 63
M: 031 689 970
E: [email protected]
—
Za župnijo lahko darujete na
TRR odprt pri NLB d.d.:
SI56 0230 4009 1602 254
Pisarna je odprta vsak
ponedeljek od 16.00 do
17.30, ter vsak torek od
10.00 do 12.00. V juniju,
juliju in avgustu je župnijska
pisarna odprta samo po
vsaki sveti maši. Na cerkvene
in državne praznike je
župnijska pisarna zaprta.
Redno spovedovanje je v
četrtek pred prvim petkom
po sv. maši in na vašo željo
po dogovoru.
Krsti so vsako tretjo nedeljo
v mesecu v župnijski cerkvi.
Potrebne so predhodne
prijave v župnijski pisarni v
času uradnih ur.
Za cerkveno poroko naj se
oglasita zaročenca vsaj tri
mesece prej v župnijski
pisarni v času uradnih ur.
Bolnike in ostarele obiskujem po domovih vsak prvi
petek v mesecu. Domači
poskrbite za duhovno
oskrbo svojih najbližjih in
sporočite potrebo po obisku
domačemu župniku.
Teden molitve za edinost med kristjani
Že več kot sto let kristjani obhajamo molitveno osmino za
edinost. Ta lepa »navada« v dneh med 18. in 25. januarjem
vsako leto poveže med seboj kristjane vseh veroizpovedi, ko
se srečujemo, premišljujemo Božjo besedo in skupaj molimo.
Klic k edinosti kristjanov prihaja iz Svete dežele, iz Jeruzalema, ki je sveto mesto judovstva, krščanstva in islama. Tam je
po binkoštih nastala prva Cerkev, naša skupna mati.
V Jeruzalemu je iz Jezusovih ust privrela tista prisrčna molitev k Očetu, v kateri ga prosi za edinost svojih učencev: »Da
bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi« (Jn 17, 2021). Današnji jeruzalemski kristjani pomembnost edinosti še
kako čutijo, saj je razdeljenost del njihovega vsakdana.
K stanovitnosti v molitvi in delu za edinost smo danes poklicani tudi mi, vsak po svojih močeh, saj je skrb za obnovitev
edinosti stvar celotne Cerkve, tako pastirjev kot vsakega
vernika posebej.
Slomškovo bralno priznanje
Srečanje za Slomškovo bralno priznanje
bo potekalo v soboto, 28. januarja,
ob 9. uri, v veroučni učilnici.
Osnovnošolci, lepo povabljeni.
Krašenje in čiščenje cerkve po naseljih
• 8. januar, Jezusov krst
Rodica/Češminova/Bernikova/okolica
• 15. januar, 2. nedelja med letom
Slomškova/Jelovškova
• 22. januar, 3. nedelja med letom
Spodnje Jarše/Petrovčeva/Trdinova/okolica
• 29. januar, Nedelja Svetega pisma
Srednje Jarše
Molitvena ura Božjega Usmiljenja bo v ponedeljek,
16. decembra, po večerni sv. maši.
Za dan in uro cerkvenega
pogreba se najprej dogovorite z domačim župnikom.
Redna seja ŽPS bo v torek, 17. januarja. Začeli bomo s sv.
mašo ob 18. uri v cerkvi. Člani in članice, lepo vabljeni.
Župnijska knjižnica je
odprta po predhodnem
dogovoru.
Bolne in ostarele po domovih bom obiskoval v petek,
3. februarja, dopoldan.
Glasilo izdaja Župnija Jarše
odg. Matjaž Križnar, župnik
Gasilci bodo 14. in 28. januarja dopoldan pobirali star papir.
G robeljski
zvon
leto XXVII
01/398
www.zupnija-jarse.net
Iz matičnih knjig / leto 2016
Krščeni v letu 2016
Krščenih je bilo 15 otrok (preteklo
leto 10); 4 dečki in 11 deklic;
9 zakonskih, 1 civilno zakonski in
5 nezakonskih.
O Z N A N I LO Ž U P N I J E J A R Š E
2. januar - 29. januar 2017
Čas je, da se dvigneš s kolen
Veselje nad Božjo
besedo in postavo
Blagor njim, katerih pot
je popolna, ki hodijo
v Gospodovi postavi.
Blagor njim, ki čuvajo
njegova pričevanja,
ki ga z vsem srcem
iščejo. Sploh niso ravnali
izprijeno, hodili so po
njegovih potih. Ti si
razglasil svoje ukaze, da
bi se jih natančno držali.
O da bi bile moje poti
trdne v izpolnjevanju
tvojih zakonov! Potem
ne bom osramočen, ko
bom gledal na vse tvoje
zapovedi. Zahvalil se ti
bom z iskrenim srcem,
ko se bom učil sodb
tvoje pravičnosti.
Držal se bom tvojih
zakonov; ne zapusti
me popolnoma.
Ps 119, 1-8
Vpitje sredi noči in pisk detektorja za
dim sta zbudila družino. Starša sta
takoj vstala in s klici zbudila otroke in
jim ukazala, naj čim prej zbežijo iz hiše.
Ko so bili že na varnem, sta starša
odkrila, da manjka eden od otrok.
Največji strah staršev je sedaj postal
resničnost. Spogledala sta se in nato
zagledala sina na oknu v nadstropju,
ujetega v plamene. Oče, pobožen mož,
se je takoj vrgel na kolena in prosil
Boga, naj na kakšen način reši sina.
Tudi mati je bila globoko verna, obenem pa izredno praktična
ženska. Takoj je stekla k sosedom, zgrabila s stene na garaži
dolgo lestev, jo odnesla do hiše in naslonila na zid, se povzpela
do okna ter rešila sina iz plamenov.
Je čas, ko svojo vero najboljše pokažemo tako, da se dvignemo s kolen, stečemo po lestev in storimo to, kar moramo v
tistem trenutku storiti.
•••
Novo leto je priložnost, da se odločiš in narediš konkreten korak v svojem verskem življenju. Bodi »praktičen« in se dvigni s
kolen ... naredi nekaj za svojega bližnjega, ...
Ne ostani le pri besedah, kaj bi bilo prav storiti in kako. Stopi k
sočloveku in v ponižnosti srca in globoki veri v ljubezen delaj
dobro tudi z dejanji.
02. po.
Bazilij Veliki, škof
C 18 + Janez Rode
03. to. C 18 + Vinko in Helena Kepec
04. sr. K 7
V zahvalo
05. če. K 18 + Ana Kalan
06. pe.
Gospodovo razglašenje
K 18 + starše Lovše
07. so. K 18 + Marija Vršnik
08. ne.
25. sr.
K7
Spreobrnitev apostola Pavla
Po namenu
26. če.
Timotej in Tit, škofa
K 18 + Anton in Angelca Borštnar
27. pe.
Angela Merici, devica
K 18 + Stane Osenk
28. so.
Tomaž Akvinski, duhovnik
Ž 9 Pogovor o preb. knjigi / SBP
K 14 Svetopisemski maraton
K 18 Za blagoslov v družini
29. ne.
Nedelja Svetega pisma
K 8 Za žive in rajne župljane
C 10 + Peter Bider ml. in st.
ter Ivanka Bider
Jezusov krst
K 8 Za žive in rajne župljane
C 10 + Franc Košenina obl
09. po. C 18 + Alojzij in Stanislav Felicijan
12. če.
Doma ni sv maše
13. pe. K 18 + Ančka in Polde Slabič
14. so. K 18 + Janez Avbelj
15. ne.
2. nedelja med letom
K 8 Za žive in rajne župljane
C 10 + Minka Klopčič
16. po. C 18 + Gorazd Mal
Molitvena ura Božjega Usmil.
17. to.
C 18 + Marjan Čuden obl
+ st. Hribar in Janeza Kovač
Redna seja ŽPS
18. sr.
K7
+ Marija in Jožef Jesovnik obl
19. če. K 18 Za zdravje
Razpored bralcev
Božje Besede in sestavljalcev uvodov
06. pe.
07. so. K 18 M. Presekar, prostovoljec
08. ne.
Neža, devica in mučenka
K 18 + Feliks Andrejek obl
22. ne.
3. nedelja med letom
K 8 Za žive in rajne župljane
C 10 + Franc Stele obl
15. ne.
Frančišek Seleški, škof
C 18 + Frančiška Božič obl
2. nedelja med letom
K 8 T. Kovačič, J. Žabkar
C 10 J. Stražiščar, S. Stražiščar
21. so. K 18 K. Gradišar, prostovoljec
22. ne.
3. nedelja med letom
K 8 L. Žabkar, M. Joger
C 10 I. J. Kumše, T. Gorjup
28. so. K 18 R. Poljanšek, prostovoljec
29. ne.
Nedelja Svetega pisma
K 8 T. Klopčič, V. Pograjc
C 10 B. Presekar, M. Jeglič
M. Kovačič, uvodi
02. če.
Jezusovo darovanje
K 18 K. Stražiščar, A. Hribar
23. po. C 18 + družine Sušnik
24. to.
Jezusov krst
K 8 V. Pograjc, T. Ručigaj
C 10 N. Centa, K. Košenina
14. so. K 18 V. Rems, prostovoljec
20. pe. K 18 + Filip Letnar
21. so.
Gospodovo razglašenje
K 18 S. Podpeskar, B. Matzele
Mt 3, 13-17
Pavlin Oglejski, škof
Doma ni sv maše
Jn 1, 29-34
11. sr.
Mt 4, 12-23
Doma ni sv maše
Mt 5, 1-12a
10. to.
04. so. K 18 M. Presekar, prostovoljec
05. ne.
5. nedelja med letom
K 8 J. Žabkar, L. Žabkar
C 10 J. Pirnat, K. Lavrač
Mt 5, 13-16
Razpored svetih maš,
mašnih namenov in nekaterih dogodkov
Praznik Gospodovega razglašenja
Praznik Gospodovega razglašenja ali
praznik sv. treh kraljev v Katoliški Cerkvi
praznujemo 6. januarja.
Praznik Gospodovega razglašenja se
po tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh
kraljev. Trije kralji oz. trije modri podajajo
bolj nazorno in živo predstavo o častilcih
iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in
molit novorojenega Odrešenika.
Praznik so poleg božiča - praznika Jezusovega rojstva, uvedli na začetku četrtega
stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato
še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli
označevati predvsem prihod modrih z
Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje
oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v
Matejevem evangeliju (prim. Mt 2, 1–12).
Pisec omenjenega evangelija ne navaja
števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli
trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod
tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v
različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.
Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato
pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti
tudi trem zastopnikom poganskih narodov.
Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za
predstavnike poganskega sveta, saj so bili
v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni
vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek
misijonskega poslanstva Cerkve. Modre
je po izročilu in svetopisemskem besedilu
vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu.
Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi
rojaki.
Večer pred praznikom je po izročilu tretji
sveti večer, zato je na Slovenskem v
navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in
kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše,
na vhodna vrata pa se napiše začetnice
imen treh kraljev z letnico novega leta:
20 + G + M + B + 17.
Zakaj Jesusov krst, če pa je bil brez
greha?
O Jezusovem krstu poročajo vsi prvi trije
evangelisti kot začetnem dogodku Jezusovega javnega delovanja. Jezus je sam
o sebi vedel, da je Božji Sin, o katerem je
bilo napovedano, da bo nase naložil grehe
mnogih.
Ko je prišel od Očeta, se je, čeprav je bil
brez greha, uvrstil med grešnike, ki so
od Janeza Krstnika prejemali krst. Kakor
vedno in v vseh stvareh je hotel tudi s prejemom krsta izpolniti Očetovo voljo. Kot
Jagnje, ki odjemlje grehe sveta, je hotel
nepokorščino in napuh prvega Adamovega
greha in greha vseh Adamovih potomcev,
‘popraviti’ s ponižnostjo in pokorščino.
Jezusov krst v Jordanu je že naznanjal in
pripravljal njegov dokončni odrešitveni
krst - smrt na križu. S krstom je Jezus tako
rekoč uradno potrjen v svoji odrešenjski
službi. Oče in Sveti Duh sta poroka, da je
res božji Sin in ga predstavita svetu, da
bi svet sprejel njegovo oznanilo. Tako se
zgodovina odrešenja uresničuje v Kristusu
s sodelovanjem Svete Trojice.
S krstom je Jezus začel delo našega
odrešenja. Tako tudi mi s krstom postanemo deležni tega njegovega odrešenja. Tudi
za nas je krst sam po sebi le začetek in
izhodišče našega poslanstva, kakor je bil
za Jezusa njegov krst.
S praznikom Kristusovega krsta se
liturgično konča božični čas. Ima pa
božični značaj tudi še praznik Jezusovega
darovanja (svečnica), ki ga obhajamo 2.
februarja in je postavljen zato, ker se takrat
izteka štirideset dni po božiču.
V naši ljudski zavesti in pobožnosti
je pravzaprav šele takrat pravi sklep
božičnega časa. Zato navadno šele takrat
pospravimo jaslice in nehamo peti božične
pesmi.
Nedelja Svetega pisma
Prvič smo nedeljo obhajali v januarju 1990.
Nedelja svetega pisma je vedno blizu
spomina spreobrnjenja apostola Pavla
in sklepa molitvenega tedna za edinost
kristjanov, ki bo letos potekal od 18. do 25.
januarja. In vse se lepo dopolnjuje. Apostol Pavel je rasel ob Svetem pismu in ga s
svojimi pismi soustvarjal. In, ker imamo vsi
kristjani isto Sveto pismo, tudi ista Pavlova
pisma, nas to že povezuje med seboj in je
prispevek k ekumenizmu, k delu za edinost kristjanov. Tudi novi slovenski prevod
Svetega pisma je ekumenski, isti za vse
krščanske Cerkve, zato se Bogu zahvaljujemo za Sveto pismo.
Nedeljo Svetega pisma so razglasili naši
škofje na pobudo biblicistov in jo obhajamo vsako leto na zadnjo nedeljo v januarju.
Je praznik vseh tistih, ki bogato ponujajo Božjo besedo: z razlago pri maši, na
misijonih po župnijah in na duhovnih vajah,
v verskem tisku in verskih oddajah. Je
zahvala za nov prevod z opombami, uvodi
in drugimi pripomočki pri Svetopisemski družbi Slovenije. Je spodbuda, da bi
vzeli v roke priročnike o Svetem pismu, ki
jih izdajajo Ognjišče, Družina, Mohorjeva
družba in drugi, ali šli na romanje v svetopisemske kraje s Komisariatom za Sveto
deželo, da bi se pridružili svetopisemskim
skupinam po župnijah, ali pa Slovenskemu
bibličnemu gibanju, ki izdaja biblično revijo Božja beseda danes, prireja srečanja,
dopisni tečaj in predavanja po župnijah - o
Svetem pismu.
Nedelja Svetega pisma naj bo zahvala za
Gospodov dar, da nam »razlaga pismo«,
prav kakor je praznik Svetega Rešnjega
Telesa zahvala za dar, da nam »lomi kruh«.
Misel iz nove evharistične molitve pri
mašah za različne potrebe nas postavi
pred Emavs, pred učenca, ki sta prepoznala Jezusa - po lomljenju kruha pred
učenca, ki sta se vprašala tudi v našem
imenu: “Ali ni najino srce gorelo v nama,
ko nama je po poti govoril in odpiral
Pisma?”. Naj tudi nedelja Svetega pisma
pomaga: da ne bi ostajali brezbrižni, da bi
tudi naše srce zagorelo, da bi prepoznavali
Jezusa in globoko zajeli iz odprtih zakladov Svetega pisma.