1. No category

PRAVNA UREDITEV
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA,
ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
TINA KORDIŠ, diplomirana pravnica
POMEN ZDRAVSTVENE ZAKONODAJE




FUNKCIJE ZDRAVSTVENEGA PRAVA
S pravom se zdravje zavaruje pred (vnosi, riziki,
posegi, protipravnimi dejanji) in drugačnimi zlorabami
(preventivno delovanje prava).
S primerno pravno zakonodajo zagotovimo pravično in
objektivno enak nivo zdravstvenega varstva za vse
(socialna funkcija prava).
Pravo je tudi sredstvo in način zagotovitve postopkov
in pogojev zagotovitve pravice in obveznosti do
zdravstvenih storitev (servisna funkcija prava).
PRAVNI VIRI ZA ORGANIZACIJO
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZAKONI
PODZAKONSKI PREDPISI –Uredbe
Pravilniki, Resolucije, Kodeksi, Programi, Seznami

Uredbe in Direktive EU



USTAVA



Ustava nosi najpomembnejša načela in pravice, ki
predstavljajo temelj pravnega sistema.
Poleg ustave so del ustavnega sistema tudi Temeljna
ustavna listina in ustavni zakoni.
Poskus vzpostavitve ravnovesja med absolutnimi
človekovimi pravicami (s čim manj izjemami)
opredeljenih z načelom voluntas aegroti suprema
lex (bolnikova volja je najvišji zakon) ter ekstremnim
kolektivizmom opredeljenim z načelom salus aegroti
suprema lex (zdravje je najvišji zakon).
TEMELJNE DOLOČBE USTAVE, RELEVANTNE ZA
ZDRAVSTVENO DEJAVNOST


2. člen
Slovenija je pravna in socialna država.

17. člen - Nedotakljivost človekovega življenja
Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni
smrtne kazni.
18.člen - Prepoved mučenja
Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali
ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je
prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene
poskuse brez njegove svobodne privolitve.



Človek je subjekt in nikoli objekt zdravljenja.
Bolezen oziroma poškodba je samo razlog, da
bolnika in zdravstveno osebje spravi v medsebojni
odnos.
Zdravstveno pravo iz medicinskega pomena
zagotavlja človeku njegovo avtonomijo v odnosu
do medicinskih posegov zoper sebe in proti svoji
volji.


57. člen ZZDej:
Preskušanje še nepreverjenih metod preprečevanja,
odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije ter
preskušanja zdravil in opravljanja drugih
biomedicinskih raziskav je dovoljeno le s soglasjem
ministrstva, pristojnega za zdravje ter s pisnim
soglasjem bolnika, za mladoletne osebe in osebe
pod skrbništvom pa s pisnim soglasjem staršev
oziroma skrbnika.
BIOMEDICINSKI POIZKUSI
Takšni poizkusi niso zdravljenje, pač pa raziskovanje, zato je
nujno da se vsak primer podrobno obravnava. Nujno je, da se
posameznik očitno in jasno strinja in da svoj pristanek poda v
pisni obliki.
Posameznik mora biti predhodno seznanjen z možnimi
škodljivimi posledicami, projekt pa mora biti odobren tudi po
upravni poti.
Biomedicinski poizkusi pa niso zdravljenje z biomedicinsko
pomočjo.

Meje zdravstvene izpostavljenosti človeka morajo biti
individualno določene in jih je potrebno tudi
individualno ugotavljati.


Medicinske ali druge znanstvene poskuse ni
dovoljeno opravljati na posameznikih, ki jim je
odvzeta prostost, saj le ti ne morejo dati prave
svobodne privolitve.
Prepoved vsakršnega nasilja nad osebami, ki jim je
kakorkoli omejena prostost (2. odstavek 21. člena
URS).
Vprašanje evtanazije


Aktivna evtanazija je pri nas kazniva.
Postavlja se vprašanje do kdaj vzdrževati življenje,
ki je izgubilo biološki smisel in predstavlja zgolj
trpljenje in vegetiranje?
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO

34. člen - PRAVICA DO OSEBNEGA DOSTOJANSTVA IN VARNOSTI
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

35. člen – VARSTVO PRAVIC ZASEBNOSTI IN OSEBNOSTNIH PRAVIC
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove
zasebnosti ter osebnostnih pravic.


23.člen II/ - SVOBODA GIBANJA se sme omejiti samo z zakonom, da bi se
preprečilo širjenje nalezljive bolezni.
51.člen III/ - PRISILNO ZDRAVLJENJE Nikogar ni mogoče prisiliti k
zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.



Gre za zaščito proti “zdravstvenem nasilju”.



Vsakdo ima pravico soglašati s kakršnimkoli medicinskim posegom
Pravica do odklonitve medicinskega posega. (47. člen ZZDej-UPB2)
Brez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahko opravi le, če bolnik zaradi
svojega zdravstvenega stanja o tem ne more odločati. (48. člen ZZDej-UPB2).
Pod pojmom “zdravljenje” je potrebno razumeti pravico na podlagi katere lahko
vsakdo, ki je sposoben za razsojanje, odkloni kakršnekoli in katerekoli
medicinske posege, ne glede na to v kakem zdravstvenem stanju je (35. člen URSnedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti).
Ta pravica vsebuje na drugi strani obvezo zdravnika, da obvesti posameznika o
posledicah odklanjanja pomoči, vendar mu zakonodaja ne daje pravico odkloniti
nudenja medicinske pomoči zaradi odklanjanja določenega medicinskega posega.
OMEJITEV AVTONOMIJE PACIENTA
Prisilno
zdravljenje pomeni omejitev ustavnih pravic,
zato je potrebno poiskati opravičljive razloge za
omejitev na ustavno pravni ravni.
Temelj
za takšno omejitev se nahaja v 15. členu
URS. Človekove pravice so na načelni ravni omejene z
enakimi pravicami drugih oseb, kajti z izvrševanjem
ustavnih pravic ne smejo biti kršene ustavne pravice
drugih oseb.
Posebnosti v nekaterih postopkih zdravljenja lahko posledično predstavljajo omejevanje
avtonomnosti volje posameznikov.




Duševne bolezni.(Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur.l.RS št. 77/2008,
Preventiva pred ogrožanjem samega sebe ali drugih, zaščita premoženja, ipd., zahteva omejevanje
svobode gibanja.
39. člen (ZDZdr), Ur.l.RS št. 77/2008
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji:




če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča
hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo
realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi
oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z
ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi:


na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali
v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena zakona (ZDZdr), Ur.l.RS št.
77/2008).
STARŠEVSTVO IN ZASTOPANJE
Pravice in dolžnosti staršev (54. člen URS)
Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati
in vzgajati svoje otroke.
Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali
omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih
koristi določa zakon.

Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake
pravice kakor otroci, rojeni v njej.
Sprejeto je načelo, da otroke do dopolnjene določene starosti ter osebe pod
skrbništvom zastopajo njihovi starši oziroma skrbniki.






Neposredna uporaba predpisov lahko pomeni, da lahko starši oziroma skrbniki taki
osebi odklonijo nujno medicinsko pomoč !!!
Kako rešiti pravno dilemo? Konvencia OZN, Deklaracija o promociji pravic bolnikov
v Evropi – otrok ima neodtujljivo pravico do življenja;
Starši oziroma skrbniki ne morejo biti absolutni nosilci pravice do odločanja, ker
je potrebno upoštevati koristi osebe pod posebnim varstvom.
Zdravnik ne bo pristal na odtegnitev nujnega zdravljenja ali na odpust
mladoletnega bolnika ali bolnika pod skrbništvom, čeprav to zahtevajo starši ali
skrbnik, kadar bi po njegovi presoji z odpustom bilo huje ogroženo bolnikovo
zdravje ali zdravje drugih.
Veljavni kodeks zahteva ravnanje in ukrepanje zdravnika, ki ga prepovedujeta
51.člen URS in 47.člen ZZDej-UPB2.
36. člen (ZPacP) (omejitev odločanja staršev oziroma skrbnika)

Nujna medicinska pomoč se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo.
PRAVICA DO UGOVORA VESTI


46. člen – PRAVICA DO UGOVORA VESTI
Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi
zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine
drugih oseb.
ZZDej to pravico natančneje ureja v 56. členu:
56.čl. ZZDej




Zdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg,
če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z
mednarodnimi pravili medicinske etike.
Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru vesti
obvestiti zdravstveni zavod.
Zdravstveni zavod mora to upoštevati, vendar bolnikom
zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s
področja zdravstvenega varstva.
Zdravstveni delavec ne sme odkloniti nujne
medicinske pomoči.
Pravica do varstva osebnih podatkov




38.čl. URS: Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov.
zdravstveni podatki – občutljivi osebni podatki po Zakonu o
varstvu osebnih podatkov
• Načelo III Kodeksa: “Medicinska sestra je dolžna varovati
kot poklicno skrivnostpodatke o zdravstvenem stanju
pacienta, o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja”
51. ZZDej: Zdravstveni delavci so dolžni varovati kot
poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju
posameznika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega
stanja. Podatke o zdravstvenem stanju bolnika lahko daje
bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki
bolnika zdravi.






Kakšni so primeri kršitve te pravice?
zavrnitev zahteve do seznanitve z lastnimi osebnimi
podatki: posameznik ima pravico do vpogleda v svoj
zdravstveni karton; posredovanje podatkov
nepooblaščenim uporabnikom; računalniško vodene
zbirke niso varovane z gesli za identifikacijo in
avtorizacijo oseb, ki OP obdelujejo
Delodajalci nimajo pravice seznaniti se;
Lekarna posreduje podatke zavarovalnici po navadni
elektronski pošti brez ustreznih varoval;
Neustrezno hranjenje dokumentov; izguba dokumentov;
Objavljeni osebni podatki ipd.
ODGOVORNOST ZA KRŠITVE





Civilna (odškodninska) odgovornost
Kazenska => npr. zloraba osebnih podatkov (143.
čl. KZ-1), napad na informacijski
sistem (221. KZ-1)
Odgovornost za prekršek
Disciplinska odgovornost v delovnem razmerju
PRAVICA DO SOCIALNE VARNOSTI
50. člen – PRAVICA DO SOCIALNE VARNOSTI
 Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom,
pravico do socialne varnosti, vključno
s pravico do pokojnine.
 51. člen – PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
 Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod
pogoji, ki jih določa zakon.
 Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz
javnih sredstev.
Zagotovljena nujna medicinska pomoč vsakomur, ne
glede na zdravstveno zavarovanje.

SVOBODBO ODLOČANJE O
ROJSTVIH OTROK






55. člen – SVOBODNO ODLOČANJE O ROJSTVIH OTROK
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.
Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja
razmere, ki mogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.
Pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, je naravna in
začetna človekova pravica, ki se uresničuje kot kontracepcija,
sterilizacija, prekinitev nosečnosti, ali kot umetna oploditev.
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do
svobodnega odločanja o rojstvu otrok
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z
biomedicinsko pomočjo
ZAKONI





Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju
Zakon o pacientovih pravicah
Zakon o duševnem zdravju
Zakon o nalezljivih boleznih in drugi …
ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI






Področje nujnega odločanja o bolniku in poškodovancu po lečečem ali
napotnem zdravniku. (48. in 49.člen ZZDej-UPB2).
Področje dolžnostnega sodelovanja pacienta v postopku zdravljenja,
ustrezno njegovem zdravstvenem stanju.(50.člen ZZDej-UPB2).
Poklicno etično ravananje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih
sodelavcev.(51.člen ZZDej-UPB2).
Področje moralne zavezanosti zdravstvenega delavca pri opravljanju
zdravstvenega poklica.(56.člen ZZDej-UPB2).
Področje izvajanja medicinske doktrine (57., 58., 59., 61. člen ZZDejUPB2).
Področje avtonomnega odločanja človeka (47.člen ZZDej-UPB2).
Prepoved zapustitve delovnega mesta

52. člen: Zdravstveni delavci in zdravstveni
sodelavci ne smejo zapustiti delovnega mesta,
dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov
delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost
za zdravje ljudi.
Stavka zdravstvenih delavcev


Stavka zdravstvenih delavcev je dopustna, vendar s
pomembnimi omejitvami.
V času stavke morajo zdravstveni delavci
zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč,
nego in oskrbo.
ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN
ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

Zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in
zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce
družbene skrbi za zdravje in njihove naloge,
zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim
okoljem, ureja odnose med zdravstvenim
zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.





TEMELJNE ZAKONSKE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Pravica do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost
skrbeti za svoje zdravje.
Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in
dolžnost, da prispeva k njegovemu uresničevanju v
skladu s svojimi možnostmi.
Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v
nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi
prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne
medicinske pomoči.


Država in lokalne kupnosti morajo aktivno ustvarjati
pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva in
nalog.
Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki
so pri opravljanju in načrtovanju svoje dejavnosti dolžni
zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega
varstva z razvijanjem in uporabo zdravju in okolju
neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za
varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih
delavcev oziroma varovancev.
Zdravljenje v tujini

DOSTOP DO ZDRAVSTVENE OSKRBE
 Svoboda
potovanja, prebivanja in dela kjer koli v EU je
pomembna le, če imajo državljani EU zagotovljeno
zdravstveno oskrbo v kateri koli državi članici.
 Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja.
 V določenih primerih pravica državljanom EU do
zdravljenja v kateri koli državi EU po lastni izbiri.
 (če zdravljenje pri nas ni mogoče, nimamo na voljo
dovoljšnje opreme ipd.)
RAVNI ZDRAVSTVENE
DEJAVNOSTI








PRIMARNA RAVEN. (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost)
Zdravstveni domovi.
Zdravstvene postaje.
Zasebni zdravstveni delavci.
Lekarne.
Opravljajo kopico dejavnosti na primarni ravni, kot so spremljanje zdravstvenega stanja
prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter
preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in
poškodovancev; preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev;
zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; preprečevanje, odkrivanje
in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; zdravstveno rehabilitacijo otrok in
mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter
oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih; Nujno medicinsko pomoč in reševalno
službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici;
Zdravstvene preglede športnikov; Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; Diagnostične in
terapevtske storitve. Povezovanje in sodelovanje z drugimi institucijami


SEKUNDARNA RAVEN.
Specialistična ambulantna dejavnost in bolnišnična
dejavnost.
 Nadaljevanje
oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene
dejavnosti z poglobljeno diagnostiko, zdravljenjem
bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanjem ambulantne
in bolnišnične rehabilitacije, zdravsveno nego,
nastanitev in prehrano v bolnišnicah.
 bolnišnice
 zdravilišča
 zasebni zdravniki specialisti posameznih strok.






TERCIARNA RAVEN.
znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za
medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter
opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na
ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne,
kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno
niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh.
Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na
terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravje.
klinika,
klinični inštitut,
klinični oddelek.
NADZORSTVO NAD DELOM
ZDRAVSTVENIH ZAVODOV IN
ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
(UPRAVNO, STROKOVNO IN
FINANČNO
NADZORSTVO)
Zakon o zdravstveni dejavnosti
Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu (Ur. l. RS, št. 14/95 in 72/98)
76. člen ZZDej:
 Za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih
sodelavcev ter zavodov se organizirajo in izvajajo naslednje vrste nadzora:
1.
interni strokovni nadzor, ki ga izvajajo zdravstveni delavci in zdravstveni
sodelavci s samonadzorom in odgovorni za strokovnost dela v zavodu;
2. strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga kot javno pooblastilo izvaja
pristojna zbornica ali strokovno združenje v sodelovanju s klinikami,
kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki in drugimi zavodi;
3. upravni nadzor, ki ga izvaja ministrstvo, pristojno za zdravje;
4. nadzor, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zdravstveni zavod in zasebni zdravstveni delavec morata omogočiti
opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka.
Upravni nadzor



80. člen
Upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih
zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev izvaja
ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi programa
ali na predlog bolnika, njegovega svojca ali skrbnika,
zdravstvenega zavoda, delodajalca, pristojne zbornice,
sodišča ali po lastni presoji. Minister, pristojen za
zdravje, določi način izvajanja upravnega nadzora.
Če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti,
izda ministrstvo, pristojno za zdravje, odločbo, s katero
določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.



Uradna oseba, ki opravlja upravni nadzor, lahko izjemoma
odredi začasni ukrep, da se prepreči neposredna nevarnost za
zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere.
Proti začasnim ukrepom ima zdravstveni zavod oziroma
zasebni zdravstveni delavec v osmih dneh pravico pritožbe na
ministrstvo, pristojno za zdravje. Pritožba ne zadrži izvršitve
ukrepov.
Če se pri pregledu ugotovi, da zdravstveni delavec oziroma
zdravstveni sodelavec zavoda ali zasebni zdravstveni delavec
ni sposoben opravljati nalog, ki so mu zaupane, se o tem
obvesti pristojno zbornico in delodajalca.
Strokovni nadzor s svetovanjem


78. člen
Strokovni nadzor s svetovanjem izvaja pristojna zbornica ali
strokovno združenje v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi
zavodi in v skladu s posebnim programom, ki ga sprejme zbornica
oziroma strokovno združenje s soglasjem ministra, pristojnega za
zdravje.
Pristojna zbornica oziroma strokovno združenje opravi strokovni nadzor
s svetovanjem tudi na predlog zavarovane osebe, delodajalca,
zdravstvenega delavca oziroma zavoda ali na drug predlog.
Način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem za posamezno
poklicno skupino predpiše pristojna zbornica oziroma strokovno
združenje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
Postopek strokovnega nadzora s
svetovanjem

Sestava: Strokovni nadzor izvaja tričlanska
nadzorna komisija, ki jo na predlog upravnega
odbora Zbornice – Zveze s sklepom imenuje
predsednik Zbornice – Zveze. Člani nadzorne
komisije so imenovani izmed izvajalcev zdravstvene
in babiške nege, od katerih mora biti vsaj en
predstavnik ožjega področja, ki se nadzoruje.



Strokovni nadzor se prične z izdajo sklepa o
imenovanju nadzorne komisije.
Sklep mora biti vročen nadzorovancu in nadzorni
komisiji najpozneje 15 dni pred dnem izvedbe
nadzora.
Pri izrednem strokovnem nadzoru je lahko sklep
vročen tudi pozneje, vendar najpozneje pred
izvedbo nadzora.
Kako poteka strokovni nadzor?

S pripravo vprašalnika za nadzorovanca; s
pregledom relevantne dokumentacije zdravstvene in
babiške nege; z ugotavljanjem kakovosti na
omenjeni podlagi; priprava in izvedba obiska
nadzorovanega zavoda
- Obisk:
- razgovor o splošnih vprašanjih izvajanja zdravstvene in babiške nege;
- razgovor o povezovanju z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti;
- razgovor z drugimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci;
- razgovor o ugotovljenih nepravilnostih;
- izdelava in podpis zapisa o opravljenih nadzornih dejanjih.

- Aktivnosti po obisku:
- morebitno zaprosilo za dopolnitev;
- ugotovitev strokovne usposobljenosti na podlagi dokazil in razgovorov;
- druga nadzorna dejanja glede na namen strokovnega nadzora;
- svetovanje za izboljšanje strokovnega dela ali pogojev dela;


O strokovnem nadzoru iz prejšnjega člena mora biti
najkasneje v 15 dneh po pregledu sestavljen
ugotovitveni zapisnik s predlogi ukrepov in rokov
za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zapisnik se
pošlje zdravstvenemu zavodu oziroma zasebnemu
zdravstvenemu delavcu ter ministrstvu, pristojnemu
za zdravje; kadar gre za strokovni pregled izven
programa, pa tudi predlagatelju.
Ukrepi nadzorne komisije, če opazi
napake

Če se pri strokovnem nadzoru ugotovijo večje
pomanjkljivosti, pristojna zbornica oziroma
strokovno združenje zahteva dodatno strokovno
izpopolnjevanje delavcev, za katere se ugotovi
pomanjkljiva usposobljenost ter o tem obvesti
ministrstvo, pristojno za zdravje.



Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko v primeru iz
prejšnjega odstavka odredi ustrezne ukrepe, in sicer:
zahteva odpravo organizacijskih, materialnih in
drugih pomanjkljivosti, ki pogojujejo neustrezno
kvaliteto ali strokovnost dela in določi rok za odpravo
pomanjkljivosti;
začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene
pomanjkljivosti, prepove dejavnost zdravstvenega
zavoda, njegove enote ali zasebnega zdravstvenega
delavca
ZDRAVSTVENI DELAVCI IN
ZDRAVSTVENI SODELAVCI
(KVALIFIKACIJE,
NAZIVI, SAMOSTOJNOST
DELA, REGISTER, LICENCA,
STROKOVNO
IZPOPOLNJEVANJE)
PRAVILNIK O REGISTRU IN
LICENCAH IZVAJALCEV V
DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE
ALI BABIŠKE
NEGE

Ta pravilnik ureja vsebino in obliko ter postopek
vpisa v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene
ali babiške nege, pogoje za vpis in izbris iz
registra, pogoje in postopek za podelitev,
podaljšanje in odvzem licence izvajalcem v
dejavnosti zdravstvene ali babiške nege ter licenčno
vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj in
izobraževanj v dejavnosti zdravstvene ali babiške
nege.


Kdaj lahko izvajalec v dejavnostih zdravstvene ali
babiške nege samostojno opravlja dejavnost?
Če je vpisan v register, oziroma, če je vpisan v
register in ima veljavno licenco.









Izvajalec, ki mora biti vpisan v register, je:
- tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege,
- medicinska sestra babica,
- bolničar negovalec/bolničarka negovalka.
Izvajalec, ki mora biti vpisan v register in imeti veljavno
licenco, je:
- višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik/višji
zdravstveni tehnik,
- diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik,
- diplomirana babica/diplomirani babičar.
Postopek vpisa v register, brez licence



Vpis se opravi po opravljenem strokovnem izpitu, v
30 dneh izvajalec poda predlog za vpis na
obrazcu
Oziroma to opravi ministrstvo po uradni dolžnosti,
če izvajalec strokovni izpit opravi na ministrstvu
Če so izpolnjeni pogoji za vpis, ministrstvo izda
odločbo o vpisu
Postopek o vpisu z licenco



Licenca je dovoljenje za samostojno opravljanje
dejavnosti zdravstvene ali babiške nege v Republiki
Sloveniji in se izda v obliki odločbe za 7 let, potem pa
jo je potrebno podaljšati.
Izvajalec vloži vlogo za vpis v register in izdajo licence
pri ministrstvu na obrazcu, ki se objavi na spletni strani
ministrstva.
Ministrstvo najpozneje v 30 dneh po vložitvi popolne
vloge izda odločbo, s katero odloči o vpisu v register in
podelitvi licence.
Podaljšanje licence
Potrebujemo dokazila o strokovni usposobljenosti za
nadaljnje delo v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege s
sistemom licenčnih točk. Potrebno je zbrati 70 licenčnih točk,
če pa pogoj ni izpolnjen, pa je potrebno opraviti preizkus
strokovne usposobljenosti.
 Tak preizkus mora opraviti tudi izvajalec, ki v iztekajočem
licenčnem obdobju ni delal v dejavnosti zdravstvene ali
babiške nege vsaj tri leta.
Izvajalcu, ki je zbral zadostno število licenčnih točk, ministrstvo
po uradni dolžnosti v 30 dneh pred potekom veljavnosti
licence izda odločbo o podaljšanju licence.





Za stalno izpopolnjevanje se šteje:
- udeležba na strokovnem srečanju (aktivna ali
pasivna, doma ali v tujini);
- objava strokovnega članka v strokovni literaturi
doma ali v tujini (npr. v reviji, zborniku, knjigi ali
monografiji);
- izpopolnjevanje pri izvajalcih zdravstvene
dejavnosti.
Obvezne vsebine stalnega izpopolnjevanja v enem licenčnem
 obdobju se nanašajo na:
- zakonodajo s področja zdravstva in poklicno etiko;
- temeljne postopke oživljanja;
- kakovost in varnost v zdravstvu.
 Poleg obveznih vsebin se izvajalec izpopolnjuje iz splošnih
vsebin zdravstvene ali babiške nege in iz vsebin ožjega
strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem
Izvajalec deluje.
 Vsaj 50 % licenčnih točk izvajalec pridobi iz vsebin ožjega
strokovnega področja zdravstvene ali babiške nege, na katerem
deluje.


Pomembno je vedeti, da za strokovno
izpopolnjevanje po tem pravilniku ne štejejo stalni
ali občasni delovni sestanki, individualni študij
strokovne literature in s tem povezano spremljanje
razvoja medicinske in drugih znanosti in občasni
ogledi zdravstvenih institucij (strokovne ekskurzije).
HVALA ZA POZORNOST!
Sedaj pa vas vljudno vabim na osvežujoč odmor
s kavo in pecivom! ;)