PRAVNA UREDITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA TINA KORDIŠ, diplomirana pravnica POMEN ZDRAVSTVENE ZAKONODAJE FUNKCIJE ZDRAVSTVENEGA PRAVA S pravom se zdravje zavaruje pred (vnosi, riziki, posegi, protipravnimi dejanji) in drugačnimi zlorabami (preventivno delovanje prava). S primerno pravno zakonodajo zagotovimo pravično in objektivno enak nivo zdravstvenega varstva za vse (socialna funkcija prava). Pravo je tudi sredstvo in način zagotovitve postopkov in pogojev zagotovitve pravice in obveznosti do zdravstvenih storitev (servisna funkcija prava). PRAVNI VIRI ZA ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAKONI PODZAKONSKI PREDPISI –Uredbe Pravilniki, Resolucije, Kodeksi, Programi, Seznami Uredbe in Direktive EU USTAVA Ustava nosi najpomembnejša načela in pravice, ki predstavljajo temelj pravnega sistema. Poleg ustave so del ustavnega sistema tudi Temeljna ustavna listina in ustavni zakoni. Poskus vzpostavitve ravnovesja med absolutnimi človekovimi pravicami (s čim manj izjemami) opredeljenih z načelom voluntas aegroti suprema lex (bolnikova volja je najvišji zakon) ter ekstremnim kolektivizmom opredeljenim z načelom salus aegroti suprema lex (zdravje je najvišji zakon). TEMELJNE DOLOČBE USTAVE, RELEVANTNE ZA ZDRAVSTVENO DEJAVNOST 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. 17. člen - Nedotakljivost človekovega življenja Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni. 18.člen - Prepoved mučenja Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Človek je subjekt in nikoli objekt zdravljenja. Bolezen oziroma poškodba je samo razlog, da bolnika in zdravstveno osebje spravi v medsebojni odnos. Zdravstveno pravo iz medicinskega pomena zagotavlja človeku njegovo avtonomijo v odnosu do medicinskih posegov zoper sebe in proti svoji volji. 57. člen ZZDej: Preskušanje še nepreverjenih metod preprečevanja, odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije ter preskušanja zdravil in opravljanja drugih biomedicinskih raziskav je dovoljeno le s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje ter s pisnim soglasjem bolnika, za mladoletne osebe in osebe pod skrbništvom pa s pisnim soglasjem staršev oziroma skrbnika. BIOMEDICINSKI POIZKUSI Takšni poizkusi niso zdravljenje, pač pa raziskovanje, zato je nujno da se vsak primer podrobno obravnava. Nujno je, da se posameznik očitno in jasno strinja in da svoj pristanek poda v pisni obliki. Posameznik mora biti predhodno seznanjen z možnimi škodljivimi posledicami, projekt pa mora biti odobren tudi po upravni poti. Biomedicinski poizkusi pa niso zdravljenje z biomedicinsko pomočjo. Meje zdravstvene izpostavljenosti človeka morajo biti individualno določene in jih je potrebno tudi individualno ugotavljati. Medicinske ali druge znanstvene poskuse ni dovoljeno opravljati na posameznikih, ki jim je odvzeta prostost, saj le ti ne morejo dati prave svobodne privolitve. Prepoved vsakršnega nasilja nad osebami, ki jim je kakorkoli omejena prostost (2. odstavek 21. člena URS). Vprašanje evtanazije Aktivna evtanazija je pri nas kazniva. Postavlja se vprašanje do kdaj vzdrževati življenje, ki je izgubilo biološki smisel in predstavlja zgolj trpljenje in vegetiranje? ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO 34. člen - PRAVICA DO OSEBNEGA DOSTOJANSTVA IN VARNOSTI Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. 35. člen – VARSTVO PRAVIC ZASEBNOSTI IN OSEBNOSTNIH PRAVIC Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. 23.člen II/ - SVOBODA GIBANJA se sme omejiti samo z zakonom, da bi se preprečilo širjenje nalezljive bolezni. 51.člen III/ - PRISILNO ZDRAVLJENJE Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Gre za zaščito proti “zdravstvenem nasilju”. Vsakdo ima pravico soglašati s kakršnimkoli medicinskim posegom Pravica do odklonitve medicinskega posega. (47. člen ZZDej-UPB2) Brez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahko opravi le, če bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne more odločati. (48. člen ZZDej-UPB2). Pod pojmom “zdravljenje” je potrebno razumeti pravico na podlagi katere lahko vsakdo, ki je sposoben za razsojanje, odkloni kakršnekoli in katerekoli medicinske posege, ne glede na to v kakem zdravstvenem stanju je (35. člen URSnedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti). Ta pravica vsebuje na drugi strani obvezo zdravnika, da obvesti posameznika o posledicah odklanjanja pomoči, vendar mu zakonodaja ne daje pravico odkloniti nudenja medicinske pomoči zaradi odklanjanja določenega medicinskega posega. OMEJITEV AVTONOMIJE PACIENTA Prisilno zdravljenje pomeni omejitev ustavnih pravic, zato je potrebno poiskati opravičljive razloge za omejitev na ustavno pravni ravni. Temelj za takšno omejitev se nahaja v 15. členu URS. Človekove pravice so na načelni ravni omejene z enakimi pravicami drugih oseb, kajti z izvrševanjem ustavnih pravic ne smejo biti kršene ustavne pravice drugih oseb. Posebnosti v nekaterih postopkih zdravljenja lahko posledično predstavljajo omejevanje avtonomnosti volje posameznikov. Duševne bolezni.(Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l.RS št. 77/2008, Preventiva pred ogrožanjem samega sebe ali drugih, zaščita premoženja, ipd., zahteva omejevanje svobode gibanja. 39. člen (ZDZdr), Ur.l.RS št. 77/2008 Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi: na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena zakona (ZDZdr), Ur.l.RS št. 77/2008). STARŠEVSTVO IN ZASTOPANJE Pravice in dolžnosti staršev (54. člen URS) Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. Sprejeto je načelo, da otroke do dopolnjene določene starosti ter osebe pod skrbništvom zastopajo njihovi starši oziroma skrbniki. Neposredna uporaba predpisov lahko pomeni, da lahko starši oziroma skrbniki taki osebi odklonijo nujno medicinsko pomoč !!! Kako rešiti pravno dilemo? Konvencia OZN, Deklaracija o promociji pravic bolnikov v Evropi – otrok ima neodtujljivo pravico do življenja; Starši oziroma skrbniki ne morejo biti absolutni nosilci pravice do odločanja, ker je potrebno upoštevati koristi osebe pod posebnim varstvom. Zdravnik ne bo pristal na odtegnitev nujnega zdravljenja ali na odpust mladoletnega bolnika ali bolnika pod skrbništvom, čeprav to zahtevajo starši ali skrbnik, kadar bi po njegovi presoji z odpustom bilo huje ogroženo bolnikovo zdravje ali zdravje drugih. Veljavni kodeks zahteva ravnanje in ukrepanje zdravnika, ki ga prepovedujeta 51.člen URS in 47.člen ZZDej-UPB2. 36. člen (ZPacP) (omejitev odločanja staršev oziroma skrbnika) Nujna medicinska pomoč se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo. PRAVICA DO UGOVORA VESTI 46. člen – PRAVICA DO UGOVORA VESTI Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. ZZDej to pravico natančneje ureja v 56. členu: 56.čl. ZZDej Zdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike. Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Zdravstveni zavod mora to upoštevati, vendar bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Zdravstveni delavec ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči. Pravica do varstva osebnih podatkov 38.čl. URS: Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. zdravstveni podatki – občutljivi osebni podatki po Zakonu o varstvu osebnih podatkov • Načelo III Kodeksa: “Medicinska sestra je dolžna varovati kot poklicno skrivnostpodatke o zdravstvenem stanju pacienta, o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja” 51. ZZDej: Zdravstveni delavci so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke o zdravstvenem stanju bolnika lahko daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki bolnika zdravi. Kakšni so primeri kršitve te pravice? zavrnitev zahteve do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki: posameznik ima pravico do vpogleda v svoj zdravstveni karton; posredovanje podatkov nepooblaščenim uporabnikom; računalniško vodene zbirke niso varovane z gesli za identifikacijo in avtorizacijo oseb, ki OP obdelujejo Delodajalci nimajo pravice seznaniti se; Lekarna posreduje podatke zavarovalnici po navadni elektronski pošti brez ustreznih varoval; Neustrezno hranjenje dokumentov; izguba dokumentov; Objavljeni osebni podatki ipd. ODGOVORNOST ZA KRŠITVE Civilna (odškodninska) odgovornost Kazenska => npr. zloraba osebnih podatkov (143. čl. KZ-1), napad na informacijski sistem (221. KZ-1) Odgovornost za prekršek Disciplinska odgovornost v delovnem razmerju PRAVICA DO SOCIALNE VARNOSTI 50. člen – PRAVICA DO SOCIALNE VARNOSTI Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. 51. člen – PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Zagotovljena nujna medicinska pomoč vsakomur, ne glede na zdravstveno zavarovanje. SVOBODBO ODLOČANJE O ROJSTVIH OTROK 55. člen – SVOBODNO ODLOČANJE O ROJSTVIH OTROK Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki mogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, je naravna in začetna človekova pravica, ki se uresničuje kot kontracepcija, sterilizacija, prekinitev nosečnosti, ali kot umetna oploditev. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ZAKONI Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Zakon o pacientovih pravicah Zakon o duševnem zdravju Zakon o nalezljivih boleznih in drugi … ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI Področje nujnega odločanja o bolniku in poškodovancu po lečečem ali napotnem zdravniku. (48. in 49.člen ZZDej-UPB2). Področje dolžnostnega sodelovanja pacienta v postopku zdravljenja, ustrezno njegovem zdravstvenem stanju.(50.člen ZZDej-UPB2). Poklicno etično ravananje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.(51.člen ZZDej-UPB2). Področje moralne zavezanosti zdravstvenega delavca pri opravljanju zdravstvenega poklica.(56.člen ZZDej-UPB2). Področje izvajanja medicinske doktrine (57., 58., 59., 61. člen ZZDejUPB2). Področje avtonomnega odločanja človeka (47.člen ZZDej-UPB2). Prepoved zapustitve delovnega mesta 52. člen: Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ne smejo zapustiti delovnega mesta, dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi. Stavka zdravstvenih delavcev Stavka zdravstvenih delavcev je dopustna, vendar s pomembnimi omejitvami. V času stavke morajo zdravstveni delavci zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. TEMELJNE ZAKONSKE PRAVICE IN DOLŽNOSTI Pravica do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost, da prispeva k njegovemu uresničevanju v skladu s svojimi možnostmi. Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči. Država in lokalne kupnosti morajo aktivno ustvarjati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog. Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju svoje dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z razvijanjem in uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma varovancev. Zdravljenje v tujini DOSTOP DO ZDRAVSTVENE OSKRBE Svoboda potovanja, prebivanja in dela kjer koli v EU je pomembna le, če imajo državljani EU zagotovljeno zdravstveno oskrbo v kateri koli državi članici. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. V določenih primerih pravica državljanom EU do zdravljenja v kateri koli državi EU po lastni izbiri. (če zdravljenje pri nas ni mogoče, nimamo na voljo dovoljšnje opreme ipd.) RAVNI ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI PRIMARNA RAVEN. (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost) Zdravstveni domovi. Zdravstvene postaje. Zasebni zdravstveni delavci. Lekarne. Opravljajo kopico dejavnosti na primarni ravni, kot so spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev; zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih; Nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici; Zdravstvene preglede športnikov; Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; Diagnostične in terapevtske storitve. Povezovanje in sodelovanje z drugimi institucijami SEKUNDARNA RAVEN. Specialistična ambulantna dejavnost in bolnišnična dejavnost. Nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti z poglobljeno diagnostiko, zdravljenjem bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanjem ambulantne in bolnišnične rehabilitacije, zdravsveno nego, nastanitev in prehrano v bolnišnicah. bolnišnice zdravilišča zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. TERCIARNA RAVEN. znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravje. klinika, klinični inštitut, klinični oddelek. NADZORSTVO NAD DELOM ZDRAVSTVENIH ZAVODOV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV (UPRAVNO, STROKOVNO IN FINANČNO NADZORSTVO) Zakon o zdravstveni dejavnosti Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu (Ur. l. RS, št. 14/95 in 72/98) 76. člen ZZDej: Za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter zavodov se organizirajo in izvajajo naslednje vrste nadzora: 1. interni strokovni nadzor, ki ga izvajajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci s samonadzorom in odgovorni za strokovnost dela v zavodu; 2. strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga kot javno pooblastilo izvaja pristojna zbornica ali strokovno združenje v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki in drugimi zavodi; 3. upravni nadzor, ki ga izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje; 4. nadzor, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni zavod in zasebni zdravstveni delavec morata omogočiti opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka. Upravni nadzor 80. člen Upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi programa ali na predlog bolnika, njegovega svojca ali skrbnika, zdravstvenega zavoda, delodajalca, pristojne zbornice, sodišča ali po lastni presoji. Minister, pristojen za zdravje, določi način izvajanja upravnega nadzora. Če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda ministrstvo, pristojno za zdravje, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti. Uradna oseba, ki opravlja upravni nadzor, lahko izjemoma odredi začasni ukrep, da se prepreči neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere. Proti začasnim ukrepom ima zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec v osmih dneh pravico pritožbe na ministrstvo, pristojno za zdravje. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepov. Če se pri pregledu ugotovi, da zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec zavoda ali zasebni zdravstveni delavec ni sposoben opravljati nalog, ki so mu zaupane, se o tem obvesti pristojno zbornico in delodajalca. Strokovni nadzor s svetovanjem 78. člen Strokovni nadzor s svetovanjem izvaja pristojna zbornica ali strokovno združenje v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi zavodi in v skladu s posebnim programom, ki ga sprejme zbornica oziroma strokovno združenje s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje. Pristojna zbornica oziroma strokovno združenje opravi strokovni nadzor s svetovanjem tudi na predlog zavarovane osebe, delodajalca, zdravstvenega delavca oziroma zavoda ali na drug predlog. Način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem za posamezno poklicno skupino predpiše pristojna zbornica oziroma strokovno združenje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Postopek strokovnega nadzora s svetovanjem Sestava: Strokovni nadzor izvaja tričlanska nadzorna komisija, ki jo na predlog upravnega odbora Zbornice – Zveze s sklepom imenuje predsednik Zbornice – Zveze. Člani nadzorne komisije so imenovani izmed izvajalcev zdravstvene in babiške nege, od katerih mora biti vsaj en predstavnik ožjega področja, ki se nadzoruje. Strokovni nadzor se prične z izdajo sklepa o imenovanju nadzorne komisije. Sklep mora biti vročen nadzorovancu in nadzorni komisiji najpozneje 15 dni pred dnem izvedbe nadzora. Pri izrednem strokovnem nadzoru je lahko sklep vročen tudi pozneje, vendar najpozneje pred izvedbo nadzora. Kako poteka strokovni nadzor? S pripravo vprašalnika za nadzorovanca; s pregledom relevantne dokumentacije zdravstvene in babiške nege; z ugotavljanjem kakovosti na omenjeni podlagi; priprava in izvedba obiska nadzorovanega zavoda - Obisk: - razgovor o splošnih vprašanjih izvajanja zdravstvene in babiške nege; - razgovor o povezovanju z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti; - razgovor z drugimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci; - razgovor o ugotovljenih nepravilnostih; - izdelava in podpis zapisa o opravljenih nadzornih dejanjih. - Aktivnosti po obisku: - morebitno zaprosilo za dopolnitev; - ugotovitev strokovne usposobljenosti na podlagi dokazil in razgovorov; - druga nadzorna dejanja glede na namen strokovnega nadzora; - svetovanje za izboljšanje strokovnega dela ali pogojev dela; O strokovnem nadzoru iz prejšnjega člena mora biti najkasneje v 15 dneh po pregledu sestavljen ugotovitveni zapisnik s predlogi ukrepov in rokov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zapisnik se pošlje zdravstvenemu zavodu oziroma zasebnemu zdravstvenemu delavcu ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje; kadar gre za strokovni pregled izven programa, pa tudi predlagatelju. Ukrepi nadzorne komisije, če opazi napake Če se pri strokovnem nadzoru ugotovijo večje pomanjkljivosti, pristojna zbornica oziroma strokovno združenje zahteva dodatno strokovno izpopolnjevanje delavcev, za katere se ugotovi pomanjkljiva usposobljenost ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zdravje. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko v primeru iz prejšnjega odstavka odredi ustrezne ukrepe, in sicer: zahteva odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti, ki pogojujejo neustrezno kvaliteto ali strokovnost dela in določi rok za odpravo pomanjkljivosti; začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, prepove dejavnost zdravstvenega zavoda, njegove enote ali zasebnega zdravstvenega delavca ZDRAVSTVENI DELAVCI IN ZDRAVSTVENI SODELAVCI (KVALIFIKACIJE, NAZIVI, SAMOSTOJNOST DELA, REGISTER, LICENCA, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE) PRAVILNIK O REGISTRU IN LICENCAH IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE ALI BABIŠKE NEGE Ta pravilnik ureja vsebino in obliko ter postopek vpisa v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege, pogoje za vpis in izbris iz registra, pogoje in postopek za podelitev, podaljšanje in odvzem licence izvajalcem v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege ter licenčno vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege. Kdaj lahko izvajalec v dejavnostih zdravstvene ali babiške nege samostojno opravlja dejavnost? Če je vpisan v register, oziroma, če je vpisan v register in ima veljavno licenco. Izvajalec, ki mora biti vpisan v register, je: - tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege, - medicinska sestra babica, - bolničar negovalec/bolničarka negovalka. Izvajalec, ki mora biti vpisan v register in imeti veljavno licenco, je: - višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik/višji zdravstveni tehnik, - diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, - diplomirana babica/diplomirani babičar. Postopek vpisa v register, brez licence Vpis se opravi po opravljenem strokovnem izpitu, v 30 dneh izvajalec poda predlog za vpis na obrazcu Oziroma to opravi ministrstvo po uradni dolžnosti, če izvajalec strokovni izpit opravi na ministrstvu Če so izpolnjeni pogoji za vpis, ministrstvo izda odločbo o vpisu Postopek o vpisu z licenco Licenca je dovoljenje za samostojno opravljanje dejavnosti zdravstvene ali babiške nege v Republiki Sloveniji in se izda v obliki odločbe za 7 let, potem pa jo je potrebno podaljšati. Izvajalec vloži vlogo za vpis v register in izdajo licence pri ministrstvu na obrazcu, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Ministrstvo najpozneje v 30 dneh po vložitvi popolne vloge izda odločbo, s katero odloči o vpisu v register in podelitvi licence. Podaljšanje licence Potrebujemo dokazila o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege s sistemom licenčnih točk. Potrebno je zbrati 70 licenčnih točk, če pa pogoj ni izpolnjen, pa je potrebno opraviti preizkus strokovne usposobljenosti. Tak preizkus mora opraviti tudi izvajalec, ki v iztekajočem licenčnem obdobju ni delal v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege vsaj tri leta. Izvajalcu, ki je zbral zadostno število licenčnih točk, ministrstvo po uradni dolžnosti v 30 dneh pred potekom veljavnosti licence izda odločbo o podaljšanju licence. Za stalno izpopolnjevanje se šteje: - udeležba na strokovnem srečanju (aktivna ali pasivna, doma ali v tujini); - objava strokovnega članka v strokovni literaturi doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali monografiji); - izpopolnjevanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Obvezne vsebine stalnega izpopolnjevanja v enem licenčnem obdobju se nanašajo na: - zakonodajo s področja zdravstva in poklicno etiko; - temeljne postopke oživljanja; - kakovost in varnost v zdravstvu. Poleg obveznih vsebin se izvajalec izpopolnjuje iz splošnih vsebin zdravstvene ali babiške nege in iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem Izvajalec deluje. Vsaj 50 % licenčnih točk izvajalec pridobi iz vsebin ožjega strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem deluje. Pomembno je vedeti, da za strokovno izpopolnjevanje po tem pravilniku ne štejejo stalni ali občasni delovni sestanki, individualni študij strokovne literature in s tem povezano spremljanje razvoja medicinske in drugih znanosti in občasni ogledi zdravstvenih institucij (strokovne ekskurzije). HVALA ZA POZORNOST! Sedaj pa vas vljudno vabim na osvežujoč odmor s kavo in pecivom! ;)
© Copyright 2024