Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 5. januar 2017 116. redna seja Vlade RS Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem zakonodajnem postopku. Kot izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije lahko pritisk migracijskih tokov na Republiko Slovenijo ogrozi varnost in zdravje prebivalcev, še posebej ob nenadnem in množičnem prihodu migrantov. Z namenom zagotavljanja javnega reda in notranje varnosti tako predlog predvideva določene ukrepe, da se v primeru množičnega in nenadzorovanega prihoda migrantov zagotovita notranja varnost in javni red Republike Slovenije ter omogoči normalno delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje vitalnih storitev. Predlog zakona omogoča hitro in učinkovito obravnavo tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Republiko Slovenijo ali so na ozemlju, kjer se bo predlagani ukrep izvajal, nezakonito. Predlog Vladi Republike Slovenije omogoča, da na predlog Ministrstva za notranje zadeve Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da v primeru spremenjenih razmer na področju migracij za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih šest mesecev odloči o uporabi ukrepa iz 10.b člena zakona, ki se nanaša na obravnavo tujcev, ki želijo na ozemlje vstopiti nezakonito na mejnih prehodih, in tujcev, ki v Republiko Slovenijo vstopijo izven mejnih prehodov. Predlog tudi določa, da Ministrstvo za notranje zadeve v predlogu za sprejem omenjene odločitve pripravi oceno možnih posledic spremenjenih razmer na področju migracij, predvsem glede vpliva na javni red in notranjo varnost države. V primeru spremenjenih razmer na področju migracij na podlagi odločitve Državnega zbora Republike Slovenije policija tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ali tujca, ki je nezakonito vstopil na ozemlje, privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. S predlogom zakona se tudi določa, da pravico do osnovne oskrbe tujcem, ki jim je v Republiki Sloveniji dovoljeno zadrževanje, zagotavlja vladni urad, pristojen za oskrbo migrantov. Vlada Republike Slovenije tako nalaga Generalnemu sekretariatu Vlade RS, da pripravi Odlok o ustanovitvi Urada za oskrbo migrantov, katerega osrednja naloga bi bila nastanitev in oskrba različnih kategorij migrantov. Vir: MNZ Vlada določila besedilo novele Zakona o trgu finančnih instrumentov Vlada je na današnji redni seji določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku. Poglavitne rešitve predloga zakona izvirajo iz prilagoditev nacionalne zakonodaje Uredbi 596/2014/EU. Rešitve, ki izhajajo iz pravnega reda EU, so: določitev pristojnega nadzornega organa za nadzor nad spoštovanjem določb Uredbe 596/2014/EU, in sicer je to Agencija za trg vrednostnih papirjev, opredelitev ukrepov nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev zaradi preprečevanja in odkrivanja prepovedanih ravnanj zlorabe trga, Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izreče pravni osebi ali izdajatelju globo v višini do trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče opredeliti, oziroma 15 % skupnega letnega prometa oziroma do 15.000.000 evrov (kršitev na podlagi Uredbe 596/2014/EU), Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko izreče odgovorni osebi pravne osebe oziroma izdajatelja globo največ do višine 5.000.000 evrov ali trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče ugotoviti (kršitev na podlagi Uredbe 596/2014/EU). Predlog zakona vsebuje še druge rešitve, ki ne izhajajo iz evropskega pravnega reda, in sicer: črtanje priporočila in opozorila kot ukrepa nadzora agencije, določnejšo opredelitev vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu, odpravo nepravilnosti glede nekaterih sklicev na preostalo finančno zakonodajo, odprava možnosti, da storitve hrambe in vodenja finančnih instrumentov, kot samostojne storitve, opravljajo osebe, ki niso nadzorovane s strani agencije. V takih primerih namreč ni zagotovljen nadzor nad osebami, ki v svojem imenu vodijo nematerializirane vrednostne papirje strank. Take osebe tudi niso vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev, ki je oblikovan v skladu z 12. poglavjem ZTFI. Tako vodenje vrednostnih papirjev strank zaobide splošno prepoved fiduciarnih računov iz 255. člena ZTFI. S tem se krni učinek določbe Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 75/15), ki določa, da je delniška knjiga javna. Vir: MF Vlada izdala uredbo o dvigu trošarin na tobačne izdelke Vlada je izdala Uredbo o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke, s katero se v dveh korakih zvišujejo trošarine za vse tobačne izdelke, in sicer 1. februarja in 1. julija 2017. Posledično lahko pričakujemo, da bodo zavezanci zvišali drobnoprodajne cene tobačnih izdelkov. Finančni učinek povišanja trošarin v dveh korakih znaša 11,3 mio evrov na letni ravni oziroma 0,94 mio evrov na mesec. Uredba je pripravljena na podlagi Sklepa vlade, sprejetega ob obravnavi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, s katerim je bila ministrstvu za finance naložena priprava spremembe uredbe z namenom zvišanja trošarine na cigarete. S sprejeto uredbo se zvišujejo trošarine za vse tobačne izdelke, in sicer 1. februarja in 1. julija 2017 (torej v dveh korakih). Posledično lahko pričakujemo, da bodo zavezanci zvišali drobnoprodajne cene tobačnih izdelkov. Finančni učinek povišanja trošarin v dveh korakih znaša 11,3 mio evrov na letni ravni oziroma 0,94 mio evrov na mesec. Ocenjeno je, da se bodo za nekaj manj kot 3 % znižale količine tobačnih izdelkov od katerih je obračunana trošarina. Zaradi enomesečnega zamika pri plačilu trošarine v državni proračun, bo prvi finančni učinek viden šele v mesecu marcu 2017, učinek na prihodke v letu 2017 pa bo 8,7 mio evrov in dodatnih 2,6 mio evrov v letu 2018 S predlagano uredbo se zvišajo zneski trošarine za cigarete, cigare in cigarilose, drobno rezani tobak in drug tobak za kajenje. V skladu s parametri se določi znesek specifične trošarine in odstotek proporcionalne trošarine za cigarete, ki se prodajajo na slovenskem trgu, in ugotavlja tehtana povprečna drobnoprodajna cena cigaret. Za cigarete se trošarina zviša s 106 na 109 evrov, 1. julija 2017 pa na 111 evrov. Pri 22-odstotnem DDV in 109 evrih trošarine znaša celotna obremenitev cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene 80,14 % drobnoprodajne cene oziroma 140,65 evra za tisoč cigaret oziroma 2,813 evra za zavojček dvajsetih cigaret. Specifična trošarina znaša 1,4065 evra za zavojček dvajsetih cigaret oziroma 70,3238 evra za tisoč kosov cigaret. Proporcionalna trošarina znaša 22,0377 % drobnoprodajne cene. Za cigarete, ki se prodajajo po ceni, nižji od 3,51 evra za zavojček dvajsetih cigaret, se določa trošarina v znesku 109 evrov za tisoč kosov, kar je enako obdavčitvi cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene. 1. julija 2017 se trošarina zviša na 111 evrov. Pri 22-odstotnem DDV in 111 evrih trošarine znaša celotna obremenitev cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene 81,28 % drobnoprodajne cene oziroma 142,65 evra za tisoč cigaret oziroma 2,853 evra za zavojček dvajsetih cigaret. Specifična trošarina znaša 1,4265 evra za zavojček dvajsetih cigaret oziroma 71,3238 evra za tisoč kosov cigaret. Proporcionalna trošarina znaša 22,6075 % drobnoprodajne cene. Za cigarete, ki se prodajajo po ceni, nižji od 3,51 evra za zavojček dvajsetih cigaret, se določa trošarina v znesku 111 evrov za tisoč kosov, kar je enako obdavčitvi cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene. Za cigare in cigarilose se trošarina 1. februarja 2017 zviša na 6,2 % od drobnoprodajne cene, vendar znaša najmanj 41 evrov za 1000 kosov, s 1. julijem 2017 pa se zviša na 6,3 % od drobnoprodajne cene, a najmanj 42 evrov za 1000 kosov. Za drug tobak za kajenje se trošarina 1. februarja 2017 zviša s 40 na 41 evrov za kilogram, s 1. julijem 2017 pa na 42 evrov za kilogram. Za drobno rezani tobak znaša od 1. februarja 2017 naprej 36 % od drobnoprodajne cene in 41 evrov za en kilogram, vendar najmanj 91 evrov za en kilogram (prej 88 evrov za kilogram), s 1. julijem 2017 pa se zviša na 37 % od drobnoprodajne cene in 42 evrov za en kilogram, vendar skupaj najmanj 92 evrov za en kilogram. Vir: MF Izvajanje Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri Slovenski izvozni in razvojni banki Vlada se je seznanila z izvajanjem Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri SID - Slovenski izvozni in razvojni banki. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju s SID banko v letu 2013 oblikovalo »Ukrep finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij«. V ta namen je pri SID banki za dobo 12 let od dneva črpanja prvega obroka sredstev državnega proračuna (v letu 2013), vzpostavljen posojilni sklad, kot posebni podračun (brez lastnosti pravne osebe) za namen ugodnega dolžniškega financiranja mikro, malih in srednje velikih podjetij. Od začetka izvajanja ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja MSP, to je od 10.11.2013 do 31.10.2016, je SID banka podprla več razvojnih projektov kot je bilo predvideno, zagotovila financiranje več kot 650 MSP (do 30.10.2016 je bilo sklenjenih 759 kreditnih pogodb v skupni vrednosti 174, 3 mio €), ki so na dan 31.12.2015 zaposlovali več kot 22.127 oseb. Po podatkih iz AJPES na dan 31.12.2015 primerjalno z 31.12.2012 se je v podprtih MSP povečalo število zaposlenih za več kot 3.402, bilančna vsota se jim je povečala za več kot 468 mio € (iz 2,1mlrd € na 2,6 mlrd €), povprečna letna dodana vrednost na zaposlenega se je povečala s 35.062 € na 38.614 € (za 3.551 €). SID banka je z ukrepom finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja MSP realizirala multiplikator javnih sredstev za vplačana sredstva v posojilni sklad v razmerju 1:4,16: z enim evrom prispevka iz državnega proračuna, se je ustvarilo 4,16 evra kreditov za končne prejemnike sredstev. V letu 2016 (do 31.10.2016) je bilo iz ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja MSP podprtih dodatnih 171 MSP, ki so na dan 31.12.2015 zaposlovala 3.813 oseb, imela bilančno vsoto 460,6 mio € in ustvarjala povprečno dodano vrednost na zaposlenega v višini 38.056 €; sklenjenih je bilo 171 kreditnih pogodb v skupnem znesku 36,2 mio €. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k podaljšanju rokov za odobravanje kreditov v okviru ukrepa finančnega inženiringa do pričetka izvajanja finančnih instrumentov iz sredstev kohezijske politike, vendar največ do 31. 12. 2017 ter k podaljšanju rokov za nakazila sredstev končnim prejemnikom do 31. 12. 2018, pri čemer se v navedenem obdobju lahko sredstva, ki so razpoložljiva za porabo, v okviru posojilnega sklada prerazporeja med kreditnimi linijami na način, ki sledi dinamiki in obsegu povpraševanja po kreditih iz posamezne kreditne linije. Vir: MGRT Vlada sprejela Letni program športa v RS Vlada bo v letu 2017 iz proračunskih sredstev za programe športa zagotovila 16.177.482 evrov. Dobrih 15,3 milijona evrov za programske in razvojne naloge ter 800 tisoč evrov za športno infrastrukturo. V okviru proračuna bodo financirani šport otrok in mladine, športna rekreacija, vrhunski šport, šport invalidov. Poleg tega pa so sredstva zagotovljena za projekt Razvoj kadrov v športu, za sofinanciranje programa Mladi za mlade, ki omogoča zaposlovanje mladih diplomantov športne smeri, za sofinanciranje programa Zdrav življenjski slog, ki omogoča osnovnošolcem vsaj dve dodatni brezplačni uri športne dejavnosti tedensko. Sofinanciralo se bo tudi usposabljanje strokovnih delavcev v športu. Vir: MIZŠ Vlada o Nacionalnem organu za kibernetsko varnost Vlada je na današnji seji določila, da Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, najkasneje do 31. 1. 2017 pripravi pravne podlage, ki bodo osnova za prevzem pristojnosti Nacionalnega organa za kibernetsko varnost ter jih posreduje v potrditev Vladi. Vlada je 25. 2. 2016 sprejela Strategijo kibernetske varnosti. Slednja med ukrepi na strateški ravni predvideva vzpostavitev nacionalnega organa za kibernetsko varnost (v strategiji opredeljenega kot osrednja koordinacija). Vzpostavitev organa ni zgolj zahteva sprejete strategije, ampak tudi Direktive o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Evropski Uniji (NIS direktive), pomeni pa tudi izpolnitev zaveze dane zvezi NATO. Vzpostavitev Nacionalnega organa za kibernetsko varnost, kot eno od prednostnih nalog na področju zagotavljanja kibernetske varnosti, predvideva tudi Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in je samo prva v nizu nujnih nalog za učinkovito in celovito zagotavljanje kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji. Medresorska delovna skupina za pripravo strategije kibernetske varnosti je oblikovala predlog, po katerem vlogo Nacionalnega organa za kibernetsko varnost prevzame Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov. Ta predlog je na svoji seji potrdil tudi Strateški svet Sveta za razvoj informatike. Ker bo za vzpostavitev organa potrebna sprememba zakonodaje, Vlada RS s tem sklepom nalaga Uradu Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, da najkasneje do 31. 1. 2017 pripravi oziroma dopolni ustrezne pravne podlage (predvsem gre za sklep o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov), ki bodo pozneje osnova za prevzem pristojnosti Nacionalnega organa za kibernetsko varnost. Vir: MJU Vlada se je seznanila z vmesnim poročilom o poteku premestitve in trajne preselitve oseb Vlada se je na današnji seji seznanila z vmesnim poročilom medresorske delovne skupine za koordinacijo izvedbenega načrta premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Vlada je 10. marca 2016 sprejela izvedbeni načrt premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav, 31. marca 2016 pa je ustanovila medresorsko delovno skupino za koordinacijo izvedbenega načrta. Medresorska delovna skupina je odgovorna za pripravo načrta nastanitvenih zmogljivosti za namestitev oseb, ki bodo v Slovenijo premeščene in trajno preseljene, pripravo načrta vključevanja premeščenih in trajno preseljenih oseb na trg dela in zaposlovanja in v sistem izobraževanja ter pripravo rešitev za koordinirano izvedbo ostalih ukrepov iz izvedbenega načrta. Slovenija je postopke premestitve začela izvajati marca 2016 s prvo najavo Italiji in Grčiji. Do 15. novembra 2016 so bili izvedeni trije postopki premestitve, v katerih je bilo dejansko premeščenih 23 državljanov Eritreje iz Italije in 101 oseba iz Grčije, od tega 84 državljanov Sirije in 17 državljanov Iraka. Do 15. decembra 2016 je bilo odločeno o prošnjah 79 oseb, od katerih je bil 73 osebam priznan status begunca, petim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, v enem primeru pa je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma. Slovenija je do 15. 12. 2016 premestila 124 oseb, kar predstavlja 21,87 % oseb, ki jih je treba premestiti. Skladno z zavezami mora Republika Slovenija premestiti še 195 oseb iz Italije in 248 oseb iz Grčije. Na zasedanju Evropskega Sveta konec junija 2015 so voditelji držav in vlad sprejeli odločitev, da se bo v EU skupno preselilo 20.000 oseb v okviru trajne preselitve. Slovenija se je zavezala k sprejemu 20 oseb iz tretjih držav, predvidoma državljanov Sirije iz Turčije, Libanona ali Jordanije. Skladno z dogovorom EU – Turčija, ki je bil sprejet aprila 2016, je bilo dogovorjeno, da se v Slovenijo preseli 20 državljanov Sirije iz Turčije. Vlada Republike Slovenije je 4. avgusta 2016 sprejela sklep, da se na podlagi kvote iz Turčije sprejme 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. Medresorska delovna skupina je k reševanju problematike nastanitvenih zmogljivosti za premeščene oseba pristopila nemudoma. Tako je MJU vzpostavil portal, namenjen oddajanju ponudb zasebnikov, ki bi bili pripravljeni oddati svoje nepremičnine v najem premeščenim osebam. Prav tako so bila k ponudbi nezasedenih stanovanj pozvana vsa ministrstva, ki imajo v lasti in upravljanju lastne stanovanjske kapacitete. Na podlagi okvirnih kriterijev za objekte, primerne za integracijo, in opravljenih ogledov je bil sprejet sklep o najemu nepremičnin za potrebe integracije oseb z mednarodno zaščito. Aktivnosti za realizacijo najema nepremičnin so v teku. MNZ je objavil poziv za predložitev ponudb za najem nastanitvenih kapacitet za osebe z mednarodno zaščito, MIZŠ je za namen nastanitve premeščenih oseb ponudilo dijaške domove, ki so zaradi neizkoriščeni. Glede na število oseb, ki jih mora Republika Slovenija še premestiti na osnovi sklepov EU, se aktivnosti za pridobitev zadostnega števila primernih stanovanj nadaljujejo. MDDSZ je pripravil Načrt ukrepov za integracijo oseb s statusom mednarodne zaščite na slovenski trg dela. Na ZRSZ je bil imenovan koordinator za to področje, katerega naloga je predvsem vodenje in koordinacija aktivnosti integracije beguncev na slovenski trg dela ter skrb za povezovanje in usklajeno delovanje vseh institucij s področja integracije beguncev v slovensko družbo. Predvidena sta tudi dva posebna svetovalca za zaposlitev relociranih oseb. Izvedli so pilotni projekt, katerega namen je bil osebam z mednarodno zaščito olajšati integracijo na trg dela. Pilotni projekt se je izkazal kot ustrezen korak na poti k zaposlitvi. Izvedli bodo tudi program usposabljanja na delovnem mestu za osebe s priznano mednarodno zaščito. MIZŠ je pripravil program vključevanja otrok v izobraževalni sistem po dvostopenjskem modelu, ki se ne razlikuje bistveno od programa za ostale otroke. Posebni programi izobraževanja za odrasle za premeščene osebe niso predvideni, saj se lahko vključijo v izobraževanje odraslih po istem sistemu kot ostale osebe z mednarodno zaščito. Ministrstvo je pripravilo tudi pojasnilo glede vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Medresorska delovna skupina je k sodelovanju na sejah, kjer so se obravnavale teme s področja nevladnih organizacij, povabila tudi nevladne organizacije. Te izvajajo različne programe za osebe z mednarodno zaščito, izključno za premeščene osebe se izvaja orientacijski program, ki vključuje opismenjevanje oseb, ki so nepismene ali slabo pismene v latinici, učenje osnov slovenskega jezika, ki temelji na praktičnih izkušnjah in simulaciji pogovora v različnih situacijah, pomoč pri nastanitvi in uvajanju v samostojno bivanje v integracijski hiši ter praktično predstavitev delovanja različnih sistemov, obisk in vpeljava v institucije. MNZ redno skrbi tudi za obveščanje javnosti o prihodih premeščenih oseb. Vir: MNZ Vlada odgovorila na poziv SOS glede sprememb višine povprečnin Vlada je sprejela odgovor na poziv Skupnosti občin Slovenije k spremembi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018, ki določa višino povprečnine za letos in prihodnje leto. Vlada je svojo zavezo iz lanskih pogajanj sicer že začela izpolnjevati, saj so se pogovori s predstavniki občinskih združenj začeli včeraj. Skupnost občin Slovenije je vlado pozvala k dvigu povprečnine v letih 2017 in 2018, ker je Vlada RS z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sklenila Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju. Ministrstvo za finance se je v okviru lanskih pogajanj o financiranju občin v letih 2017 in 2018 namreč zavezalo, da bo v primeru dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi privedel do višjih stroškov dela tudi za občine, temu primerno prilagodilo višino povprečnine v noveli zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018. Ministrstvo se je s predstavniki občinskih združenj prvič sestalo že včeraj. Na srečanju je ministrstvo predstavilo vsebino dogovora s sindikati javnega sektorja in prve izračune, koliko dodatnih stroškov bi odpadlo na občine. V skladu s tem je ministrstvo predlagalo, da bi povprečnina namesto 530 evrov v letošnjem letu znašala nekaj več kot 532 evrov, za leto 2018 pa dopustilo možnost, da spremembo višine povprečnine dogovorimo tekom letošnjega leta. Dodatna sredstva za transfer v občinske proračune se bodo zagotovila v okviru obstoječega maksimalnega obsega odhodkov državnega proračuna. Občine sicer predlagajo še nekoliko višje zvišanje povprečnine. Pogovori se bodo nadaljevali v drugi polovici januarja, ko bosta strani soočili natančne izračune, na podlagi katerih je bil ocenjen obseg dodatnih odhodkov občin zaradi dogovora s sindikati. Vlada je v odgovoru za SOS sicer pojasnila, da je ministrica za finance po njenem pooblastilu jeseni opravila tri kroge pogajanj z združenji, v katerih so bila podrobno predstavljena izhodišča in dopustni okviri. Z najvišjim dovoljenim obsegom odhodkov sektorja država sledi določbam zakona o fiskalnem pravilu, ki zahtevajo, da se v okviru javnofinančnega načrtovanja zasleduje pot postopne javnofinančne konsolidacije. Vlada poudarja, da je Slovenija od leta 2016 dalje v tako imenovani preventivni roki pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da je treba pri načrtovanju proračunov vseh institucionalnih enot sektorja država upoštevati vsa pravila, ki se nanašajo na zahteve po zmanjševanju dolga sektorja država, in tudi pravila, povezana z zmanjševanjem izdatkov. Državni proračun je kot ena izmed blagajn javnega financiranja pri spoštovanju teh pravil ključnega pomena. Vlada je v odgovoru SOS pojasnila še, da v letu 2017 pri trenutno dogovorjeni povprečnini 530 EUR znašajo sredstva občin 1.095.042.817 EUR, vir financiranja bo celotna dohodnina, ki pripada občinam, v višini 1.088.687.033 EUR, ter finančna izravnava 6.355.784 EUR. Za leto 2018 pa se povprečnina poviša za 6 evrov (536 evrov), hkrati pa se največjim ali pa ekonomsko najmočnejšim občinam vrača tudi 50 % primernega obsega sredstev v višini 9 milijonov evrov. Sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, ki se zagotavljajo v višini pet odstotkov skupne primerne porabe občin je določeno, da se dva odstotka sredstev v letu 2017 zagotavljata v obliki nepovratnih sredstev, trije odstotki sredstev pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. Za leto 2018 je predvidena obratna delitev. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na poziv Združenja občin Slovenije k spremembi ZIPRS Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poziv Združenja občin Slovenije k spremembi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 v delu, ki se nanaša na višino povprečnine, zaradi dogovora o ukrepih na področju plač. Združenje občin Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zaradi povečanja stroškov, ki ga bodo imele občine zaradi ukrepov na področju plač, spremeni Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ter ustrezno prilagodi višino povprečnine, tako da se določena povprečnina za leto 2017 poveča za 5,6 evrov, za leto 2018 pa za 9,1 evra. Izpostavljajo tudi, da je v okviru pogajanj za določitev povprečnine Ministrstvo za finance eksplicitno zagotovilo, da se bo izvedla uskladitev povprečnine, v kolikor bodo občine imele dodatne stroške po pogajanjih za plače v javnem sektorju. Navedeno je po mnenju Združenja občin Slovenije minimum, ki bi občinam pokril dodatne finančne obveznosti z naslova stroškov dela zaradi sklenjenega dogovora s sindikati, in je nujno, da se jih z zvišanjem povprečnine zagotovi, sicer bo to še dodatno oslabilo stabilnost delovanja lokalne samouprave. V letu 2017 pri povprečnini 530 EUR znašajo sredstva občin 1.095.042.817 EUR, vir financiranja bo celotna dohodnina, ki pripada občinam, v višini 1.088.687.033 EUR, ter finančna izravnava 6.355.784 EUR. Za leto 2018 pa se povprečnina poviša za 6 evrov (536 evrov), hkrati pa se največjim ali pa ekonomsko najmočnejšim občinam vrača tudi 50 % primernega obsega sredstev v višini 9 milijonov evrov. Sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, ki se zagotavljajo v višini pet odstotkov skupne primerne porabe občin je določeno, da se dva odstotka sredstev v letu 2017 zagotavljata v obliki nepovratnih sredstev, trije odstotki sredstev pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. Za leto 2018 je predvidena obratna delitev. Ministrstvo za finance bo skladno z zavezo, ki jo je dalo v jesenskih pogajanjih, takoj po novem letu začelo pogovore o spremembi zneska povprečnine z namenom, da se upošteva dogovor s sindikati. Vsem trem združenjem je ministrstvo za finance že 21. 12. 2016 poslalo vabilo na sestanek glede spremembe višine povprečnine v letih 2017 in 2018. Vir: MF Vlada spremenila ime in namen delovanja Centra za razvoj financ Vlada je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Regionalne Ustanove – Centra za razvoj financ in ga kot ustanovitelj ustanove prilagodila spremenjenim aktivnostim ustanove. Vlada je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi Regionalne Ustanove – Centra za razvoj financ in ga kot njen ustanovitelj prilagodila spremenjenim aktivnostim ustanove. Ker se je mednarodni del RU-CRF prenesel na CEF in ustanova opravlja zgolj izobraževanje na področju javnih financ v Sloveniji, ne pa tudi v regiji Jugovzhodne Evrope, obstoječe ime in namen ne odražata več dejanskega stanja. Vlada je zato spremenila ime ustanove iz Regionalna ustanova – Center za razvoj financ v Ustanova – Center za usposabljanje na področju javnih financ ter namen ustanove tako, da se zagotavlja izobraževanje in usposabljanje s področja javnih financ. Ker zaradi spremembe namena in obsega ustanove ni več potrebe po tako obsežnem organizacijskem ustroju ustanove (uprava, nadzorni odbor, svetovalni odbor) je vlada zmanjšala tudi število organov ustanove, in sicer z ukinitvijo nadzornega in svetovalnega odbora. Po spremembi statusa in izločitvi mednarodnega poslovanja RU-CRF kot pravna oseba v Sloveniji ni prenehala delovati, jo je bilo pa potrebno preoblikovati tako, da podpira zgolj programe v Sloveniji. Z ohranitvijo ustanove država obdrži izvajanje programov izobraževanja računovodij in revizorjev javnega sektorja. Slovenija programa izobraževanja notranjih revizorjev javnega sektorja in izobraževanja računovodij nujno potrebuje, da bi javne uslužbence pravočasno in čim bolje pripravila na spremembe na teh področjih. Poleg tega ima Slovenija moralno obvezo do obeh donatorjev, ki sta financirala razvoj in vpeljavo programov v Slovenijo, saj je bil eden od ciljev vsakega programa tudi njegova vzdržnost in dolgoročnost. Morebitna opustitev programa za Slovenijo in njegova kasnejša ponovna vzpostavitev zato ne bi bila smotrna in bi zahtevala dolgotrajen postopek ter dodatna finančna sredstva. S tako rešitvijo se program za Slovenijo izvaja dalje, s čimer bo zagotovljen odgovoren odnos do donatorjev, CEF pa bo hkrati ohranil referenco za izvajanje programa v regiji. Vir: MF Vlada o spremembah Uredbe o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov Vlada je sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) določa, da vlada na predlog ministra, pristojnega za elektronske komunikacije, z uredbo sprejme načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katero določi radiokomunikacijske storitve v povezavi z radiofrekvenčnimi pasovi, način uporabe radiofrekvenčnih pasov in druga vprašanja v zvezi z njihovo uporabo. V skladu z ZEKom-1 strokovno gradivo za predlog uredbe pripravi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS v skladu z mednarodnopravnimi akti, ki urejajo področje radiofrekvenčnega spektra in so uveljavljeni v Republiki Sloveniji. Predlog uredbe je pripravljen na pobudo agencije, ki na podlagi javnega pooblastila upravlja z radiofrekvenčnim spektrom RS. Agencija je tudi pripravila strokovno gradivo za predlog uredbe, ki ne posega v besedilo členov veljavne Uredbe o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov, temveč spreminja le obe prilogi, in sicer načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov in opombe iz Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze. Bistvene spremembe v prilogah uredbe so nastale zaradi uskladitve s sklepnimi listinami Svetovne konference o radiokomunikacijah leta 2015 v Ženevi (WRC'15). Svetovno konferenco o radiokomunikacijah približno na štiri leta organizira Mednarodna telekomunikacijska zveza, ki je specializirana agencija Organizacije združenih narodov. Vir: MJU Mnenje vlade k Predlogu zakona o oblikovanju cen naftnih derivatov Vlada je sprejela mnenje k Predlogu zakona o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo skupina poslank in poslancev in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlog zakona o oblikovanju cen naftnih derivatov je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagani zakon ponovno uvaja regulacijo cen naftnih derivatov za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin, 98 ali več oktanski neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja v cestnem ali pomorskem prometu, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje. Predlagani zakon bistveno spreminja sedanjo ureditev trga naftnih derivatov, po kateri se prosto oblikujejo cene 98 in več oktanskega bencina in kurilnega olja na vseh bencinskih servisih v Sloveniji, od 9.11.2016 pa se prosto oblikujejo tudi cene vseh naftnih derivatov na bencinskih servisih avtocest in hitrih cest. Vlada Republike Slovenije se zavzema za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu. Ukrepi, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), in na podlagi katerega so se v preteklosti sprejemale vsakokratne Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, so izredne narave in naj bi kot taki trajali največ 6 do 12 mesecev, nato pa naj bi sledila postopna odprava teh ukrepov. V Sloveniji pa so na podlagi tega zakona cene bencina regulirane že od aprila 2000, torej več kot 15 let. Trenutno so v Sloveniji poleg cen določenih naftnih derivatov (NMB 95 in dizel) regulirane le še cene edinih učbenikov za posamezen predmet oziroma strokovni modul v nekem razredu, letniku ali programu. Tako so se v zadnjih letih deregulirali oziroma sistemsko uredili tudi drugi trgi energentov (elektrika, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje). Zato Vlada Republike Slovenije meni, da je sedaj čas, da se postopoma sprosti oziroma deregulira tudi cene naftnih derivatov. Vlada meni, da predlagana ureditev ni primerna in je ne podpira. Vir: MGRT Mnenje vlade k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo skupina poslank in poslancev in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada meni, da predlagana dikcija dopolnitve 33. člen ZSRT, po kateri se za turistični aranžma ne štejejo storitve iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi, ni primerna. Predlagatelj zakona izvajanja teh storitev s strani teh organizacij namreč z ničemer ne omejuje; ne s spoštovanjem načela nepridobitnosti, niti z vključenostjo v letni delovni načrt šole. Predlagana dikcija bi dopuščala poseganje vzgojno-izobraževalnih organizacij na turistično tržišče, kjer za vse druge ponudnike turističnih storitev veljajo strogi pogoji, vključno z obveznostjo pridobitve licence, oziroma bi omogočala nelojalno konkurenco. Vlada RS bo v najkrajšem možnem času posredovala v Državni zbor RS predlog novega Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), v katerem bo skladno z Direktivo (EU) 2015/2302 celovito uredila vprašanje izjem od ureditve organiziranja turističnih paketov. Te izjeme bodo zajemale tudi vse strokovne ekskurzije in podobne oblike dela, ki so določene z letnim delovnim načrtom šole, predstavljajo način medpredmetnega izvajanja vzgojno izobraževalnega programa šole ter se ne izvajajo kot pridobitna dejavnost. Osnutek tega zakona je bil 1. 12. 2016 že posredovan v javno obravnavo. Glede na navedeno Vlada RS predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma ne podpira. Vir: MGRT Veljavna normativna ureditev omogoča učinkovit pregon bančne kriminalitete Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Temeljni rešitvi predloga zakona sta okrepiti Specializirano državno tožilstvo RS tako, da se poveča zakonsko določen minimum državnotožilskih mest iz 10 na 20 ter po vzoru Civilno finančnega oddelka, ustanovi nov Oddelek za pregon bančnega kriminala pri Specializiranem državnem tožilstvu. Kljub utemeljenemu in legitimnemu cilju, ki ga zasleduje predlog zakona t.j. uspešen in učinkovit pregon bančnega kriminala in v okviru tega tudi preiskava tako imenovane bančne luknje, Vlada RS predloga zakona ne podpira. Cilje, ki jih predlog zakona zasleduje, je namreč z ustreznejšo implementacijo obstoječih organizacijsko postopkovnih ukrepov, že mogoče doseči. Veljavna normativna ureditev že sedaj omogoča, da se zaradi specializacije, boljše učinkovitosti ali usklajenega delovanja na posameznih ožjih področjih organizira oddelke ter zagotovi bolj učinkovit pregon bančne kriminalitete. Vir: MP Četrto periodično poročilo Vlade Republike Slovenije o izvajanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin v Republiki Sloveniji Republika Slovenija je Okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin (v nadaljevanju: OKVNM) ratificirala 25. februarja 1998 z Zakonom o ratifikaciji Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (Uradni list RS - MP, št. 4/98 (RS 20/98). Vlada je v času od sprejetja OKVNM dalje posredovala tri poročila, in sicer dne 29. 11. 2000 (prvo poročilo), dne 6. 7. 2004 (drugo poročilo), dne 28. 4. 2010 (tretje poročilo). Četrto poročilo Vlade RS o izvajanju OKVNM v Republiki Sloveniji je pripravljeno na podlagi prispevkov državnih organov (Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za finance, Ministrstva za zunanje zadeve, Statističnega urada RS, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Informacijskega pooblaščenca in Urada Vlade RS za narodnosti) ter skladno s smernicami Sveta Evrope. Poleg zbranih odgovorov so bili pri pripravi poročila upoštevani tudi podatki iz objavljenih uradnih dokumentov na spletnih straneh državnih organov, druge informacije v zvezi z uresničevanjem OKVNM v Sloveniji ter mnenje in podani predlogi Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. V poročilu so poleg uvodnega dela, v prvem delu navedeni praktični ukrepi na državni ravni za udejanjanje izsledkov tretjega cikla nadzorovanja spoštovanja sprejetih obveznosti po OKVNM, v drugem delu so navedeni odgovori na vprašanja Sveta Evrope, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje ter odgovori na nadaljnja priporočila Sveta Evrope (skupaj 11. točk s pojasnili), sledi tretji del v katerem so izčrpno pojasnjeni nadaljnji ukrepi, sprejeti za izboljšanje uresničevanja OKVNM (navedeni po členih OKVNM), četrtem delu sledi informacija glede neobstoja posebnih nacionalnih okoliščin v povezavi z nadaljnjim dialogom s Svetovalnim odborom Sveta Evrope, na koncu poročila sta dve prilogi o sofinanciranju medijev v letih 2011-2016 in o zneskih namenjenih za potrebe izvajanja kulturnih programov obeh avtohtonih narodnih skupnosti, romske skupnosti ter kulturnih programov nemško govoreče etnične skupine. Vir: UN Kazniva dejanja s področja bančne kriminalitete v Republiki Sloveniji posredno terjale velik davek od državljanov Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Med cilji, ki jih predlagatelji zasledujejo s predlaganim zakonom, se navajajo izboljšanje pogojev za sodno obravnavo bančnega kriminala in posledično povečanje učinkovitosti sodišč pri izvedbi kazenskih postopkov v tovrstnih zadevah, kar bi rezultiralo v večjem številu obsodilnih ali oprostilnih sodb ter manjšemu številu zastaranih postopkov. Predlagatelji menijo, da so kazniva dejanja s področja bančne kriminalitete v Republiki Sloveniji povzročila izjemno veliko škodo bančnemu sistemu. Zaradi posledic takšnih razsežnosti bi morala biti učinkovita obravnava tovrstne oblike kriminala ena izmed prioritet organov pregona in sojenja. Vlada se strinja z oceno predlagateljev, da so kazniva dejanja s področja bančne kriminalitete v Republiki Sloveniji povzročila izjemno veliko škodo bančnemu sistemu in da so posredno terjale tudi velik davek od državljanov. Kljub temu, da vlada stremi k istemu cilju kot predlagatelji, pa ocenjuje, da prava pot ni dodatna fragmentacija obstoječih specializiranih oddelkov, temveč večja koncentracija v povezavi s centralizacijo. Ta ocena izhaja tako iz izkušenj ter poskušanih reform iz preteklosti kot tudi iz analize delovanja obstoječih specializiranih oddelkov sodišč, ki je bila opravljena v tem mandatu. Vir: MP Poročilo medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi Vlada se je seznanila s Poročilom medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 2. 9. 2016 objavilo mednarodni javni razpis za podelitev koncesije na svoji spletni strani, v Uradnem listu RS in v Uradnem listu EU, z rokom za sprejem ponudb do 3. 10. 2016. Komisija je pri odpiranju ponudb ugotovila, da je pravočasno do izteka roka za javni razpis za predložitev ponudb prispela ponudba enega ponudnika. MOP je 3. oktobra pred odpiranjem ponudbe prejel zahtevek za revizijo in predlog za zadržanje postopka. Vlada je zavrgla zahtevek za revizijo, predlog za zadržanje postopka pa je koncedent odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Slednja ni ugodila predlogu vlagatelja za zadržanje postopka. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je 21. 10. 2016 vlagatelj revizije vložil pritožbo, ki jo je MOP odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Vir: MOP Odgovor na pobudo Krajevne skupnosti Bertoki za izločitev bencinskega servisa Bertoki iz uredbe o državnem lokacijskem načrtu Vlada je sprejela odgovor na pobudo Krajevne skupnosti Bertoki, za brezpogojno črtanje določil o gradnji bencinskega servisa Bertoki v državnem lokacijskem načrtu (DLN) za navezavo luke Koper na avtocesto (AC). V zvezi z navedenim vlada pojasnjuje, da je v pripravi Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za hitro cesto na odseku Koper - Dragonja. V uredbi bo predvidena nova lokacija za bencinski servis, ki bo prevzel vlogo bencinskega servisa Bertoki, načrtovanega v DLN za navezavo luke Koper na AC omrežje. Vlada je 3. 1. 2013 potrdila najustreznejšo varianto za odsek hitre ceste Koper - Dragonja, ki je vključevala tudi oskrbno postajo Bandel. Sklep vlade o potrditvi najustreznejše variante hitre ceste še ni podlaga za umestitev in potrditev nove lokacije bencinskega servisa. Podlaga za to bo šele sprejeta uredba o DPN. Glede na to, da ta uredba še ni sprejeta, ni mogoče šteti, da je nova lokacija bencinskega servisa na tem cestnem odseku že umeščena v prostor. Vlada tako ugotavlja, da območja bencinskega servisa Bertoki s spremljajočimi ureditvami v tem trenutku torej še ni možno izločiti iz Uredbe o DLN za navezavo luke Koper na AC omrežje. Še vedno pa lahko Mestna občina Koper vzporedno vodi pripravljalne aktivnosti za določitev nove namembnosti območja bencinskega servisa Bertoki v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta Bertoki - Lazaret. Vir: MOP Pobuda za pristop RS k Sporazumu o Antarktiki Vlada je sprejela pobudo za pristop Republike Slovenije k Sporazumu o Antarktiki in naložila Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da pred sprejetjem zakona o ratifikaciji tega sporazuma pripravita strokovne podlage glede izvajanja tega sporazuma, v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. Slovenija se je za nameravani pristop k Sporazumu o Antartiki odločila na podlagi številnih pobud civilne družbe, ki so večkrat izrazile, da bi Slovenija postala pogodbenica tega sporazuma, saj bi tako pokazala, da ima namero in interes za tvorno sodelovanje glede zaščite planeta. Sporazum o Antarktiki je stopil v veljavo 23. junija 1961, trenutno ima 53 pogodbenih članic, od tega jih je 20 članic EU. Leta 2004 je bil ustanovljen sekretariat Sporazuma o Antarktiki, s sedežem v Buenos Airesu, Argentina. Naloge sekretariata so, da nudi podporo zasedanjem strank pogodbenic, pomaga pri izmenjavi informacij med članicami ter opravlja tehnične naloge glede delovanja sporazuma. Pogodbenice so razdeljene v dve kategoriji: posvetovalne in neposvetovalne. V kategorijo posvetovalnih članic sodijo države, ki aktivno izvajajo raziskave na Antarktiki. Neposvetovalne članice so tako kot posvetovalne članice vabljene na sestanke v okviru sporazuma, vendar nimajo pravice sodelovati pri oblikovanju odločitev, ravno tako pa ne plačujejo članarine. Vir: MOP Odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/17231 Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/17231 z dne 18. 11. 2016 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0464). V odgovoru je pojasnjeno, da je Vlada Republike Slovenije dne 30. 6. 2016 določila besedilo predloga Zakona o potrošniških kreditih, s katerim se prenaša večina določb Direktive 2014/17/EU v pravni red Republike Slovenije, in ga posredovala v obravnavo in sprejem v Državni zbor Republike Slovenije po rednem postopku. Skladno z načrtovanimi aktivnostmi je bilo predvideno, da bo Državni zbor Republike Slovenije predlog Zakona o potrošniških kreditih sprejel predvidoma oktobra 2016. Za dokončen prenos Direktive 2014/17/EU v pravni red Republike Slovenije je bilo predvideno, da bo minister, pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo, na podlagi sprejetega Zakona o potrošniških kreditih v najkrajšem možnem času izdal podzakonski akt, ki bo prenesel Prilogo II Direktive 2014/17/EU, deseti odstavek 14. člena in 16. člen Direktive 2014/17/EU (Pravilnik o vsebini predhodnih informacij in obrazcu za predhodne informacije o potrošniških kreditih za nepremičnino). Zakon o potrošniških kreditih namreč predvideva, da mora minister, pristojen za gospodarstvo, izdati podzakonski akt v treh mesecih po uveljavitvi zakona. V skladu z navedenim je bilo predvideno, da bi lahko bila Direktiva 2014/17/EU v celoti prenesena v pravni red Republike Slovenije v mesecu januarju 2017. Nepredvidoma je bila v okviru prve obravnave predloga Zakona o potrošniških kreditih zahtevana splošna razprava, ki je bila zaradi vmesnih parlamentarnih počitnic opravljena šele dne 19. 9. 2016. V nadaljnjem zakonodajnem postopku je bila druga obravnava predloga Zakona o potrošniških kreditih opravljena šele dne 17. 11. 2016, na 24. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala, da bi bila tretja obravnava predloga Zakona o potrošniških kreditih opravljena na isti redni seji kot druga obravnava. Predlog Vlade Republike Slovenije je bil sprejet in tako je bil predlog Zakona o potrošniških kreditih dne 22. 11. 2016 sprejet v okviru tretje obravnave na 24. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije. Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16, v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2), ki prenaša večino določb Direktive 2014/17/EU je že veljaven, saj je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS oziroma dne 3. 12. 2016. Navedeni zakon je tudi ustrezno notificiran z vnosom vseh relevantnih podatkov in objavljenega besedila v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije. V roku treh mesecev po uveljavitvi ZPotK-2 mora Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejeti 5 podzakonskih aktov, med katerimi je tudi Pravilnik o vsebini predhodnih informacij in obrazcu za predhodne informacije o potrošniških kreditih za nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), s katerim bodo določbe Direktive 2014/17/EU dokončno in v celoti prenesene v pravni red Republike Slovenije. Vir: MGRT Vlada se je seznanila z vmesnim poročilom Delovne skupine za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami Vlada je na današnji redni seji seznanila z Vmesnim poročilom Delovne skupine za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami - predlogom za zgodnjo celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, predlogom za medsektorsko sodelovanje različnih služb in oceno načrtovanja in uresničevanja politik za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Delovna skupina za sistemsko ureditev celostne obravnave otrok s posebnimi potrebami je bila ustanovljena 30.6.2016 s Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 02401-16/2016/4 z namenom, da pripravi in predloži Vladi Republike Slovenije v obravnavo predlog za zgodnjo celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, predlog za medsektorsko sodelovanje različnih služb in oceno načrtovanja in uresničevanja politik za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami do 31. 12. 2016, in nato nadaljuje delo ter pripravi še vsebinski program za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in predloge sprememb zakonodaje pa do 30. 6. 2017. Delovna skupina za sistemsko ureditev celostne obravnave otrok s posebnimi potrebami podaja skladno s 7. točko sklepa Vladi Republike Slovenije v obravnavo Vmesno poročilo Delovne skupine za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami - predlog za zgodnjo celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, predlog za medsektorsko sodelovanje različnih služb in oceno načrtovanja in uresničevanja politik za celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Vir: MZ Mnenje o zahtevi Sklada obrtnikov in podjetnikov za oceno ustavnosti Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Vlada je sprejela Mnenje o zahtevi Sklada obrtnikov in podjetnikov ter drugih za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 11. in 12. člena Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1) in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada meni, da se z ZPFOPIZ-1 ne posega v človekove pravice in svoboščine pobudnikov. Treba je poudariti, da ZPFOPIZ-1 ne vpliva na pravice in višino pravic članov Sklada obrtnikov in podjetnikov, saj so to določene v internih pravilih Sklada, ki je v lasti svojih članov. Z določbami ZPFOPIZ-1 se tudi ne posega v stopnjo socialne varnosti, ki jo članom Sklada obrtnikov in podjetnikov zagotavljajo te pravice. Prav tako ZPFOPIZ-1 ne posega v pravico do svobodne gospodarske pobude Sklada obrtnikov in podjetnikov in ne omejuje pravico do zasebne lastnine. Vir: MDDSZ Vlada se je seznanila s Predlogom priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu Vlada se je na današnji seji seznanila s Predlogom priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) je 23. 11. 2016 v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) vložila Predlog priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: Predlog priporočila), ki se glasi: 1. Državni zbor Republike Slovenije je opravil razpravo v zvezi z morebitno sistemsko korupcijo v zdravstvu. 2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje RS, da takoj sprejme potrebne ukrepe za temeljito reorganizacijo procesov nabav v zdravstvu. 3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje RS, da Državnemu zboru predstavi analizo učinkov ukrepa skupnih javnih naročil v zdravstvu, ki so bila predvidena za leto 2015. 4. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje RS, da pozove pristojne inštitucije k takojšnemu in odločnejšemu ukrepanju na področju ugotavljanja odgovornosti posameznikov v koruptivnih dejanjih. 5. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje RS, da nemudoma pripravi in Državnemu zboru RS predstavi zakonske spremembe, ki bodo omogočale transparentno javno naročanje. V nadaljevanju Vlada Republike Slovenije podaja svoje mnenje o Predlogu priporočil: Ministrstvo za zdravje se sooča s problematiko nabav oziroma investicij v medicinsko opremo za bolnišnice ter nabav zdravil in medicinskih pripomočkov v bolnišnicah ter s tem povezanih korupcijskih tveganj oziroma obstoja korupcije, ki je v Sloveniji prisotna že daljše obdobje, obstajala je v vseh mandatih predhodnih vlad. Korupcijska tveganja in pojavi korupcije so prisotni tudi na drugih področjih, področje zdravstva ni izjema. Vlada in Ministrstvo za zdravje sta, v tem mandatu, k reševanju navedene problematike pristopila na začetku mandata, sistemsko in sistematično ter gospodarno, na podlagi jasno oblikovanega in sporočenega stališča in cilja ničelne tolerance do korupcije. Načrtovane ukrepe striktno izvajamo. Vezani so na nabave in upravljanje z medicinsko opremo za javne zdravstvene zavode – bolnišnice in nabave zdravil in medicinskih pripomočkov v bolnišnicah. Uvodoma dodajamo, da je področje javnega naročanja blaga, storitev in gradenj zakonsko urejeno, z manjšimi ali večjimi spremembami že skoraj 20 let. Slovenska zakonodaja na tem področju je harmonizirana s pravnim redom EU. Slovenske bolnišnice, ki so samostojni gospodarski subjekti, glede na potrjene programe zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo in glede na potrebe izvajanja dejavnosti nabavljajo zdravila in medicinske pripomočke. Pri naročanju navedenega jih zakonodaja zavezuje k striktnemu spoštovanju pravil javnega naročanja že več kot 15 let, kar pomeni, da problematika na tem področju ni nova. Zatečeno stanje, ki ga ugotavlja predlagatelj, se je oblikovalo vrsto let. Novo je, da vlada in Ministrstvo za zdravje v tem mandatu posegata na področje nabav in nabavnih procesov v zdravstvu in ga urejata, načrtovano in sistematično. Ukrepi, ki so, kot rečeno, načrtovani in terminsko določeni so se začeli izvajati. Določeni rezultati so že vidni. Glede na to, da je problematika kompleksna in da je do zatečenega stanja prišlo v več kot desetletju in pol, seveda vse ne more biti urejeno hkrati in čez noč. Področje nabav, ki je na področju zdravstva vsebinsko najbolj izpostavljeno obsega nabave: - medicinske opreme oz. medicinskih aparatov, - zdravil, - medicinskih pripomočkov. Pri medicinski opremi in medicinskih pripomočkih so bistveni elementi za zmanjševanje korupcijskih tveganj, transparentno in racionalno porabo javnih sredstev in v tem okviru pravilno izvedbo javnega naročanja: - standardizacija, kar pomeni standardne opise opreme ali medicinskega pripomočka (glede na upravičene potrebe bolnišnic, glede na dejavnost, ki jo izvajajo po potrjenih programih); - javno naročanje, ki se, kjer je to z vidika nabave, tržnih zakonitosti in ekonomičnosti potrebno oz. utemeljeno, izvaja na način skupnega javnega naročanja; - javno naročanje ne sme obsegati samo pravilno izvedenega postopka javnega naročanja, ampak predvsem in najprej temeljito predhodno preveritev trga; Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), tako kot to ureja direktiva EU, omogoča preverjanje trga za pravilno izvedbo nabave pred izvedbo postopka javnega naročanja tako, da se: - ugotovi, kdo so potencialni ponudniki; - kaj ti ponudniki ponujajo; - omogoči uvid v cene; - potencialne ponudnike v naprej seznani s tehničnimi specifikacijami in s tem, kaj bo kasneje predmet postopka javnega naročanja. Ponudnikom je dana možnost, da komentirajo in dajo pripombe na tehnične specifikacije s čimer se bistveno zmanjša možnost, da bi bile napisane na kožo določenemu ponudniku. To pomeni, da se konkretno prepreči, da bi bil na primer določen medicinski pripomoček opisan tako, da ga lahko dobavi samo določen ponudnik, s tem se prepreči tudi, da se naročila drobijo in da se izdajajo naročilnice zaradi domnevne potrebne unikatnosti medicinskega pripomočka. - pridobi informacije od drugih naročnikov glede pravilno opisanega predmeta in doseženih cen; - s tem bistveno zmanjšajo možnosti sicer upravičenih pritožb in zmanjšanje stroškov zaradi pritožbenih postopkov. Kot je bilo že navedeno vlada in Ministrstvo za zdravje posegata v področje nabav slovenskih bolnišnic s projektom skupnega javnega naročanja, ki se bo izvajalo za vse nabave, pri katerih je to potrebno. V okviru tega projekta se je že uvedlo preverjanje trga pri predmetu "Infuzijski in transfuzijski sistemi". Pred postopkom skupnega javnega naročanja se je dokumentirano vodil v okviru tega strokovni dialog. Tehnične specifikacije, ki jih za ta premet uporabljajo slovenske bolnišnice, so bile posredovane v presojo potencialnim ponudnikom preko združenj (SLOMED in Trgovinska zbornica pri Gospodarski zbornici). Ponudniki so posredovali pisne komentarje in pripombe, v katerih so jasno navedli pri katerih artiklih so opisi taki, da izkrivljajo konkurenco in so neupravičeno pisani na kožo določenega ponudnika. Tako preverjene specifikacije so osnova za standardizacijo in oblikovanje kataloga. Brez preveritve trga pred izvedbo postopka javnega naročanja obstaja možnost, da se nabave vršijo napačno: - nabavlja se tisto, kar ni upravičeno in je opredeljeno na podlagi zahtev posameznika ali posameznikov, - nabavlja se dražje, - omogoča se, da se naročila drobi in naročila izvaja na podlagi naročilnic. Vlada in Ministrstvo za zdravje bosta zahtevala od bolnišnic, da pred izvedbo katerekoli nabave oz. pred izvedbo javnega naročanja dokumentirano izvedejo preveritev trga. Ena od podlag za preveritev trga bo tudi vzpostavljena evidenca cen vseh zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih nabavljajo slovenske bolnišnice. Projekt centralne cenovne evidence, ki naj bi zagotovil primerjavo doseženih cen materialov v javnih zdravstvenih zavodov, izvaja Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ) v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor in Ministrstvom za zdravje. Osnovni namen projekta je izdelava sodobnega informacijskega sistema, ki bo nudil cenovno ugodno informacijsko podporo pri primerjavi cen materialov vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so člani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter poenostavitev zbiranja podatkov o primerljivih cenah za posamezne materiale. Projekt se mora izpeljati na način, da bo zagotovil dolgoročno zniževanje stroškov nabavljenega materiala ter odpravil odvisnost dobav od posameznega dobavitelja opreme. Posledično se bodo zmanjšali stroški poslovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Centralna baza oziroma evidenca veljavnih nabavnih cen zdravil in medicinskih pripomočkov po posameznih JZZ se vzpostavi do konca januarja 2017. Vir: MZ Vlada sprejela Zavezo za zaupanje v statistiko Statistični urad Republike Slovenije je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje del Evropskega statističnega sistema (ESS). ESS je glavni izvajalec statističnih storitev in najpomembnejši dajalec informacij za Evropsko unijo in njene države članice. Ta razvija, pripravlja in izkazuje evropsko statistiko v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki in načeli, dodatno opredeljenimi v Kodeksu ravnanja evropske statistiki. ESS zagotavlja in stalno izboljšuje evropsko statistiko, ki je bistvena podlaga za demokratične procese in napredek v družbi. Zanesljivi statistični podatki so eden izmed ključnih elementov, ki odločevalcem v družbi, vladi, javni upravi, zasebnemu sektorju, raziskovalcem, novinarjem in prebivalcem omogočajo sprejemanje informiranih odločitev. Verodostojnost statističnih podatkov je tudi eden izmed nujnih pogojev za zaupanje v ukrepe, ki jih sprejemajo in izvajajo vlade posameznih držav. Sprejem Zaveze za zaupanje v statistiko pomeni izvršitev obveznosti, določene v Uredbi (EU) 2015/759 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki, ki zavezuje države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se ohrani zaupanje v evropsko statistiko. Zaveza za zaupanje v statistiko je zaveza Vlade RS, da bo s svojim političnim in regulatornim delovanjem zagotavljala pogoje za ohranitev delovanja slovenske državne statistike v skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike. V Sloveniji je ustrezno institucionalno okolje za izvajanje dejavnosti uradne statistike že zagotovljeno preko izvajanja načel strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov, pooblastila za zbiranje podatkov, statistične zaupnosti, nevtralnosti in objektivnosti, kakor so določeni v Zakonu o državni statistiki. Zakon zagotavlja SURS trdno pravno podlago za zagotavljanje strokovne neodvisnosti organa in njegovega vodje, jasno in široko pooblastilo za zbiranje podatkov iz vseh obstoječih evidenc ter možnost neposrednega sodelovanja v postopku priprave proračuna in pogajanj za pridobitev ustreznih finančnih sredstev in kadrovskih virov. Prav tako zakon zagotavlja popolno izvajanje statistične zaupnosti. Strokovna neodvisnost je dodatno utemeljena tudi v Zakonu o Vladi Republike Slovenije ter Zakonu o javnih uslužbencih. Cilj Zaveze za zaupanje v statistiko je ohranjanje dosežene ravni institucionalnega okolja za učinkovito in kakovostno izvajanje nacionalne in evropske statistike ter prizadevanje za njegovo izboljševanje. Vir: SURS Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede mariborskih vstaj Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika glede mariborskih vstaj v letih 2012 in 2013, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Policija je glede naznanitve kaznivega dejanja 23. januarja 2013 na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, in sicer za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Kljub številnim izvedenim aktivnostim za preiskavo omenjenega kaznivega dejanja, storilec še ni bil odkrit. Na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), mora policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Policija je nemudoma pričela z izvajanjem vseh aktivnosti za odkritje storilcev prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, po Zakonu o javnih zbiranjih, Zakonu o osebni izkaznici, Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Zakonu o orožju ter po Zakonu o zasebnem varovanju in kaznivih dejanj, ki so opredeljena v KZ-1 (šlo je zlasti za kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in napadov na policiste). Policija je v času protestov evidentirala 113 kaznivih dejanj, od tega 72 kaznivih dejanj napadov na policiste, za katere je kasneje podala 21 kazenskih ovadb, ki zajemajo prej omenjena izvršena kazniva dejanja, zoper 66 osumljencev. Med drugimi kaznivimi dejanji izstopa 40 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Največ teh kaznivih dejanj je bilo 26. novembra 2012 na protestih v Mariboru (23). Tudi nasploh je bilo največ kaznivih dejanj evidentiranih v Mariboru, kjer še posebej izstopa protestni shod 3. decembra 2012 v Mariboru z zaznanimi 58 kaznivimi dejanji in 164 kršitvami javnega reda. V primeru nasilnih protestov policijske enote niso potrdile sumov, da je šlo za posebej organizirano nasilje v sklopu ideološko podprtega ekstremnega nasilja. V večini primerov se je policija soočila z organiziranim nasiljem huliganov in vandalov. Vir: MNZ Vlada o načrtovanih spremembah sistema kvot za prerazporeditev migrantov Vlada je na današnji seji določila besedilo odgovora na poslansko vprašanje Branka Grimsa glede načrtovanih sprememb sistema kvot za prerazporeditev migrantov, ki ga pošlje Državnemu zboru. V drugi polovici 2016 se je v institucijah EU začela obravnava predlogov prenovljenega evropskega azilnega sistema, ki pomeni odgovor na množične prihode migrantov v EU v letih 2015 in 2016. Usmerjeni so tudi v iskanje rešitve v obliki stalnega relokacijskega mehanizma, ki bi v primerih, ko v državi članici poraste število prošenj za mednarodno zaščito, prosilce avtomatično začel dodeljevati drugim državam članicam. Republika Slovenija je v svojem stališču do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev), ki ga je potrdil tudi Državni zbor Republike Slovenije, izpostavila, da je reforma Dublinskega sistema potrebna, in poudarila, da bi se morale spremembe in reforma dublinskega sistema obravnavati vzporedno in v kontekstu ostalih sprememb azilne zakonodaje oziroma se morajo vse dimenzije medsebojno uskladiti. V svojem stališču se Slovenija sicer strinja, da sta predlagana kriterija števila prebivalcev in BDP v kontekstu izračuna delitvenega ključa relevantna, vendar kljub temu meni, da glede na vse navedeno ne bi smela biti edina. Avtomatiziran korektivni mehanizem je po mnenju Republike Slovenija lahko indikativnega značaja, medtem ko se morajo pri dejanskem dodeljevanju presežnega števila prosilcev za mednarodno zaščito v druge države članice upoštevati še ostali realnejši dejavniki – vidik sprejema prosilcev in kasneje vidik integracije v družbo sprejema. Za Slovenijo, ki ima majhne absorbcijske zmogljivosti in se je tradicionalno srečevala z majhnim številom prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito, pri čemer je treba izpostaviti tudi bistveno drugačno strukturo (mladoletnost, jezikovna in kulturna okolja z odsotnost socialnih mrež, skupnosti …), je to zahteven in dolgotrajen proces, tako z vidika zagotavljanja kadrovskih in finančnih virov kot dialoga z lokalnimi skupnostmi, ki se s tovrstnim fenomenom še niso srečevale in s tem v zvezi predvsem vzpostavitvijo potrebne integracijske infrastrukture na lokalni ravni. Republika Slovenija ima do predloga uredbe, ki je trenutno v fazi obravnave na Delovni skupini za azil Sveta EU, splošni preučitveni pridržek. Vir: MNZ Vlada o stroških migrantske krize in ukrepih za obvladovanje migracij Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Breznika o stroških migrantske krize, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Skladno z 71. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 je za namen reševanja migracijske problematike, na način, kot je to določeno za splošno proračunsko rezervacijo, vzpostavljena posebna rezerva za množične migracije. Vlada je v okviru finančnega načrta Ministrstva za finance za leto 2017 načrtovala 10 mio evrov rezerve za množične migracije. O porabi sredstev odloča vlada na predlog ministra za finance. Ta poda predlog na pobudo neposrednega uporabnika in odobrena sredstva se razporedijo v finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika. Vlada RS prek pristojnih resorjev dnevno spremlja varnostne razmere, pripravila je ustrezno spremembo področne zakonodaje, potekajo redni sestanki operativne skupine, policija izvaja poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Pripravljen je kontingentni načrt za primer povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, v pripravljenosti se vzdržujejo sprejemni centri, postavljajo se začasne tehnične ovire. Slovenija je aktivna tudi na mednarodni ravni in aktivno sodeluje pri iskanju skupnih rešitev na ravni EU. Vir: MNZ Vlada o ugotavljanju dejanske starosti mladoletnih migrantov Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa glede ugotavljanja dejanske starosti mladoletnih migrantov, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Dvom v dejansko starost migrantov, ki trdijo, da so mladoletni, se lahko pojavi zgolj v postopkih z migranti, ki ne posedujejo veljavnih dokumentov. V tem primeru je ugotavljanje dejanske starosti migrantov sestavni del ugotavljanja njihove identitete, ki ga policija izvaja po nastanitvi v Centru za tujce. Policija vse migrante, ki jih ni možno takoj vrniti v državo, iz katere so predhodno nezakonito vstopili, nastani v Center za tujce, kjer pričnejo s postopkom ugotavljanja njihove identitete. Enak postopek velja tudi za mladoletne tujce brez spremstva, mladoletniki, ki potujejo s spremstvom pa so subjekt takojšnje vrnitve. Skladno s petim odstavkom 82. člena Zakona o tujcih, ko identiteta mladoletnega tujca ni potrjena in obstaja dvom, da gre za mladoletno osebo, lahko policija ugotavlja starost osebe s pomočjo izvedencev. V 17. členu Zakona o mednarodni zaščiti je določen postopek ocene starosti mladoletnika brez spremstva v okviru postopka za priznanje mednarodne zaščite, če se pri obravnavi prošnje za mednarodno zaščito podvomi v starost mladoletnika brez spremstva. V tem primeru lahko pristojni organ odredi pripravo izvedeniškega mnenja. Izvedeniško mnenje pripravi izvedenec medicinske stroke, ki se v okviru priprave mnenja, če je to potrebno, posvetuje tudi z drugimi relevantnimi strokovnjaki. Pregled za oceno starosti se lahko opravi le, če mladoletnik brez spremstva in njegov zakoniti zastopnik v to pisno privolita. Če brez utemeljenih razlogov ne privolita v pregled, se mladoletnik brez spremstva v zvezi z obravnavo njegove prošnje šteje za polnoletnega. Vir: MNZ Vlada o dodatnih varnostnih ukrepih ob vojaškem porazu ISISa Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi z dodatnimi varnostnimi ukrepi ob vojaškem porazu ISISa in prihodu teroristov, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada se zaveda, da vedno bolj kompleksne grožnje nacionalni varnosti zahtevajo načrtovan, usklajen in učinkovit odziv celotnega sistema nacionalne varnosti. Slovenija ima vzpostavljen celovit integriran sistem nacionalne varnosti, ki ga sestavljajo samostojni podsistemi notranje varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe. Tri-nivojski sistem, ki povezuje nacionalno, strateško in operativno raven, preprečuje, da bi se osebe podvrgle nasilni radikalizaciji, ki vodi v terorizem, onemogoča dostop do sredstev storitve in zagotavlja zaščito ljudi pred napadom, omogoča uspešen in učinkovit pregon ter zagotavlja učinkovito in med seboj usklajeno odzivanje ob napadu. Leta 2015 je bila na predlog Slovenije sprejeta pobuda na področju boja proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (Western Balkans Counter-Terrorism Initiative – WBCTi), na podlagi katere je bil izdelan integrativni načrt. Slovenija bo nadaljevala z uresničevanjem tega načrta, ki na komplementaren in integrativen način med drugim prednostno obravnava učinkovito omejevanje tveganj, povezanih s tujimi terorističnimi borci. Slovenska policija sodeluje v različnih operativnih telesih, ki obravnavajo tveganja tako imenovanih tujih borcev in terorizma nasploh. V posebni podskupini za operativno sodelovanje Delovne skupine Dumas, v sklopu katere ima Slovenija pomembno nalogo pri krepitvi operativnega sodelovanja na področju tujih terorističnih borcev med EU in regijo Zahodnega Balkana, bo tudi v prihodnje intenzivno spremljala trende in sodelovala pri oblikovanju novih praks. Prav tako bo slovenska policija v okviru Iniciative o policijskem sodelovanju pri protiteroristični dejavnosti držav Zahodnega Balkana (Counter Terrorism Initiative – CTi) nadaljevala s promocijo dobrih praks na področju odkrivanja, preprečevanja in preiskovanja terorizma, ki so bile oblikovane na nacionalni ravni in ravni EU. Sicer pa RS redno spremlja dogajanje doma in v tujini, svoje ukrepe pa načrtuje v skladu z oceno ogroženosti. Slovenija je na mednarodni ravni enakovreden partner, kar dokazuje dejstvo, da je v zadnjih petnajstih let na mednarodni ravni predlagala več pobud za oblikovanje novih konceptov in orodij za omejevanje terorizma. Vir: MNZ Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stanovanjsko zakonodajo Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Danijela Krivca v zvezi z načrtovanimi spremembami stanovanjske zakonodaje. Vlada v odgovoru poudarja, da interes etažnih lastnikov ni spregledan, saj je, skladno s projektno nalogo v objavljenem javnem naročilu za Pripravo izhodišč za novo stanovanjsko zakonodajo po posameznih področjih, delovna skupina na strani zunanjega izvajalca pri pripravi izhodišč dolžna upoštevati smernice, ki so bile nakazane v javni obravnavi sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona (SZ-1) na področju upravljanja v začetku leta 2016. MOP je takrat prejel 80 pripomb, in v projektni nalogi izrecno piše, da mora delovna skupina na podlagi javne obravnave in predlogov deležnikov pripraviti izhodišča za nov zakon na področju upravljanja. Namen javnih predstavitev po končanih fazah je ravno preverba njihove vsebine pri širši javnosti in upoštevanje morebitnih spregledanih vsebin pri oblikovanju kasnejših rešitev. Predstavitev je bila izvedena 8. novembra 2016. Tudi po zaključku naloge bodo izhodišča javno predstavljena in obravnavana, šele po tem bodo sprejeta kot »formalna izhodišča« za zakonodajno prenovo. Osnutek nove zakonodaje s področja upravljanja bo pripravljen predvidoma konec leta 2017. Vir: MOP Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s pridobivanjem prostorskih dovoljenj in zemljišč za izvedbo investicij Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi s pridobivanjem prostorskih dovoljenj in zemljišč za izvedbo investicij. Vlada na vprašanje odgovarja, da na podlagi navedenih izsledkov analize Svetovne banke za leto 2016 ugotavlja, da se Slovenija glede na enostavnost pridobitve gradbenega dovoljenja uvršča v zgornjo polovico med vsemi 190-imi analiziranimi državami, in le malce pod OECD povprečjem, ki znaša 75,6 odstotne točke. Zato kaže, da je Slovenija glede na enostavnost pridobitve gradbenega dovoljenja med primerljivimi državami konkurenčna oziroma primerljiva. Ker pa želi vlada stanje na tem področju še izboljšati, je pristopila k reformi prostorske in gradbene zakonodaje. Na tej podlagi je bil oblikovan paket nove prostorske in gradbene zakonodaje, ki je bil v mesecu novembru 2016 poslan v vladno proceduro in ki predstavlja celostno prenovitev krovne zakonodaje na tem področju. Vlada poudarja, da aktivnosti za ugodnejše investicijsko okolje sestojijo iz normativnega okvirja, ki mora ob varstvu javnega interesa tako na varstvenih kot razvojnih področjih zagotavljati učinkovite postopke, povezane z realizacijo investicijskih namer; učinkovitega izvajanja tega normativnega okvirja, kar pomeni ustrezno organiziran, izobražen in zaseden upravni aparat, in nenazadnje zavedanja, da slovenski in evropski standardi na področju varstva zasebnih pravic, okolja, narave, kmetijskih zemljišč, kulturne dediščine in ostalih prvin terjajo pravočasno in pretehtano poseganje v prostor. Načrtovano, dolgoročno in sistematično razvijanje poselitvenih območij in kompleksov zazidljivih zemljišč je tisto, kar primerljive ali ciljane države praviloma postavlja v prednost. Kratki oziroma krajši roki za izvedbo investicij v teh državah, o katerih je pogosto govora, so predvsem posledica ustreznega delovanja in aktivnosti v prejšnjih fazah, ki pa jih take primerjave ne beležijo. Vir: MOP Seznanitev z zahtevkom za arbitražo zaradi prenizkega plačila za izvajanje koncesije ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi Vlada se je seznanila z zahtevkom za arbitražo z dne 9. 12. 2016 tožeče stranke družbe Koto d. o. o. proti toženi stranki Republiki Sloveniji. Koncesionar Koto je sprožil arbitražni postopek zaradi prenizkega plačila za izvajanje koncesijske dejavnosti ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Koncesionar izvaja javno službo na podlagi koncesijske pogodbe z dne 31. 3. 2011, kjer je plačilo storitev določeno s Sklepom o določitvi tarife za ceno storitev opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla. Koncedent, RS, zahtevku oporeka in v procesnem delu predlaga, da se spor rešuje v postopku pred sodiščem. Spori, ki potekajo pred sodiščem omogočajo izčrpanje vseh pravnih sredstev, zaradi česar je za stranke zagotovljena večja pravna varnost. Vir: MOP Vlada sprejela stališče glede predloga delegirane uredbe Komisije v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja energijske učinkovitosti proizvodov Vlada je na današnji seji sprejela stališče Republike Slovenije, da podpira sprejem delegirane uredbe Evropske komisije v zvezi z dovoljenimi odstopanji pri postopkih preverjanja energijske učinkovitosti proizvodov. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi proizvodov in direktiva o energijskih nalepkah proizvodov sta direktivi t.i. »novega pristopa«, kar pomeni, da lahko dobavitelji (proizvajalci in uvozniki) sami preskusijo svoje proizvode in s tem zagotovijo skladnost z zahtevami izvedbenih ukrepov (v primeru okoljsko primerne zasnove) ali delegiranih aktov (v primeru označevanja z energijskimi nalepkami). Na podlagi teh rezultatov dobavitelji napišejo t.i. "izjavo o skladnosti", ki je pogoj za to, da se proizvod lahko označi z znakom skladnosti CE. Države članice oziroma njeni nadzorni organi so odgovorni za preverjanje ali dobavitelji izpolnjujejo zahteve o označevanju z energijskimi nalepkami in okoljsko primerni zasnovi. Zato izvajajo nadzor trga s preskušanjem proizvodov, že danih na trg, glede dejansko izmerjene učinkovitosti proizvoda in vrednosti, ki jo je deklariral dobavitelj. Ker pa se ni mogoče izogniti razlikam med merilno opremo, ki jo uporabljajo dobavitelji, in opremo, ki jo uporabljajo organi za nadzor po vsej EU, je določeno dovoljeno odstopanje. Dovoljeno odstopanje je odvisno od vrste proizvoda in parametra, ki se meri. Ker se je pri nadzoru ugotavljalo, da so proizvajalci sistematično uporabljali dovoljena odstopanja, da bi ustvarili vtis, da so njihovi proizvodi učinkovitejši, se je Evropska komisija ob podpori držav članic, številnih predstavnikov evropske industrije in potrošniških organizacij odločila, da prepreči takšne zlorabe. S sprejemom te uredbe se bo spremenila priloga, ki natančneje določa način preverjanja skladnosti proizvoda s strani organov za nadzor trga, ki bo sedaj poenoten za petnajst skupin proizvodov. To je tudi bolj ekonomično kot spreminjati 15 uredb posebej. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi s kampanjo o ukrepih evropske kohezijske politike. Kohezijska politika je namenjena vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. V obdobju 2014-2020 je Evropska komisija opredelila 11 prednostnih osi, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike. Vlaganja bodo prednostno usmerjena v podporo t.i. mehkim vsebinam in bodo zagotavljala ustrezno kombinacijo ukrepov, ki bo združevala investicije v človeške vire, aktivacijo, mobilnost, raziskave, razvoj in inovacije ter v večjo energetsko in snovno učinkovitost. Kohezijska politika se izvaja v okviru treh glavnih skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada(KS) ter Evropskega socialnega sklada (ESS), katerega glavne prednostne naloge so ciliji 8-11 (prednostne osi 8, 9, 10, 11). Ti skladi skupaj z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) tvorijo evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI), ki predstavljajo glavno orodje naložbene politike Evropske unije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v obdobju 2014– 2020 skrbi za ukrepe prednostnih osi 8 (Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile), 9 (Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine), in 10 (Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost). Za učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov je ključnega pomena komuniciranje vseh aktivnosti v obliki informiranja, ozaveščanja in graditve dialoga med vsemi vpletenimi deležniki. Le na ta način lahko posamezni ukrepi postanejo prepoznavni, sprejeti ter dosežejo potrebno podporo in aktivacijo ključnih deležnikov, da bodo zadani cilji ukrepov doseženi. Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov bo Sloveniji omogočilo uresničevanje Strategije 2020, ki med prioritetami poudarja inkluzivno gospodarsko rast; rast, ki jo gradimo z ustvarjanjem novih delovnih mest, bojem proti revščini in socialni izključenosti. K uspešnemu črpanju sredstev pa bo nedvomno pripomogla tudi promocijska kampanja s spodbujanjem zanimanja za vključevanje v posamezne ukrepe. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z delovnopravnim statusom petih upokojenih kriminalistov pri R.U.R. d. o. o. Vlada se do vprašanja ne more opredeliti, saj ne pozna vsebine pogodbe podjetja R.U.R. d. o. o. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z zaostanki pri reševanju pritožb zoper odločitev o pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si prizadevajo, da bi rešili čim večje število pritožb, kar pa je ob velikem številu pritožb glede na število uslužbencev izredno zahtevno delo. Pred uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je ministrstvo reševalo pritožbe o 5 od 13 pravic iz javnih sredstev. Z uveljavitvijo ZUPJS se je na ministrstvo prenesla pristojnost za reševanje pritožb zoper odločbe centrov za socialno delo zoper 13 pravic iz javnih sredstev, od katerih se na novo odloča o pravici do otroškega dodatka, varstvenega dodatka, znižanega plačila vrtca, plačila prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, do subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence ter subvencije najemnine. S 1. januarjem 2014 so centri za socialno delo in s tem ministrstvo, pristojni še za odločanje o pravici do pomoči pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravici do pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina). Težave so nastale tudi zaradi sprejema interventnih zakonov, ki sta bila sprejeta zaradi poslabšanja ekonomskega stanja v državi in sta zmanjšala višino priznanih pravic. Ker socialna zakonodaja rešuje socialne stiske, se pritiski na socialne pravice večajo. Na ministrstvu naj bi se po oceni, narejeni februarja 2011, dodatno zaposlilo 20 do 25 novih javnih uslužbencev. Dejansko pa se je število vseh zaposlenih v ministrstvu, po kadrovskem načrtu vse od uveljavitve ZUPJS, torej od leta 2011 dalje, zmanjševalo, in sicer v letu 2012 za 4,1% glede na leto 2011 in v letu 2013 (do vključno marca) za dodatnih 4,7 % glede na leto 2012. Skupaj se je tako število zaposlenih v dobrem letu zmanjšalo za 19 zaposlitev, ministrstvo pa je izvedlo tudi več drugih ukrepov za zmanjšanje mase sredstev za plače. Iz navedenega izhaja, da so bile namesto potrebnih 20 do 25 zaposlitev za izvajanje ZUPJS lahko realizirane le 4 zaposlitve. Do leta 2016 se stanje na kadrovskem področju ni popravilo. Na podlagi sklepa vlade je bil uspešno izveden projekt reševanja zaostankov, ki je število zaostankov zmanjšalo s preko 10.000 na približno 3.000. Ker pa je bil projekt zaključen, število zaposlenih pa se ni povečalo za načrtovane zaposlitve za nedoločen čas, se je število zaostankov ponovno začelo večati. Z namenom poenostavitve socialne zakonodaje, razbremenitve centrov za socialno delo in posledično odprave zaostankov na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poteka projekt reorganizacije centrov za socialno delo. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z učinkovitim delom drugostopenjskega organa na področju socialnega varstva. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si prizadevajo, da bi rešili čim večje število pritožb, kar pa je ob velikem številu pritožb glede na število uslužbencev izredno zahtevno delo. Pred uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je ministrstvo reševalo pritožbe o 5 od 13 pravic iz javnih sredstev. Z uveljavitvijo ZUPJS se je na ministrstvo prenesla pristojnost za reševanje pritožb zoper odločbe centrov za socialno delo zoper 13 pravic iz javnih sredstev, od katerih se na novo odloča o pravici do otroškega dodatka, varstvenega dodatka, znižanega plačila vrtca, plačila prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, do subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence ter subvencije najemnine. S 1. januarjem 2014 so centri za socialno delo in s tem ministrstvo, pristojni še za odločanje o pravici do pomoči pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravici do pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina). Težave so nastale tudi zaradi sprejema interventnih zakonov, ki sta bila sprejeta zaradi poslabšanja ekonomskega stanja v državi in sta zmanjšala višino priznanih pravic. Ker socialna zakonodaja rešuje socialne stiske, se pritiski na socialne pravice večajo. Na ministrstvu naj bi se po oceni, narejeni februarja 2011, dodatno zaposlilo 20 do 25 novih javnih uslužbencev. Dejansko pa se je število vseh zaposlenih v ministrstvu, po kadrovskem načrtu vse od uveljavitve ZUPJS, torej od leta 2011 dalje, zmanjševalo, in sicer v letu 2012 za 4,1% glede na leto 2011 in v letu 2013 (do vključno marca) za dodatnih 4,7 % glede na leto 2012. Skupaj se je tako število zaposlenih v dobrem letu zmanjšalo za 19 zaposlitev, ministrstvo pa je izvedlo tudi več drugih ukrepov za zmanjšanje mase sredstev za plače. Iz navedenega izhaja, da so bile namesto potrebnih 20 do 25 zaposlitev za izvajanje ZUPJS lahko realizirane le 4 zaposlitve. Do leta 2016 se stanje na kadrovskem področju ni popravilo. Na podlagi sklepa vlade je bil uspešno izveden projekt reševanja zaostankov, ki je število zaostankov zmanjšalo s preko 10.000 na približno 3.000. Ker pa je bil projekt zaključen, število zaposlenih pa se ni povečalo za načrtovane zaposlitve za nedoločen čas, se je število zaostankov ponovno začelo večati. Z namenom poenostavitve socialne zakonodaje, razbremenitve centrov za socialno delo in posledično odprave zaostankov na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poteka projekt reorganizacije centrov za socialno delo. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Žana Mahniča Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Žana Mahniča v zvezi v zvezi s spodbujanjem večje zaposlenosti v prometnem sektorju. Podatki Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) o prostih delovnih mestih kažejo, da so potrebe po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev od leta 2012 do 2015 padale, medtem ko v letu 2016 zasledimo ponovno rast. V obdobju med 1.1. 2015 in 30. 9. 2016 se je zaposlilo 2.137 voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Med njimi prevladujejo osebe v starostni skupini od 30 – 49 let (59%), sledijo starejši od 50 let (30%), mladih do 29 let pa je le 11%. Interes mladih za zaposlovanje v poklicu voznik težkih tovornih vozil je glede na podatke relativno nizek. Z dodatnimi akcijami promocije poskuša ZRSZ povečati interes mladih za ta poklic. V letih 2015 in 2016 je bilo izvedeno več promocijskih akcij in skupinskih svetovanj z namenom motiviranja brezposelnih oseb za zaposlovanje v tem poklicu, oziroma za vključevanje v neformalno izobraževanje in usposabljanje za pridobitev vozniških izpitov C in/ali E kategorije ter opravljanje temeljne poklicne kvalifikacije (TPK) voznik/voznica v cestnem prometu. V letu 2015 in 2016 se je neformalnega usposabljanja udeležilo 338 brezposelnih oseb (29% mladih do 29 let), poleg tega je 159 brezposelnih oseb opravilo TPK (22% mladih). V obeh letih so delodajalci koristili možnosti v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in Jamstva za mlade: Delovni preizkus in Usposabljanje na delovnem mestu, 8 mladih pa se je zaposlilo kot voznik težkega tovornjaka s subvencijo v okviru programa »Prvi izziv«. ZRSZ redno sodeluje z delodajalci iz prometnega sektorja, tako pri iskanju ustreznih kadrov, kakor tudi pri izvajanju promocijskih akcij. Le-teh se udeležujejo tudi delodajalci in zaposleni vozniki, ki neposredno predstavijo poklic, njegove prednosti in slabosti brezposelnim. Vir: MDDSZ Vlada izdala Uredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepu informiranja in promocije kmetijskih proizvodov Vlada je izdala Uredbo o izvajanju uredb (EU) o ukrepu informiranja in promocije kmetijskih proizvodov. Uredba ureja izvedbo EU zakonodaje o izvajanju ukrepa informiranja in promocije o kmetijskih proizvodih na notranjem trgu in trgih tretjih držav. Pri ukrepu gre za nadaljevanje finančne perspektive v novem programskem obdobju 2014-2020. Spremembe so pri financiranju programov, saj se ne predvideva več sofinanciranje programov s strani države članice, ampak programe financira izključno EU iz Evropskega sklada EKJS. Programe informiranja in promocije kmetijskih proizvodov strokovne organizacije vlagajo neposredno na Evropsko komisijo (EK), ki jih pregleda, oceni in predlaga za sofinanciranje. V uredbi je urejen pregled postopka izbire izvajalca in pregled promocijskega gradiva. Za izvajanje enostavnih programov informiranja in promocije so po novi uredbi odgovorne države članice, izvajanje multiprogramov pa upravlja neposredno EK. Države članice morajo pri enostavnih programih pred podpisom pogodbe preveriti ali so bili izvajalci izbrani v skladu s konkurenčnim postopkom in zagotoviti, da je promocijsko gradivo, pripravljeno v okviru teh programov, skladno s pravom Unije. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v uredbi določena kot pristojni organ za izvajanje ukrepa. Namen ukrepa informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in trgih tretjih držav je poudariti posebnosti kmetijske proizvodnje EU zlasti varnost hrane, sledljivost, pristnost, označevanje, hranilne in zdravstvene vidike, dobrobit živali in varstvo okolja. Namen je tudi poudariti značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, predvsem njihovo kakovost, okus, raznolikost ali tradicijo ter povečati ozaveščenost o pristnosti evropskih zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti. Vir: MKGP Stališče Vlade do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač. Vlada podpira predlog uredbe. Namen tega predloga Komisije je uskladitev Uredbe ki določa pravila o opredelitvi, predstavitvi in označevanju ter zaščiti geografskih označb žganih pijač s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU). Zakonodajalec Komisiji podeli pooblastila za izvajanje ukrepov, zlasti v zvezi z: • enotno uporabo pravil o žganih pijačah, • postopkovnimi pravili za zaščito geografskih označb, • pregledi in preverjanji, ki jih izvajajo države članice, in • potrebno izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami za izvajanje te uredbe. Predlog vsebuje tudi manjše tehnične prilagoditve te zakonodaje in nadomešča obstoječe postopke za upravljanje geografskih označb v sektorju žganih pijač z novimi postopki, ki temeljijo na bolj izčrpnih in preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila. V zvezi s slednjim je cilj uskladiti postopke za upravljanje geografskih označb žganih pijač v sektorju žganih pijač s tistimi, ki se uporabljajo za živila. Vlada RS sicer predlaga prenos pooblastila na Evropsko komisijo za časovno omejeno obdobje in sicer največ 5 let in se ne strinja s podelitvijo pooblastila na Komisijo za nedoločen čas. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor na pobudo Mandatno-imunitetne komisije Državnega sveta Republike Slovenije za dopolnitev Odloka o Svetu za nacionalno varnost Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo Mandatno-imunitetne komisije Državnega sveta za dopolnitev Odloka o svetu za nacionalno varnost, ki jo je s sklepom podprl Državni svet Republike Slovenije dne 16. 3. 2016. Mandatno-imunitetna komisija Državnega sveta predlaga dopolnitev prvega odstavka 4. člena Odloka o Svetu za nacionalno varnost z navedbo, da predsednik Vlade Republike Slovenije na sejo Sveta za nacionalno varnost, kadar ta obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, povabi tudi predsednika Državnega sveta Republike Slovenije, ki je uvrščen na četrto mesto hierarhične lestvice predsednikov najvišjih ustavnih organov Republike Slovenije. Vlada je v odgovoru na pobudo pojasnila, da se veljavni 4. člen Odloka o Svetu za nacionalno varnost glasi: »Predsednik Sveta za nacionalno varnost povabi na sejo Sveta za nacionalno varnost, kadar ta obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, predsednika Republike Slovenije, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, predstavnika največje opozicijske stranke v Državnem zboru Republike Slovenije, predstojnike drugih državnih organov ter predstavnike drugih organizacij. Predsednik SNAV lahko povabi k sodelovanju pri delu Sveta za nacionalno varnost druge ministre ter strokovnjake s področja nacionalne varnosti.« Vlada je ocenila, da je sedanja navedena pravna ureditev ustrezna. Prvi odstavek 4. člena predmetnega odloka predsedniku Vlade Republike Slovenije, ki je hkrati tudi predsednik Sveta na nacionalno varnost, omogoča, da glede na potrebe, ki izhajajo iz obravnave posameznega nacionalno varnostnega vprašanja, na seje sveta povabi tudi predstojnike drugih državnih organov ter predstavnike drugih organizacij. Na osnovi te pravne podlage je bil na obe seji Sveta za nacionalno varnost v letošnjem letu vabljen tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Mitja Bervar. Predsednik vlade ima namen s tovrstno prakso nadaljevati, zato je Vlada Republike Slovenije v svojem odgovoru na pobudo ocenila, da predlagana sprememba 4. člena Odloka o Svetu za nacionalno varnost ni potrebna. Vir: KPV Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Jelke Godec Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi z Deklaracijo ZZS za izhod javnega zdravstva RS iz krize. Poslanka Jelka Godec je Vladi Republike Slovenije postavila pisno poslansko vprašanje v zvezi z Deklaracijo ZZS za izhod javnega zdravstva RS iz krize. Navaja, da je na 23. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije dne 18. 10. 2016, ministrico Milojko Kolar Celarc prosila, če lahko poda odgovore in mnenje tudi na Deklaracijo. Nadalje povzema besede predsednika vlade iz tiskovne konference z dne 17. 10. 2016, in sicer: »Ministrica Milojka Kolar Celarc uživa mojo popolno podporo, saj je prava oseba na pravem položaju, da s skupno vizijo boljšega slovenskega zdravstva uresniči za vse nas.« in »Ko sem jo imenoval za zdravstveno ministrico sem vedel, da bo izboljšala življenje naših državljank in državljanov ter izboljšala zdravstveni sistem, da bo takšen kakršnega si zaslužimo.«. V povezavi z navedenim je Vladi Republike Slovenije postavila naslednja vprašanja: »1.Ali se strinjate z ministrico Milojko Kolar Celarc, da ZZS zavira izvajanje sistemskih sprememb v slovenskem zdravstvu? 2.Kako komentirate na Skupščini ZZS sprejeto Deklaracijo, o kateri je glasovalo več kot 70 delegatov in jo je v razpravi podprlo vseh 15 predstavnikov regijskih odborov? 3.Kakšne zakonske spremembe namerava Vlada RS vpeljati na področju delovanja Zdravniške zbornice Slovenije? 4.Kako je po mnenju vlade ministrica Milojka Kolar Celarc izboljšala zdravstveni sistem v Sloveniji? 5.Kakšen zdravstveni sistem si po mnenju vlade zaslužijo državljani Slovenije?«. Ministrstvo za zdravje na poslanska vprašanja odgovarja, in sicer: 1. Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) v 69. členu določa, da Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) zastopa poklicne, socialne in ekonomske interese zdravnikov, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti. Zbornica v skladu z 71. členom ZZdrS zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev. Poslanstvo zbornice se razlikuje od poslanstva Ministrstva za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki skrbi za delovanje celotnega sistema zdravstvenega varstva ob upoštevanju finančnih zmožnosti, in ne zgolj za parcialne interese določene poklicne skupine. Poleg tega je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 - Skupaj za družbo zdravja (Uradni list RS, št. 25/16; v nadaljnjem besedilu: ReNPZV16–25) v kateri je popolnoma jasno izhodišče za krepitev javnega zdravstva. Predlogi zdravniške zbornice pa po našem mnenju slabijo javni zdravstveni sistem, vpeljujejo privatizacijo in predvidevajo, da bodo ljudje več doplačevali iz lastnega žepa. Kljub navedenemu pa je ministrstvo odprto pri iskanju rešitev za nove predloge, vendar ne za takšne, ki bodo zamajali dostopen in solidaren zdravstveni sistem, ki ga imamo v Republiki Sloveniji. Ob tem je potrebno opomniti, da tudi izkušnje iz tujine kažejo, da zgolj privatizacija izvajanja zdravstvenih storitev, ni vodilo za uspešen zdravstveni sistem. 2. Kot verjetno veste, se je skupščine zdravniške zbornice, na kateri je bila sprejeta Deklaracija, udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Deklaracija v prvi vrsti pomeni poziv k hitremu ukrepanju na področju zdravstva, s poudarkom na dodatnem denarju za njegovo financiranje. Ministrica za zdravje je tudi na omenjeni skupščini povedala, da se zavzema za več denarja za zdravstvo, kar je nenazadnje že dosegla s povečanjem denarja iz proračuna, ki je namenjen predvsem za investicije. Temelji, na katerih bo zasnovana reforma zdravstva, so deloma podani že v ReNPZV16–25, usmeritve, je podala tudi Analiza zdravstvenega sistema, ki je pokazala, da je naš zdravstveni sistem dober, da pa so predvsem na področju financiranja ter vodenja in upravljanja potrebne spremembe. Strinjati se je potrebno z navedbami iz Deklaracije, da v zdravstvu primanjkuje finančnih sredstev, zato bo potrebno zagotoviti način za dolgoročno stabilno financiranje zdravstva. Prepričani smo, da bo ministrstvo s spremembo zakonodaje (z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kot tudi spremembo zakona o pacientovih pravicah, z novim zakonom o kakovosti in varnosti ter zakonom o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov), ki bo pripravljena do konca tega leta, vzpostavilo dolgoročno vzdržen sistem financiranja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev. 3. ZZdrS v prvem odstavku 18. člena določa, da specializacijo zdravnikom odobri zbornica na podlagi javnega razpisa, ki se izvede za posamezna območja, določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: regija). Razpisne pogoje, postopek razpisa in odobritve specializacije določi zbornica v soglasju z ministrom. Nadalje je v Pravilniku o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09 – popr., 22/10, 76/11 in 48/15) določeno, da zbornica ugotavlja kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe na podlagi predvidene strategije o specialistični dejavnosti, dejanskih podatkov iz zdravniškega registra in obvestil izvajalcev javne zdravstvene službe. Glede na navedeno ima torej zbornica primarno vlogo pri načrtovanju števila zdravnikov preko priprave razpisov specializacij. ReNPZV16–25 kot temeljnega nosilca načrtovanja kadrovskih virov v zdravstvu glede na potrebe prebivalstva predvideva ministrstvo. Ministrstvo je tisto, ki bo vzpostavilo sistem spremljanja kadrovskih potreb v sistemu zdravstvenega varstva in nacionalni register zdravstvenih delavcev ter sprejelo Nacionalni načrt razvoja in upravljanja kadrovskih virov v zdravstvu. 4. V zdravstvu je 3,2 milijarde interesov, zato aktualna ministrica Milojka Kolar Celarc nima lahkega dela. Ministri pred njo so zaradi takih ali drugačnih pritiskov odstopili od cilja, ki so si ga zastavili, medtem ko sama vztraja in sledi začrtani poti. Pot, ki jo ima pred sabo ni lahka, je pa v svojem mandatu že pripravila strateške dokumente, ki bodo služili nadaljnjim ukrepom. ReNPZV16–25, je dokument, v katerem imamo zelo jasna izhodišča, cilje in dolgoročno vizijo razvoja zdravstvenega varstva v RS, in predstavlja tudi pogoj za črpanje evropskih virov na področju zdravja. Projekt Nujne medicinske pomoči je ministrstvo prevzelo brez načrtovanega kadra in brez financiranja izvajanja dejavnosti. Takrat nihče ni opozarjal na pomanjkanje kadrov ali zahtev dodatne delovne sile. Danes lahko rečemo, da je ta vlada z novimi urgentnimi centri ustvarila 266 novih delovnih mest, ki zagotavljajo visoko kakovost zdravstvene obravnave v okviru nujne medicinske pomoči ter s tem visoko dodano vrednost v slovenskem zdravstvenem sistemu. Sredstva namenjena nujni medicinski pomoči se v regijah ne zmanjšujejo, ravno obratno. Ta vlada je tudi na področju čakalnih dob podedovala zelo težko situacijo, je pa že v letu 2015 ministrstvu uspelo vzpostaviti realno spremljanje števila vseh čakajočih in čakalne dobe. Za boljše upravljanje čakalnih dob in čakalnih seznamov je ministrstvo v začetku leta 2015 vpeljalo pilotni projekt. Pomembno bosta k urejenosti čakalnih seznamov prispevala tudi eNapotnica in eNaročanje, ki bosta januarja 2017 v celoti nadomestila papirno verzijo. Obenem pa se bo vzpostavil centralni sistem naročanja, ki omogoča tudi neposredni stik napotenega zdravnika z zdravnikom na sekundarni ravni. Ta vlada je odobrila 7,9 milijonov za skrajševanje čakalnih dob za izbrane operativne posege in 8 milijonov za vse prve preglede vključno s potrebno diagnostiko, kar pomeni, da smo zagotovili sredstva za izvedbo prvih pregledov za več kot 60.000 prebivalcev. Vzporedno so se za skrajševanje čakalnih dob na področju revmatologije organizirale dodatne ambulante, ki že izkazujejo znižanje čakalne dobe na področju revmatologije, in sicer se je za bolnike z napotnico s stopnjo nujnosti hitro na revmatologiji v Ljubljani čas čakanja skrajšal na tri mesece, v Murski Soboti in Celju se je čakalna doba za napotnice redno in hitro znižala pod tri mesece. Na področju revmatološke ambulante se beleži največje znižanje čakalne dobe, saj se je v tem mesecu povprečno na prvi pregled čakalo 41 dni manj kot v preteklem mesecu. V letu 2016 so plačani tudi vsi pregledi z magnetno resonanco, prav tako so plačani tudi vsi pregledi in posegi ter zdravljenja za rakave bolnike. Poleg tega opravljamo pilotni projekt s splošnimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi, da bi zmanjšali število nepotrebnih napotitev. S ciljem celovitega obvladovanja debelosti in povezanih kroničnih bolezni je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, 58/15). Poleg tega so državljanke in državljani v času te ministrice dobili eRecept in eNapotnico, nadaljujemo s širitvijo mreže referenčnih ambulant (za 150 na leto), imamo 10 novih urgentnih centrov, mesec dni pred koncem in z milijon evrov prihranka smo obnovili vodovod na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, po vrsto letih nadaljujemo z gradnjo ljubljanske urgence oz. DTS. V proračunu je ministrica zagotovila denar za urgentni center Ptuj in denar za nadomestno gradnjo Centra za invalidno mladino v Stari Gori. Zagotovila je opremo Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in nekaj opreme tudi za druge bolnišnice. Poleg tega sta ministrstvo in Ministrstvo za javno upravo pripravila skupni javni razpis za zdravila, s čimer smo v prvem letu prihranili okoli 20 % denarja, ministrica za zdravje je s skupnim javnim naročilom za opremo za 7 urgentnih centrov prihranila 30 % denarja oz. 3, 3 milijone evrov, v pripravi je skupno javno naročilo za medicinske pripomočke. Na ministrstvu delamo tudi na sistemskih spremembah, in sicer: V letu 2015 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, Državni zbor RS je marca letos sprejel ReNPZV16–25 - temeljna izhodišča za vse nadaljnje zakonodajne spremembe, Vlada RS je 28. julija 2016 potrdila predlog zakona o lekarniški dejavnosti, Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. Vlada RS je 1. 12. 2016 potrdila predlog Zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Tik pred vladno obravnavo je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. V decembru bomo predstavili predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, predlog Zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov ter predlog novele Zakona o pacientovih pravicah Vsi ti ukrepi po mnenju Vlade RS izboljšujejo zdravstveno varstvo v Republiki Sloveniji. 5. Že Analiza zdravstvenega sistema, ki so jo pripravili strokovnjaki skupaj s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije in Observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik, je pokazala, da je zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji dober, sicer ne optimalen, je pa daleč od kolapsa in razsula. Zato bomo obstoječi zdravstveni sistem nadgradili, na način, da bo v središču zdravstvenega sistema državljan. Temeljna izhodišča, za kakšen zdravstveni sistem si moramo prizadevati, so marca leto potrdili poslanci v državnem zboru, ko so sprejeli že omenjeno ReNPZV16–25. Zdravstveni sistem mora biti široko dostopen, varen, kakovosten in solidaren. V prvi vrsti mora biti zdravstveni sistem javen in državljanom dostopen na način, da imajo vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Menimo, da ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo za denar, ki ga vplačujejo v javno zdravstveno blagajno, dobili čimbolj kakovostno in varno oskrbo. Vse navedeno si torej zaslužimo vsi državljani Republike Slovenije. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z urgentnimi centri Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek v zvezi z delovanjem urgentnih centrov. Poslanka Državnega zbora Republike Slovenije je 16. 11. 2016 na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z urgentnimi centri (v nadaljnjem besedilu: UC). V nadaljevanju Vlada RS podaja odgovore na zastavljena vprašanja poslanke: 1. Ali je Vlada RS seznanjena s težavami, s katerimi se srečujejo UC pri svojem delovanju? Kakšna je skupna problematika vseh že delujočih UC? Enotni UC kot samostojna enota v bolnišnici, z enotnim vstopom ter horizontalno shemo razporejanja pacientov, je osnova pravemu začetnemu pristopu kritično bolnim in poškodovanim, je najbolj optimalna oblika organizacije službe NMP v bolnišnicah, ker dosega hitro oskrbo, učinkovito uporablja razpoložljive kadrovske vire in opremo ter omogoča postavitev življenjsko ogroženega pacienta v ospredje zdravljenja. Pacientom so tako na voljo vsa strokovna pomoč in diagnostika na enem mestu, izognemo se nepotrebnemu obiskovanju pacientov v dislociranih zdravstvenih domovih in napotitvam specialistu. Vodstva bolnišnic so odgovorna za organizacijo dela v UC kot stičišču urgentnih dejavnosti bolnišnice. Seveda zaradi prostorskih in materialnih zmožnosti izgradnje UC povsod ni bilo možno na enak način organizirati urgentnih dejavnosti v UC. Prednosti UC so: - postavitev kritično bolnih oziroma poškodovanih na prvo mesto, - hitrejša in učinkovitejša uporaba omejenih virov, - preprečevanje podvajanja storitev in optimizacija procesa dela, - omogočanje ustreznih delovnih procesov in pogojev za delo, - omogočanje nadzora dela, - omogočanje trajnostnega razvoja strokovnega dela. V Republiki Sloveniji deluje mreža 10 urgentnih centrov, in sicer: UC Maribor, UC Celje, UC Izola, UC Jesenice, UC Murska Sobota, UC Novo mesto, UC Slovenj Gradec, UC Nova Gorica, UC Brežice, UC Trbovlje. Dejavnost triaže: Triaža v urgentnih centrih je nova dejavnost in ponekod še vedno predstavlja izziv organizaciji in sami operativni izvedbi, kar so pokazali tudi opravljeni nadzori. V nekaterih UC triažna matrika ni usklajena med obema sodelujočima zavodoma oziroma nekje triažne matrike sploh ne uporabljajo. Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je kot ukrep za izboljšanje delovanja triaže v juniju 2016 pripravila posvet na temo triaže v UC. Prav tako je kot ukrep ministrstvo imenovalo Delovno skupino za optimizacijo triaže vUC, katere člani so inštruktorji Manchesterske triaže. Vsak UC sta obiskala po dva inštruktorja/mentorja, ki bosta spremljala celoten proces triaže, opazila morebitne težave, nejasnosti, odstopanja in seveda tudi primere dobre prakse. Sproti bosta nudila podporo in odgovore na odprta vprašanja. Po koncu obiskov v vseh UC bo delovna skupina izdelala skupno poročilo s priporočili za čim bolj učinkovito in enotno organizacijo triažnega procesa. To poročilo bodo prejeli vsi UC. V večini UC se pojavlja problematika zaradi napotnic, saj večina pacientov v UC prihaja z napotnico. Komisija je vodstvu UC predlagala, da se pacienti vseh triažnih kategorij usmerijo v skladu s triažno matriko, z napotnico ali brez. Obenem pa se vodstva bolnišnic spodbuja k iskanju rešitev za preusmeritev pacientov modrih in zelenih triažnih kategorij, napotenih pod Nujno (1), v specialistične ambulante z dostopom v nekaj dnevih, skupaj z ustreznim obveščanjem napotnih zdravnikov. Kot ukrep je ministrstvo pripravilo predlog spremembe Zakona o pacientovih pravicah, ki bi uvedel še dodatno opredelitev stopnje nujnosti, ki razlikuje med nujnostjo pregleda v 24 urah in nujnostjo, ki terja pregled v nekaj dneh. Večina bolnišnic ima dolgotrajne kadrovske probleme in si v prihodnje želijo zapolnitev kadrovskih vrzeli in razvoja predvsem s specialisti urgentne medicine. Ugotovljeno je bilo pomanjkanje tudi zdravstvenega kadra, ki ga ministrstvo dodatno financira v okviru Splošnega dogovora. To je posledica evidentnega slabega načrtovanja kadrov ob pripravi projektov. Težave se pojavljajo predvsem pri pokrivanju Enote za hitre preglede. Ministrstvo je kot ukrep usmerilo vodstva zavodov, da potrebe po specializaciji iz UM redno sporočajo na Zdravniško zbornico Slovenije in Službi za razvoj in organizacijo dejavnosti NMP na MZ. Prav tako pa je ministrstvo povečalo število razpisnih mest za specializacije. Nujna je tudi čim hitrejša uskladitev informacijskih sistemov Triaže, zdravstvenih domov in splošnih bolnišnic. Ministrstvo aktivno pripravlja rešitev v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Vodstva UC ugotavljajo, da se je začetni naval pacientov v UC umiril. Tudi začetne organizacijske težave se postopoma rešujejo. V prvih 6 mesecih delovanja UC je bilo opravljenih 242.365 pregledov, od teh je bilo 33.261 pacientov sprejetih v nadaljnjo obravnavo v bolnišnico. Največje število pregledov je bilo zaznano v času od 7. do 13. ure, in sicer nekaj več kot 94.000 od 13. do 19. ure nekaj več kot 91.000 in v času od 19. ure do 00:00 nekaj čez 44.000 pregledov. V enakem časovnem obdobju je bilo brez napotnice v urgentnih centrih pregledano 110.973 pacientov, z napotnico pa okoli 132.000 pacientov. Financiranje dejavnosti urgentnega centra Na ministrstvu je imenovana Delovna skupina za pripravo predloga financiranjaUC, kjer poleg predstavnikov ministrstva sodelujejo tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Predlog za financiranje bo predvidoma pripravljen za Splošni dogovor za leto 2017. Do sedaj je delovna skupina opravila: - pregled dosedanjega načina financiranja; - pregled obremenitev po dejavnostih v UC glede na vsebino specialnosti in številu napotenih oseb oziroma brez napotnice; - pregled števila pacientov, glede na prihod pacientov iz posameznih občin; - pregled obiskov pacientov na primarni ravni. 2. Ali obstaja "analiza" delovanja UC, tako s kadrovskega, organizacijskega kot finančnega vidika? Kakšni so rezultati delovanja UC oziroma njihove težave na dan 1. 10. 2016 (kadrovski, organizacijski, finančni)? Ministrstvo je pripravilo pregled stanja v UC po 6-mesečnem delovanju. Podatki so prikazani v Tabeli št. 1. Tabela je narejena na podlagi poročil nadzornih komisij, ki so opravile nadzore nad delovanjem NMP v urgentnih centrih v letu 2016. Tabela št. 2 prikazuje podatke o obiskih pacientov v posameznem UC za obdobje prvih 6 mesecev delovanja. Tabela vsebuje podatke, ki so jih na Ministrstvo za zdravje mesečno poročali urgentni centri. Tabela št. 3 prikazuje skupno število vseh pregledanih pacientov v obdobju 6 mesecev. Tabela vsebuje podatke, ki so jih na Ministrstvo za zdravje mesečno poročali urgentni centri. Število pacientov UC BREŽICE prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC CELJE skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC JESENICE UC IZOLA skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem vsi skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC MARIBOR skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem vsi skupaj brez napotnice 7124 92 1128 8344 15897 57 2082 18036 15963 0 0 15963 6770 22 264 7056 12890 61 1429 14380 z napotnico 3056 150 792 3998 18061 12 5275 23348 10451 0 0 10451 9262 42 2476 11780 27896 1608 4854 34358 Skupaj 10180 242 1920 12342 33958 69 7357 41384 26414 0 5963 32377 16032 64 2740 18836 40786 1669 6283 48738 Število pacientov UC MURSKA SOBOTA prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC NOVA GORICA vsi skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC NOVO MESTO vsi skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem UC SLOVENJ GRADEC vsi skupaj prvi kontrolni pregled pregled sprejem vsi skupaj UC TRBOVLJE prvi kontrolni pregled pregled sprejem vsi skupaj brez napotnice 10867 0 980 11847 8146 109 1764 10019 16432 0 1478 17910 4080 0 130 4210 2930 0 278 3208 z napotnico 8191 0 2734 10925 7112 84 2263 9459 11497 0 2918 14415 6864 0 1664 8528 3378 0 752 4130 Skupaj 19058 0 3714 22772 15258 193 4027 19478 27929 0 4396 32325 10944 0 1794 12738 6308 0 1030 7338 Število pacientov Vsi pregledi prvi kontrolni pregled pregled sprejem vsi skupaj brez napotnice 101099 341 9533 110973 z napotnico 105768 1896 23728 131392 Skupaj 206867 2237 39224 248328 Začetne težave UC se postopoma rešujejo. Število obiskov pacientov se postopoma umirja v primerjavi s pričetkom delovanja UC in je nekoliko višji glede na prejšnja leta. 3. Kako poteka projekt vključevanja Pediatričnih urgentnih centrov (v nadaljnjem besedilu: PUC) v UC? PUC že deluje v UC Celje, v drugih UC se bodo PUC vzpostavili postopoma, in sicer v skladu s prostorskimi zmožnostmi posameznega zavoda. Vzpostavitev PUC v okviru UC sodi med prednostne naloge ministrstva, saj njihova vzpostavitev pomeni kakovostno boljšo obliko zdravstvene oskrbe kritično bolnih in poškodovanih. V sklopu delovanja PUC bodo dežurno službo za otroke in mladostnike izvajali zdravniki in medicinske sestre iz zdravstvenega varstva predšolskih otrok in zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine ter zdravniki in medicinske sestre otroških oddelkov splošnih bolnišnic. Na enem mestu bo na voljo vsa potrebna sodobna oprema in diagnostika. Takšnega celostnega izvajanja dežurne službe v zdravstvenih domovih danes večinoma nimajo. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede zakonske ureditve novih platform delitvene ekonomije Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Danijela Krivca v zvezi z zakonsko ureditvijo novih platform delitvene ekonomije. V odgovoru je med drugim zapisano, da je vlada na 72. dopisni seji dne 23.9.2015 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, ki je imela naslednje naloge: - identifikacija predpisov, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, - proučiti možnosti za posodobitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, - pripraviti akcijski načrt posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom. Področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom sodi v pristojnost sedmih resorjev in v pristojnost občin. Kljub prizadevanjem za dosego kompromisov rešitev, do sprememb obstoječih pravil tedaj ni prišlo, kajti tudi v večini drugih držav članic še ni bilo izoblikovanega skupnega pristopa, ki bi poenostavil zahteve za opravljanje teh dejavnosti. Ministrstvo za javno upravo je kot ministrstvo pristojno za digitalno agendo, katere del je tudi sodelovalno gospodarstvo, vlado obvestilo o vsebini Agende za sodelovalno gospodarstvo, ki jo je pripravila Evropska komisija. Vlada je na svoji 101. redni seji dne 15. 9. 2016 sprejela sklep, da ministrstva konstruktivno sodelujejo za pripravo in izvedbo potrebnih sprememb za ustrezno izvajanje priporočil Komisije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pristojno za storitve in turistične nastanitve, je predlagalo ustanovitev nove širše medresorske delovne skupine (VG št. 300-23/2016/22 z dne 22. 11. 2016), ki bo usmerjala aktivnosti in skupaj z drugimi ministrstvi preučila obstoječa pravila z vseh vidikov in predlagala ustrezne ukrepe, ki bodo povod za pripravo sprememb oz. prilagoditev trenutno veljavnih pravil na vseh zadevnih področjih. S tem bo vlada vsem ponudnikom storitev sodelovalne ekonomije tudi omogočila legalno opravljanje te vrste dejavnosti. Cilj medresorske delovne skupine je vsebinska preučitev in sprejem najustreznejših ukrepov za potrebno in sorazmerno ureditev novo nastalih modelov poslovanja ter omogočiti legalno opravljanje zadevnih storitev vsem vključenim udeležencem. Naloge medresorske delovne skupine so: - identifikacija pomembnih področij sodelovalnega gospodarstva; - ponovni pregled trenutno veljavnih zahtev za dostop do trga sodelovalnega gospodarstva in identifikacija morebitnih nepotrebnih in nesorazmernih pogojev, ki ne ščitijo javnega interesa ter predlog za njihovo odpravo; - priprava predlogov za spremembo obstoječe ureditve, z upoštevanjem naslednjega: - ločevanje profitne in neprofitne storitve ter stalno poklicno opravljanje storitev od začasnega delovanja fizičnih oseb in posledično zanje oblikovati ustrezne zahteve oz. izjeme, - zagotavljanje varstva potrošnikov, - zagotavljanje pravic zaposlenih in samozaposlenih, - opredelitev pogodbene odgovornosti v primeru težav med prejemniki in ponudniki storitev, - ureditev obdavčevanja. Vir: MGRT Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede konkurenčnosti države Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi s konkurenčnostjo države. V odgovoru je med drugim zapisano, je za pripravo Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 odgovorna Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) skupaj s ministrstvom za finance (MF) in Uradom za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Priprava poteka v treh fazah: (1) oblikovanje vizije 2050, (2) identifikacija strateških prioritet do 2030 in priprava srednjeročnega akcijskega načrta. Do sedaj je Vlada Republike Slovenije julija 2015 imenovala medresorsko delovno skupino, ki jo sestavljajo Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za finance, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zunanje zadeve in Statistični urad Republike Slovenije. Pri oblikovanju strateških prioritet sodelujejo tudi vsa resorna ministrstva in zainteresirana javnost. SVRK je namreč za pripravo Strategije razvoja Sloveniji izvedel več delavnic. Tako je opredeljenih 5 ključnih tem, katere naslavlja Strategija razvoja Slovenije: 1. Boljša kakovost življenja (od osredotočenosti na gospodarsko rast k blaginji, zdravo okolje in način življenja) 2. Odprta in inovativna družba inovativnih posameznikov 3. Zaupanje in visoko kakovostne javne storitve (spoštovanje družbenih vrednot, zagotavljanje socialne, prehranske, energetske in obrambne varnost). 4. 5. Znanje in veščine za življenje (vseživljenjsko učenje, prenos znanja) Nacionalna zavest in evropska identiteta (jezik, kultura, naravne danosti) Priprava strategije razvoja Slovenije je trenutno v teku. Junija in julija je bil opravljen prvi krog pogovorov na katerih so sodelovali predstavniki ministrstev in drugih državnih organov, strokovnjaki za posamezna področja, predstavniki raziskovalnih institucij in nevladnih organizacij ter predstavniki privatnega sektorja. Poteka tudi priprava strateških prioritet in zasnova ciljev. V decembru se je začel naslednji krog koordinacije vsebin z resorji, po novem letu pa se bodo v proces ponovno vključili posamezni strokovnjaki. Strategija tako po načelu večkratnega vključevanja posameznih krogov deležnikov nastaja v okviru zastavljenih strateških usmeritev. Vsebovala bo tudi konkretno določene kazalnike za merjenje njenega izvajanja po sprejetju. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša glede izseljevanja mladih Poslanec Andrej Čuš je na Vlado RS naslovil vprašanje v zvezi z izseljevanjem visoko izobraženih mladih. Sprašuje, kaj bo vlada storila, da to prepreči in kdaj bodo slovenski mladi raziskovalci znova videli prihodnost v slovenski znanosti. Vlada pojasnjuje, da za boljše vključevanje mladih na trg dela načrtuje sistematično spremljanje zaposljivosti diplomantov, kar bo omogočilo lažje prilagajanje študijskih programov potrebam gospodarstva in negospodarstva. Sicer pa je marsikaj že postorjeno. Za lažjo zaposljivost diplomantov in podporo praktičnemu usposabljanju v podjetjih je MIZŠ izvedlo že vrsto razpisov, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, prav tako jih načrtuje v obdobju do leta 2020. Prvi v vrsti teh razpisov je bil že razpisan, in sicer gre za razpis »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Preko javnega razpisa MIZŠ sofinancira karierne centre, ki zagotavljajo celovito in kakovostno karierno orientacijo za študente skozi celoten študijski proces. Eden od instrumentov znanstvene politike ARRS pa je financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev. Program uspešno poteka že od leta 1985 in je znatno pripomogel k dvigu raziskav, h kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin na institutih, pedagoškemu delu na univerzah… Karierna pot mladih doktorandov se spodbuja tako z ukrepi, financiranimi s proračunskimi sredstvi, kot tudi s sredstvi Evropskih strukturnih skladov. ARRS namenja letno okvirno dva milijona evrov za podoktorske projekte. MIZŠ pa je v letu 2013 in ponovno v 2016 objavilo razpis, namenjen raziskovalcem na začetku kariere. Vir: MIZŠ Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Anje Bah Žibert v zvezi z obnovo avtoceste na odseku Arja vas – Šempeter Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Anje Bah Žibert v zvezi z obnovo avtoceste na odseku Arja vas – Šempeter. Poslanka Anjo Bah Žibert v zvezi z obnovo avtoceste na odseku Arja vas-Šempeter sprašuje, kako je bilo v času obnove poskrbljeno za varnost, kje je razlog za podaljšanje obnove avtoceste na obravnavanem odseku, kdo je odgovoren za zamudo pri izvedbi obnovitvenih del in ali so zaradi tega nastali dodatni stroški ter kdo bo te stroške kril. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je bilo pri obnovi avtoceste na odseku Arja vas – Šempeter za varnost udeležencev dobro poskrbljeno, v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Za izvedbo del je bil predhodno izdelan projekt za izvedbo in poleg recenzije izvedena tudi presoja prometne varnosti na podlagi Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest. Za čas izvajanja del je bil skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih izdelan varnostni načrt ter imenovan koordinator za varnost in zdravje pri delu, ki je v času izvajanja del skrbel, da so dela potekala v okviru varnostnega načrta in skladno z Uredbo. Zapora odseka je bila postavljena skladno z elaboratom zapore, katerega je izdelal odgovorni projektant in na osnovi katerega je bilo izdano Dovoljenje za postavitev zapore. Obnovitvena dela so potekala od 25. 7. 2016 do 21. 11. 2016. Po opravljenem komisijskem pregledu je bil odsek pripravljen za promet naslednji dan zatem, torej 22. 11. 2016. Dela so bila zaključena v pogodbenem roku 120 dni, zato dodatnih stroškov zaradi prekoračitve dogovorjenega datuma zaključka del, ni bilo. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z družbo 2TDK Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z družbo 2TDK. Poslanec Andrej Čuš je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, povezano s kadrovanjem v družbi 2TDK d.o.o. Poslanec sprašuje, kdaj bodo znani pogoji zaposlitve vseh, ki so bili do sedaj zaposleni v 2TDK in bo s tem pokazano transparentno delovanje, na kakšen način bo zagotovljeno, da bo delovanje 2TDK v skladu z vsemi pravnimi normami, in da se ne bo ponovila zgodba DUTB in TEŠ6 ter na kakšen način bo zagotovljeno, da bodo vsi zaposleni tam zaradi strokovnosti in ne pripadnosti določenim strankam in lobijem. Vlada v odgovoru navaja, da je 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ki jo je ustanovila vlada. Za izvajanje vseh nalog ustanovitelja in do konstituiranja nadzornega sveta tudi nalog tega organa, pa je pristojen SDH d.d. Ne glede na lastništvo in način ustanovitve je treba poudariti, da gre za gospodarsko družbo zasebnega prava, ki tako kot druge družbe izvaja svoje aktivnosti v skladu s pravili, ki urejajo delovanje gospodarskih družb. To pomeni, da družba samostojno sprejema vse odločitve, ki se nanašajo na njeno poslovanje in niso pridržane drugim organom upravljanja. Med takšne določitve sodi tudi zaposlovanje. Vlada še navaja, da ne razpolaga s seznamom zaposlenih oseb v družbi 2TDK d.o.o., niti ni to njena pravica. Kadrovanje je izključno stvar gospodarske družbe, ki je zadolžena za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbeno določenih nalog. Ustreznost in stroškovno učinkovitost njene kadrovske politike lahko preveri samo organ, ki v skladu z zakonom o gospodarskih družbah opravlja nad družbo nadzor. Ta organ lahko preveri tudi, ali se postopki kadrovanja izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi. Vlada v odgovoru navaja, da se lahko zgodi, da se kot strokovnjak v določeni gospodarski družbi zaposli oseba, ki je pred tem opravljala določeno politično funkcijo. Če oseba izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je postopek zaposlitve izveden v skladu s predpisi, zaposlitve takšne osebe v gospodarski družbi ni mogoče omejevati. Še najmanj pa bi to lahko storila vlada, saj bi to pomenilo nezakonito vplivanje ne poslovne odločitve gospodarske družbe, predstavljalo pa bi tudi kršitev pravic oseb, ki se v teh družbah zaposlujejo. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Franca Goloba v zvezi s severnim delom 3. razvojne osi Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika Franca Goloba v zvezi s severnim delom 3. razvojni osi. Svetnik vlado sprašuje, kdaj bo sprejela državni prostorski načrt za državno cesto na trasi Velenje – priključek na A1 (Šentilj – Koper) pri Šentrupertu, kdaj bo v Državni zbor poslala poroštveni zakon, ki bo omogočil stabilno financiranje izgradnje severnega dela 3. razvojne osi in kdaj bo nadaljevala z umeščanjem trase hitre ceste na relaciji Slovenj Gradec – Dravograd – Ravne na Koroškem – Holmec. Svetnik je tudi podal pobudi, da naj bo državna cesta od A1 (Šentilj – Koper) na Koroško zgrajena kot 4-pasovna hitra cesta in da se naj gradnja 4-pasovne hitre ceste na trasi Slovenj Gradec – Velenje, ne glede na umestitev trase med Velenjem in A1 (Šentilj – Koper), začne 2018. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da na odseku od Šentruperta do Velenja še poteka postopek prostorskega umeščanja. Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek in je koordinator priprave državnega prostorskega načrta, je trenutno v fazi pridobivanja mnenj k predlogu prostorskega akta s strani nosilcev urejanja prostora. Predlog Uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo državne ceste od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug bo s strani Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za infrastrukturo posredovan vladi v obravnavo konec letošnjega leta. Za samo financiranje projekta severnega dela 3. razvojne osi je potrebno zagotoviti vire financiranja in njihovo zavarovanje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi omejevanje zadolžitev države zaradi zagotavljanja fiskalne uravnoteženosti in pravil institucij EU glede obravnave državnih poroštev v okviru javnega dolga. Skladno z zahtevami pravnega reda EU in pravil o statistični obravnavi investicij, ki se izvajajo v okviru javno zasebnega partnerstva, morajo biti državna poroštva urejena tako, da ne bodo povečevala javnega dolga. Poroštvo v višini celotne investicijske vrednosti projekta, kot se je podeljevalo do sedaj ni več mogoče. V pripravi je model, ki bo glede na vsebino (pogoji) in višino še omogočal podelitev poroštva za posamezne investicije. Po potrditvi modela s strani EUROSTAT-a, bo Ministrstvo za infrastrukturo kot pripravljavec zakona model vključilo v zakonsko besedilo ter ga posredovalo v postopek sprejema. Vlada v odgovoru še pojasnjuje, da so postopki prostorskega umeščanja za državno cesto Slovenj Gradec - Dravograd – Ravne na Koroškem - Holmec trenutno v mirovanju, vendar se v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 na tej cestni povezavi intenzivno proučujejo različni ukrepi, ki bodo morali biti čim prej izvedeni in bodo del rekonstrukcije obstoječe cestne infrastrukture. Zaradi dodatne preverbe ekonomske upravičenosti projekta je bila v letu 2015 pričeta priprava elaborata z naslovom »Obravnava možnih scenarijev izgradnje nove cestne povezave v koridorju severnega dela 3. razvojne osi na odseku AC A1 – Velenje - Slovenj Gradec«. Namen te strokovne podlage je bila ugotovitev možne faznosti ter preveritev različnih scenarijev izvedbe v povezavi s stroški gradnje. Ugotovljeno je bilo, da ekonomsko upravičenost lahko pokažejo le podrobni modelski izračuni dolgoročnih multiplikativnih učinkov, ki se ugotavljajo na način, da se vsi možni scenariji preverijo še z vidika dolgoročnih ekonomskih učinkov. Z namenom dopolnitve navedenega elaborata je bila izdelana »Študija širših ekonomskih učinkov investicije 3. razvojne osi na odseku Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec«, s katero so bili ocenjeni širši ekonomski učinki investicije in s tem preverjena in potrjena upravičenost investicije. Na podlagi te študije, je v fazi nadgradnje prej omenjeni elaborat možnih scenarijev izgradnje nove cestne povezave, s katerim bo podan tudi predlog najustreznejšega scenarija z vidika konkretizacije projekta. Z najustreznejšim scenarijem pa bo natančno določena tudi zmogljivost in faznost gradnje. Priprava projektne dokumentacije in pridobivanje nepremičnin na odseku Velenje – Slovenj Gradec je torej pogojena z izbiro dokončnega scenarija. DARS, d.d., kot investitor gradnje ima v predlogu Načrta izvajanje koncesije za leto 2017 predvidena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije tako za odsek Velenje – Slovenj Gradec, kakor tudi odsek Šentrupert – Velenje. Sredstva za pridobitev nepremičnin pa bodo v letu 2017 zagotovljena v državnem proračunu na namenski postavki, na katero se nakazuje nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice za avtocesto in hitro cesto. Vlada še pojasnjuje, da je skladno z načrtovano dinamiko projekta, v letu 2018 predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja in objava razpisov za gradnjo. Pripravljalna dela pa naj bi čim bolj sinhronizirano potekala na celotnem poteku od AC A1 do Slovenj Gradca tako, da bodo aktivnosti na obeh odsekih kar najbolj medsebojno usklajene. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z izjavo predsednika Vlade Republike Slovenije na seji Državnega zbora dne 12. 12. 2016 glede naročanja operativnih opravil policiji Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije dr. Vinka Gorenaka, ki je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izjavo predsednika Vlade Republike Slovenije na 25. redni seji Državnega zbora dne 12. 12. 2016 glede naročanja operativnih opravil policiji. Poslanec v vprašanju navaja izjavo predsednika vlade, ki je v svojem odgovoru na ustno poslansko vprašanje Luke Mesca dejal: »In zagotovo, če se bo izkazalo, da je treba v neko podjetje poslati policijo oziroma preiskovalne organe, inšpektorje, to bomo naredili in to smo tudi že velikokrat naredili.« Poslanec ob tem opozarja, da je policija v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja organiziranost in delo v policiji, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in da ima notranji minister zakonsko omejena pooblastila dajanja usmeritev in nadzora nad delom policije. Tako notranji minister v nobenem primeru ne more in ne sme naročati policiji, da v katerem konkretnem podjetju ali na drugem naslovu opravi posamezne naloge, vezane na policijska pooblastila. Poslanec navaja, da je zakon povsem jasen, prav tako jasno določene pa so tudi politične zlorabe policije, ki so nezakonite in nedopustne. Vlado in njenega predsednika je poslanec spraševal naslednje: 1. Ali predsednik Vlade Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije v posamezna podjetja ali na druge naslove pošilja policijo? 2. Na podlagi katerega zakonskega pooblastila to počne predsednik Vlade Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije? 3. Kolikokrat in v katerih primerih se je to zgodilo v mandatu sedanje vlade? 4. Na naslove katerih podjetij ali posameznikov je bila na ta način poslana policija? Vlada je v odgovoru na zastavljeno vpršanje pojasnila, da je poslanstvo policije zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Slovenska policija je zelo pomemben aktivni deležnik sooblikovanja in izgradnje pravne države. Pravna država pa je prvo in temeljno izhodišče delovanja te vlade, kar je bilo v koalicijski pogodbi prepoznano in zapisano kot izhodišče uspešnega družbenega in gospodarskega razvoja. Policija ukrepa na podlagi prijave ali lastne zaznave, nikakor pa ne po naročilu predsednika Vlade Republike Slovenije ali Vlade Republike Slovenije. S strani predsednika vlade ali vlade policija ni prejela nobenih naročil za izvedbo kakršnihkoli policijskih aktivnosti v posameznih podjetjih. Predsednik vlade ali vlada nimata pristojnosti odrejati aktivnosti policije v konkretnih predkazenskih postopkih. V primeru podanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija v skladu z Zakonom o kazenskem postopku ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki utegnejo biti koristna za uspešno izvedbo predkazenskega postopka. O vseh ugotovitvah predkazenskega postopka policija obvešča izključno pristojnega državnega tožilca, ki ima zakonski mandat za usmerjanje policije. Predmetna izjava predsednika vlade izraža pričakovanje, da bo delovanje policije tudi v bodoče skladno z zakonom in usmerjeno v izvrševanje njenega temeljnega poslanstva krepitve pravne države, torej tudi v aktiven pregon kaznivih dejanj, vključujoč dejanja gospodarske kriminalitete. Omenjena izjava predsednika vlade pa se nanaša tudi na delovanje inšpekcijskih služb, ki pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov delujejo tako preventivno, kot tudi odkrivajo nepravilnosti pri delovanju zavezancev. V primerih težjih zakonskih kršitev tudi inšpekcijske službe zavezuje dolžnost, da ugotovljene nepravilnosti prijavijo organom pregona in s tem sprožijo predkazenske postopke. Vlada se zaveda, da bo le dosledno in aktivno delovanje institucij v skladu z zakonskimi pooblastili okrepilo pravno državo in povrnilo zaupanje ljudi vanjo. Vir: KPV Vlada sprejela odgovor na pisno priporočilo v zvezi s cenzuro na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno priporočilo v zvezi s cenzuro na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože Tanko). Skupina poslank in poslancev je na Vlado Republike Slovenije naslovila priporočilo, da spremlja stanje na javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTVS) glede cenzure in novinarske avtonomije ter sprejme vse potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se bo zagotovilo nemoteno izvajanje poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu. Vlada oziroma Ministrstvo za kulturo je že večkrat podalo jasno stališče glede institucionalne avtonomije in programske neodvisnosti RTVS ter pristojnosti, ki jih ima Vlada RS v zvezi z njenim delovanjem. Vlada ima z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) jasno določne pristojnosti, in sicer lahko imenuje 4 od 11 članov Nadzornega sveta RTVS, skladno s prvim odstavkom 26. člena ZRTVS-1, ter ima pristojnost, da na podlagi utemeljenih ekonomskih razlogov, za največ 10 odstotkov spremeni višino prispevka za programe RTVS (skladno s tretjim odstavkom 31. člena ZRTVS-1). Vlada RS torej v okviru svojih pristojnosti nima mehanizma, ki bi ji omogočal vpliv na programsko politiko RTVS, saj gre v primeru RTVS za demokratično zasnovano javno radiotelevizijo, katere glavno poslanstvo je v zagotavljanju demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vseh prebivalcev Republike Slovenije. Prav visoka stopnja institucionalne in predvsem programske avtonomije RTVS pa sta elementa, ki RTVS ločita od koncepta »državne« televizije, ki služi predvsem interesom vsakokratne vladajoče politične in gospodarske elite. Programska politika RTVS je v pristojnosti Programskega sveta. Novinarke, novinarje ter druge programske delavce poleg veljavnih pravnih norm pri njihovem delu zavezujejo tudi poklicna merila in načela novinarske etike, ki veljajo na RTVS ter tudi splošna stanovska poklicna in etična merila oziroma kodeksi, ki veljajo na njihovem poklicnem področju. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev pa skrbi za obravnavo vprašanj, ki se tičejo programskih vsebin ter služi kot dvosmerna vez med Programskim svetom in uporabniki storitev javnega zavoda RTVS. Glede na navedeno Vlada RS ne more sprejeti priporočil poslank in poslancev, ki se nanašajo na spremljanje stanja glede cenzure in novinarske avtonomije oziroma programske politike RTVS ter sprejema ukrepov za zagotavljanje nemotenega izvajanja poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTVS po zakonu. Vlada RS namreč tovrstnih pristojnosti nima, zato bi izvajanje teh priporočil pomenilo grobo poseganje v institucionalno in uredniško avtonomijo RTVS. Vlada RS omogoča nemoteno izvajanja poslanstva, ciljev in nalog, ki jih ima RTV prav s tem, da izvaja nadzor in ukrepe v zvezi delovanjem RTVS zgolj v okviru pristojnosti, ki jih natančno določa ZRTVS-1. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z obnovo gradov Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Jožeta Tanka v zvezi s financiranjem obnove gradov in graščin od leta 2000 dalje. Vlada je v odgovoru navedla, da mora po zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) lastnik varovati spomenik na podlagi varstvenih režimov v sorazmerju s svojimi zmožnostmi ob upoštevanju koristi in ugodnosti, ki jih ima od spomenika. Če so za varovanje, oživljanje spomenika ali za izvedbo drugih ukrepov varstva potrebni izredni stroški, ki presegajo običajne stroške in niso v sorazmerju z zmožnostmi lastnika, lahko država ali občina za ta namen prispeva javna sredstva. Vlada je v odgovoru navedla podatke o sofinanciranju srednjeveških gradov in kasnejših graščin (bolje dvorcev) glede na status kulturne dediščine iz sredstev integralnega proračuna Ministrstva za kulturo in EU sredstev. Ministrstvo za kulturo je namreč manko integralnih proračunskih sredstev za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov reševalo s pridobivanjem evropskih sredstev za ta namen. Leta 2004 je Ministrstvo za kulturo pričelo s črpanjem evropskih sredstev za spomenike v lasti RS, leta 2009 pa se je črpanje evropskih sredstev razširilo tudi na spomenike v lasti občin. Žal je v okviru Operativnega programa EKP 2014-2020 področje kulturne dediščine ostalo brez svoje prednostne naložbe, s tem pa so se bistveno poslabšale možnosti za EU sofinanciranje. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Nade Brinovšek glede smotrnosti prenašanja terjatev na DUTB Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča o nesmotrnosti prenašanja terjatev na DUTB. Brinovškova sprašuje vlado, kaj bo kot skupščina DUTB naredila za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče ter če poiskala in terjala odgovornost od pristojnih, ki so odgovorni za te napake? Predvidevamo, da sta bili obe vprašanji postavljeni v kontekstu vprašanja pravilnosti postopka izbora tveganih postavk, ki so bile iz NLB prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), na kar se je nanašalo poročilo Računskega sodišča v okviru revizije NLB z naslovom »Uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami«. Vlada uvodoma ugotavlja, da DUTB v omenjenem postopku revizije ni bila revidirana. Tako Računsko sodišče v revizijskem poročilu v tem postopku niti na DUTB niti na vlado ni naslovilo priporočil. Sledeč navedenemu, vlada v vlogi skupščine DUTB zaradi zadevnega poročila Računskega sodišča ne načrtuje posebnih ukrepov. Navedeno izhaja tudi iz dejstva, da iz poročila Računskega sodišča med drugim tudi izhaja, da DUTB ni pripravila seznama tveganih postavk, ki so bile iz NLB prenesene na DUTB, niti o tem seznamu ni odločala. Posledično ravnanje DUTB ni imelo vpliva na smotrnost prenosa terjatev z NLB. Ministrstvo za finance in vlada sproti spremljata delo DUTB, tudi preko kvartalnih poročil o opravljenem nadzoru nad DUTB ter izdanih pisnih usmeritvah, ki ga na podlagi 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank pripravi ministrstvo za finance. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z gradovi v Republiki Sloveniji Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Jožeta Tanka v zvezi z gradovi v Republiki Sloveniji. Poslanca je zanimalo koliko gradov oziroma graščin je v Republiki Sloveniji, v čigavi lasti so ti gradovi in graščine, koliko gradov oziroma graščin je bilo po doslej znanih podatkih porušenih in v katerem letu, kakšen status imajo ti gradovi ipd. Vlada RS je s pomočjo strokovnjakov za varstvo kulturne dediščine preverila razpoložljive podatke o gradovih v Sloveniji in navedla njihovo število, lastništvo, status in druge razpoložljive informacije ter jih navedla v odgovoru, ki ga bo poslala Državnemu zboru. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Čuša glede političnega kadrovanja Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s političnim kadrovanjem. Čuš svoje vprašanje utemeljuje z vidika opozarjanja javnosti v preteklosti in poročila Komisije za preprečevanje korupcije ter poudarja, da je »v skrbeh glede političnega kadrovanja, katerega se je vaša Vlada zopet polastila.« Konkretno gre za sledeče: »En izmed teh primerov, kjer ste dokazali svojo moralnost, načelnost in predvsem neko novo prakso prirejanja razpisov, je v primeru izbire kandidata za direktorja DRI upravljanje investicij.« Vlada na podlagi navedb Čuša ugotavlja, da se njegovo vprašanje nanaša na postopek imenovanja generalnega direktorja družbe DRI upravljanje investicij (DRI), ki je bil izveden v letu 2013 (generalni direktor je bil imenovan 4. 10. 2013 in mu mandat poteče 4. 10. 2018). Po mnenju Čuša sporen postopek kadrovanja je bil torej izveden eno leto pred imenovanjem sedanje vlade, zato so njegovi očitki o političnem kadrovanju, »katerega se je Vaša vlada zopet polastila«, povsem neutemeljeni. Da se v prihodnje Čuš ne bi več tako osmešil, mu vlada na razumljiv način pojasnjuje, da sedanji sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti oziroma kapitalskih naložb države ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki je bil sprejet marca 2014, torej tudi po navedenem imenovanju generalnega direktorja DRI. ZSDH-1 v 19. členu določa, da je za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije pristojen Slovenski državni holding (SDH). Pojem upravljanja zajema tudi izvrševanje glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, ki med drugim zajema tudi glasovanje za imenovanje članov organov nadzora, ki mora skladno z 21. členom ZSDH-1 potekati po objektivnih merilih, ki so za vse kandidate enaka in so javno objavljena na spletni strani SDH. Merila izdela kadrovska komisija, ki je skladno z 48. členom ZSDH-1 posvetovalno telo uprave SDH, ki na podlagi ZSDH-1 in politike upravljanja opravi izvedbene postopke pridobivanja kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, postopke vrednotenja teh kandidatov in postopke njihove akreditacije. Člane uprave SDH ob upoštevanju pogojev iz 46. člena ZSDH-1 imenuje nadzorni svet SDH. Ti pogoji med drugim vključujejo pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in veljajo tudi pri imenovanju članov uprav gospodarskih družb (tudi v državni lasti). Vlada ima na podlagi ZSDH-1 edino pristojnost predlaganja kandidatov za člane nadzornega sveta SDH, ki jih potrdi državni zbor. Pogoji in merila za člane nadzornega sveta so predpisani v 39. členu ZSDH-1. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Čuša glede stanovanj, ki jih imata DUTB in SDH Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s stanovanji. Čuš sprašuje vlado zakaj v sklopu DUTB in SDH ne odpre trga z nepremičninami ter tako vpliva na cene stanovanj? Potem tudi sprašuje kdaj bo prišlo do obdavčitve drugega, tretjega stanovanja v lasti ene osebe, saj bi s tem spodbudili lastnike k prodaji stanovanj ter na kakšen način bo vlada poskrbela ter spodbudila mlade v Sloveniji k osamosvajanju in načrtovanju družine? Uvodoma vlada Čušu pojasnjuje, da je DUTB stanovanja pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk. Ukrep prenosa tveganih postavk je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. Ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je DUTB od bank prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila (od katerih so bila nekatera zavarovana z nepremičninami). Zanje je plačala 1,5 milijarde evrov. Tržna vrednost teh tveganih postavk je bila 620 milijonov evrov manj. Navedeno izhaja iz odločb Evropske komisije o državnih pomočeh bankam v letu 2013 in 2014. Razlika med prenosno in tržno vrednostjo, ki znaša 620 milijonov evrov, predstavlja državno pomoč. DUTB je tvegane postavke plačala s svojimi obveznicami. Če državne pomoči ne bi dala DUTB, bi jo morala dati država. DUTB je tako s svojim delovanjem pomembno zmanjšala znesek, za katerega se je morala v letih 2013 in 2014 zadolžiti država. Torej je glavna naloga DUTB, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena za sanacijo bank. Če DUTB tega svojega dolga ne bo sposobna poplačati, se bo za to, da bi lahko nadomestila prispevek DUTB, morala zadolžiti država ali pa bi se zaradi neplačila obveznosti DUTB poslabšala kapitalska ustreznost bank. Tako premoženje, ki ga ima DUTB, ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, vsekakor pa ne sme biti prodano pod tržno ceno. Poleg tega Čušu na enostaven način pojasnjujemo, da je odločitev, kdaj bo DUTB prodala svoja stanovanja, njena poslovna odločitev. Sprejem poslovnih odločitev pa je pristojnost in odgovornost poslovodstva DUTB. Glede SDH pa vlada Čušu pojasnjuje splošno znano dejstvo, da SDH upravlja kapitalske naložbe države. Te naložbe države pa so lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. SDH tako ne upravlja stanovanj. Vlada v nadaljevanju na enostaven in razumljiv način odgovarja tudi na preostali dve vprašanji. Vir: MF Sklep vlade o pogrebu dr. Petra Ferdinanda Venclja z vojaškimi častmi Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se za preminulega dr. Petra Ferdinanda Venclja organizira pogreb z vojaškimi častmi. Dr. Peter Ferdinand Vencelj (1939), slovenski fizik in politik, je bil minister osamosvojitvene slovenske vlade. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo oziroma takratni minister za izobraževanje, znanost in šport. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji in od leta 2015 častni občan Mestne občine Kranj. Dr. Vencelj je vse svoje bogato aktivno obdobje prevzemal in uspešno izvajal odgovorne naloge, tako na državni kot na lokalni ravni, na političnem in v civilnodružbenem prostoru. Vir: Protokol Vlada za neizvršna direktorja DUTB imenovala Miho Juharta in Mitjo Križaja Vlada je Marka Simonetija danes odpoklicala z mesta neizvršnega direktorja DUTB, hkrati pa je za neizvršna direktorja imenovala Miho Juharta in Mitjo Križaja ter s tem popolnila upravni odbor DUTB. Imenovala ju je za obdobje petih let, funkcija pa jima začne teči 28. januarja 2017. Marko Simoneti je konec oktobra lani kot član in predsednik upravnega odbora DUTB na vlado naslovil prošnjo za odpoklic z mesta člana upravnega odbora, vlada pa se je s to prošnjo danes seznanila in odločila, da ga s položaja odpokliče z dnem 27. januar 2017. Poleg odstopa Marka Simonetija že dalj časa ostaja nezasedeno še eno mesto neizvršnega direktorja DUTB, zato je vlada danes imenovala dva neizvršna direktorja, Miho Juharta in Mitjo Križaja, ter s tem popolnila upravni odbor DUTB. Imenovala ju je za obdobje petih let, funkcija pa jima začne teči 28. januarja 2017. Za neizvršnega direktorja DUTB je lahko v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje ter merila: - osebna integriteta in poslovna etičnost, še posebej, da v zvezi z njegovim ravnanjem ni bila ugotovljena hujša kršitev predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije ali s področja javnega naročanja; - najmanj univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo; - je strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava z vsaj desetimi leti izkušenj s področja vodenja ali nadziranja gospodarskih družb; - ni delničar ali družbenik v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu; - ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Miha Juhart je leta 1996 doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, trenutno pa je njen dekan. Je redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava. V preteklosti je bil več let predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, deloval pa je tudi v nadzornih svetih Družbe za avtoceste v RS, Nuklearne elektrarne Krško in Pozavarovalnice Save. Mitja Križaj je univerzitetni diplomirani ekonomist. Je direktor in lastnik družbe Fundament svetovanje in investicije, ki se ukvarja s finančnim in poslovnim svetovanjem. V zadnjih nekaj letih je deloval kot direktor družb Hypo Leasing in Heta Asset Ressolution Slovenia ter kot predsednik uprave družbe Triglav Nepremičnine. Opravljal je tudi funkcije člana nadzornega sveta. DUTB je delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja s skupščino, katere funkcijo opravlja vlada, in sedemčlanskim upravnim odborom. Štirje člani upravnega odbora so neizvršni direktorji, trije pa izvršni. Neizvršne direktorje v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank imenuje in odpokliče vlada na predlog ministrstva za finance ter ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Skladno z zakonom tri neizvršne direktorje predlaga ministrstvo za finance, enega pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Miho Juharta in Mitjo Križaja je vlada imenovala na predlog finančnega ministrstva. V skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank je član upravnega odbora DUTB imenovan za obdobje petih let. Neizvršnega direktorja odpokliče vlada kot skupščina DUTB, izvršnega pa neizvršni direktorji. Vir: MF Vlada imenovala vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo Vlada je na današnji seji imenovala vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo po opravljenem natečajnem postopku, najdlje do 5. 7. 2017. Tatjana Buzeti je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani diplomirala iz živilske tehnologije ter končala podiplomski študij MBA na CWRU v Budimpešti in Clevelandu. Med leti 2002 in 2005 je na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota vodila enoto za raziskovanje in razvoj ter opravljala delo svetovalke direktorice za strateški razvoj, med 2005 in 2012 pa vodila Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki je kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije. Od maja do novembra 2015 je na Ministrstvu za zdravje v Direktoratu za zdravstveno ekonomiko projektno vodila Analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji, od decembra 2015 pa na Ministrstvu za zdravje v kabinetu ministrice spremlja izvedbo Nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025, koordinira pripravo novega zakona o dolgotrajni oskrbi in sodeluje pri pripravi Strategije razvoja Slovenije 2050. Zakon o javnih uslužbencih v drugem odstavku 82. člena med drugim določa, da generalne sekretarje, generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. V devetem odstavku 83. člena ZJU je določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena zakona brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Ministrica za zdravje bo Ministrstvu za javno upravo podala predlog za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo. Ministrica za zdravje je predlagala, da se Tatjana Buzeti z dnem 6. 1. 2017 imenuje za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 5. 7. 2017. Tatjana Buzeti izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za dolgotrajno oskrbo. Vir: MZ Imenovanje članov v Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014-2020 Vlada je z mesta članice Usmerjevalnega odbora za izvajanje finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014-2020 razrešila mag. Neno Dokuzov in namesto nje imenovala mag. Andrejo Jenko. Razrešila je tudi Leo Jagodič Lekočevič in namesto nje imenovala dr. Katjo Lautar. Usmerjevalni odbor je posvetovalno telo za finančne instrumente, ki se financirajo s sredstvi evropske kohezijske politike. Člani Usmerjevalnega odbora so, v skladu s 37.b členom Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16-popr.) predstavniki organa upravljanja (Služba Vlade RS ta razvoj in kohezijsko politiko) ter predstavniki ministrstev, pristojnih za gospodarski razvoj in tehnologijo (v vlogi posredniškega telesa), infrastrukturo (v vlogi sodelujočega ministrstva), okolje in prostor (v vlogi sodelujočega ministrstva) ter finance (v vlogi organa za potrjevanje). Vir: MGRT Vlada sprejela spremembo sestave Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij Vlada je na današnji redni seji sprejela spremembo sklepa o imenovanju Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij. Vlada je 22. 1. 2015 imenovala Medresorsko delovno skupino za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij. Metodu Dragonji (član in vodja skupine) je 14. julija 2016 prenehal mandat državnega sekretarja, zato je ministrstvo za finance predlagalo njegovo zamenjavo z mag. Mirando Groff Ferjančič, državno sekretarko na ministrstvu. Za sekretarko delovne skupine pa predlaga Gordano Pipan, sekretarko na ministrstvu za finance. Predstavniku Banke Slovenije Darku Bohnecu je 4. marca 2016 potekel mandat viceguvernerja, zato se v sklepu spremeni njegov naziv. Vir: MF
© Copyright 2024