1. No category

SVETOVNI OKOLJSKI DNEVI
datum
naziv
razglasila
Svetovni dan mokrišč
Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot
Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost
mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se
po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in
biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA.
Mokrišče ali močvirje je ekosistem visoke naravovarstvene vrednosti, na trajno mokrem zemljišču. Območje je poraščeno z
rastlinami, ki imajo rade močno vlago, to so visoke močvirne rastline, katerih spodnji deli stebel in korenine so pod vodo, to pa so
trst, rogoz, šaš. Je tudi življenjski prostor za številne majhne živali. Mokrišča lahko nastanejo v lagunah, v rečnih rokavih, na
zaraščajočih se delih jezer, na barjih.
21.marec
Mednarodni dan gozdov
Slovenija je s skoraj 58 % gozdnatostjo med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Za Finsko in Švedsko je tretja najbolj gozdnata
dežela v Evropi. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji vztrajno narašča predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje
dostopnih predelih. Brez človekovega vpliva bi gozd poraščal najmanj 93% površine Slovenije. Slovenci smo na svoj gozd lahko
zelo ponosni. S sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, usklajenim z načeli varstva narave, ki omogoča trajno in optimalno
rast gozdov in uporabo njegovih funkcij smo gospodarili že od druge polovice 19. stoletja. V času, ko se vse bolj zavedamo
pomena trajnostne rabe naravnih, si je Slovenija tako pridobila ugled v Evropi in po vsem svetu. Mnoge rastlinske in živalske vrste,
na primer velike zveri (volk, medved, ris), ki so drugod po Evropi na robu obstoja, saj za življenje potrebujejo velike sklenjene
površine gozda, najdejo v slovenskih gozdovih „poslednje zatočišče“.
S trajnostnim sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem z gozdom smo uspeli naš prostor ohraniti v stanju, ki je zelo podoben
naravnemu. Strokovne podlage za sonaravno gospodarjenje z gozdovi pripravlja Zavod za gozdove Slovenije.
22.marec
Svetovni dan voda
2.februar
23.marec
Svetovni meteorološki dan
22.april
Svetovni dan zemlje
27. april
Dan dreves
Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992. Več kot 70% našega planeta
prekrivajo vode. Kljub temu, da je voda vir našega življenja, se ljudje ne zavedamo njenega pomena. Vse premalo pozornosti
posvečamo skrbi za ohranjanje voda. Dan voda je namenjen prav opozarjanju, da je voda vir našega življenja in naša skrb mora
biti posvečena ohranjanju vseh njenih oblik.
23. marca 1950 je začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) - UN specialized agency. Vsako leto SMO
za obeleževanje svetovnega dneva meteorologije izbere posebno temo, npr.: v letu 2002 Zmanjšanje ranljivosti ob vremenskih in
klimatskih ekstremih, leto prej je bil moto Vreme, podnebje in zdravje, v letu 2000 je bil glavni poudarek na 50.obletnici SMO.
SMO podpira razvoj meteorologije, hidrologije in z njima povezanih geofizikalnih znanosti ter spodbuja uporabo dosežkov v prid
človeštva. Predvsem za napovedovanje vremena je nujno, da opazovanja in meritve opravijo povsod po svetu sočasno in na
predpisan način. SMO bdi nad kodami, v katere so prevedeni splošno razumljivi in hitro dosegljivi podatki za mednarodno
izmenjavo. Svetovni program meteorološkega bdenja (World Weather Watch - WWW) je osnovni program SMO, sprejet je bil leta
1963
Nekdanji ameriški senator Gaylord Nelson si je prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Prvi
začetki segajo v leto 1963, ko je Nelson organiziral predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na probleme v okolju. Vendar je
ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi Dan Zemlje 22.aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v
Ameriki sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov,
organizacij in držav pa narašča.
J. Sterling Morton iz Nebraske (ZDA) je v letu 1872 pričel z akcijo spodbujanja sajenja in skrbi za drevesa. Na ta dan vse države
organizirajo akcije sajenja dreves. WWF (World Wide Fund for Nature - Svetovni sklad za naravo), največja in najbolj spoštovana
okoljevarstvena organizacija na svetu, poziva potrošnike naj prispevajo k ohranjanju narave tudi tako, da uporabljajo čim več
toaletnega papirja, papirnatih robčkov in brisač iz recikliranega papirja. V straniščno školjko vsak dan odvržemo 270.000 dreves in
to v času, ko nekateri najpomembnejši gozdovi na svetu izumirajo.
datum
naziv
razglasila
3.maj
Svetovni dan ptic selivk
15.maj
Svetovni dan podnebnih
sprememb
Svetovni dan ptic selivk je ustanovila organizacija Migratory Waterbird Agreement (UNEP/AEWA) v sodelovanju z Convention on
Migratory species (UNEP/CMS). Namenjen je globalni promociji ptic selivk in njihovi zaščiti.
Naravnim vplivom na podnebni sistem se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi vedno bolj intenzivni vplivi človeških dejavnosti.
Podnebje na Zemlji je spreminjajoči se sistem, na katerega vplivajo intenzivnost sevanja Sonca, gibanje planeta, lastnosti
zemeljske površine in sestava atmosfere. Naravnim vplivom na podnebni sistem se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi vedno
bolj intenzivni vplivi človeških dejavnosti. Spoznanje, da pregled dejstev kaže na zastrašujoč človeški vpliv na globalno podnebje
oz. na njegovo spreminjanje in da je za življenje nujno omiliti klimatske spremembe, je privedlo do sprejetja Kjotskega protokola
(1997), ki predvideva zmanjšanje oziroma omejitve emisij toplogrednih plinov. Protokol je oktobra leta 1998 podpisala tudi
Slovenija in se tako zavezala, da bo v obdobju od leta 2008 do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za osem
odstotkov.
Program ZN za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije o
biološki raznovrstnosti po 30. ratifikaciji leta 1993 (KOP, Rio de Jeneiro, 1992). Do sedaj jo je podpisalo že 193 držav, tudi
Slovenija, med njimi pa ni ZDA.
Slovenija, ki dan biotske raznovrstnosti obeležuje od leta 1996, sodi po biotski raznovrstnosti in krajinski raznolikosti v sam
svetovni vrh. Pripada ji manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine, a hkrati več kot odstotek vseh znanih živečih vrst na
Zemlji in več kot dva odstotka celinskih vrst. Po svoji biotski raznovrstnosti je tako ena izmed izstopajočih članic EU.
Biotska raznovrstnost (biodiverziteta, tudi biološka raznolikost) pomeni raznolikost živih organizmov na zemlji, tako kopenskih,
morskih in organizmov drugih vodnih ekosistemov, ter ekološke komplekse, katerih del so. Opisuje raznovrstnost samih vrst, med
vrstami in raznovrstnost ekosistemov.
22.maj
Dan biotske raznovrstnosti
EU je v zadnjih letih sprejela več pomembnih dokumentov, med njimi deklaracijo za zmanjšanje upadanja biotske raznovrstnosti v
Evropi do leta 2010.
V zadnjih 20 letih se je površina zavarovanih območij povečala za trikrat in skupno obsega že 12 % našega planeta. Pri tem je
treba omeniti, da je zavarovan manj kot odstotek svetovnih morij. V EU-ju je zavarovanih 42.000 območij, ki pokrivajo 15 %
ozemlja.
Slovenija pa ima zavarovanih 11 % ozemlja, evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000 pa obsega več kot tretjino
Slovenije.
Združeni narodi so leto 2010 razglasili za leto biotske raznovrstnosti. Pod geslom Biotska raznovrstnost je življenje, naše življenje
bodo ljudi po vsem svetu ozaveščali, da izginjanje vrst prizadene tudi človeštvo. Hkrati poskušajo s tem popraviti zamujeno
priložnost. Države so se namreč leta 2002 zavezale, da bodo poskušale ta pojav do letošnjega leta, če ne zajeziti, vsaj opazno
zmanjšati, a morajo zdaj priznati, da jim ni uspelo.
Prav neuspeh pri zaščiti biotske raznovrstnosti bi moral biti po mnenju generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna opozorilo vsem, da
je čas za učinkovite ukrepe pri varovanju gozdov, vodnih rezerv, koralnih grebenov in drugih ekosistemov. Združeni narodi in
okolje-varstvene skupine opozarjajo, da človek z zmanjšanjem gozdnih površin izgublja tudi brezplačne rezervoarje čistega zraka
in vode, zaveznika pri zaščiti pred vremenskimi nevšečnostmi in obnovljiv vir ogrevanja.
24.maj
Evropskih dan parkov
Leta 1999 je EU razglasila dan naravnih in narodnih parkov. Z razglasitvijo je Evropska zveza opozorila na pomen
naravovarstvenih območij pri ohranjanju močno osiromašene biotske pestrosti. Prvi korak v to smer je ravno na ta dan leta 1909
storila Švedska z ustanovitvijo prvih devetih narodnih parkov. ustanavljanje naravnih parkov temeljni ukrep ohranjanja narave.
Parki zaradi svoje ekološke vrednosti, uravnoteženega delovanja človeka, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih
rastlinskih in živalskih vrst, pomembno prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnost in varstvu naravnih vrednot.
S parki je pokrita četrtina omrežja Nature 2000 v Sloveniji, država pa dela še na treh projektih parkov. Tako veliko število vrst na
tako majhnem prostoru Slovenijo uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope in sveta.
datum
naziv
razglasila
28.maj
Svetovni dan sonca
Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Od Zemlje je oddaljeno skoraj 150 milijonov
kilometrov, na njegovi površini pa vlada neverjetna temperatura 5.507 stopinj Celzija.Sestavljeno je iz vodika, helija, kisika, ogljika
in dušika. Prevladuje prvi, ki je glavno sončno gorivo. Vsako sekundo izgubi približno 4 milijone ton mase, vendar ima zaradi
nenehne obnove še dovolj moči za naslednjih 10 milijard let. Svetloba, ki pripotuje od Sonca, potrebuje za pot do Zemlje pičlih
osem minut in devetnajst sekund.
Sonce s svojo neverjetno močjo ogreva in osvetljuje Zemljo, strokovnjaki pa so si edini, da njegovi žarki v prevelikih količinah
škodujejo zdravju ljudi.
1.junij
Dan reke Save
5.junij
8.junij
17.junij
Savska komisija med 30. majem in 6. junijem skupaj z ministrstvi iz držav pogodbenic - BiH, Hrvaške, Slovenije in Srbije -, ki so
pristojna za izvajanje okvirnega sporazuma za savski bazen, pripravlja vrsto dejavnosti s ciljem promocije Save in njenega
pomena za vse države v njenem porečju. Obeleževanje dneva pomembno prispeva k povezovanju savskih držav za dosego
skupnih ciljev - za ohranjanje Podonavja in zmanjševanja pritiskov na obalne vode Črnega morja. Gre za sodelovanje, ki se bo
manifestiralo s plovbo po Savi od Siska do Beograda.
Svetovni dan okolja
Prvi svetovni dan varstva okolja je razglasila Generalna skupščina OZN 15.decembra 1972 ob ustanovitvi programa UNEP v
spomin na Stockholmsko konferenco o okolju, ki je bila mejnik v politični zgodovini varstva okolja. Na ta dan Združeni narodi
opozarjajo na problematiko okolja in spodbujajo politično dejavnost z različnimi dogodki v več kot 100 državah. Od leta 1987
UNEP podeljuje na ta dan priznanja (Global 500 Roll of Honour for Environmental Achievement) posameznikom in organizacijam,
ki so bili uspešni na področju varstva okolja. Vodilnim posameznikom, ki so prispevali h krepitvi zavesti o okoljskih problemih,
podeljuje UNEP nagrado Sasakawa (Sasakawa Environment Prize).
Svetovni dan oceanov
Zamisel o Svetovnem dnevu oceanov je bila podana leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de
Janeiru, kot vsakoletna priložnost, da posvetimo več pozornosti naši povezanosti z morji in oceani. Oceani imajo odločilno vlogo
pri ohranjanju življenja na Zemlji in so ključni dejavnik klimatskih sprememb. O oceanih vemo manj kot o oddaljenih planetih, pa
čeprav so izjemen naraven vir, ki ga v veliki meri še nismo izkoristili. Vendar ta vir ni neskončen, pač pa omejen tako glede
sprejemanja posledic brezobzirnega razvoja in onesnaženja. Negativni učinki človekovih posegov so že vidni, predvsem v
obrežnem morju, plitvih obalnih predelih in majhnih otokih. Ocena stanja oceanov, ki izhaja iz skupnih opazovanj po vsem svetu, ni
vzpodbudna. Seznam najbolj perečih problemov vključuje: onesnaženje, prelov, izgubo habitatov in obrežij, dvigovanje morske
gladine, zviševanje površinske temperature, kar vpliva na gibanje vodnih mas v velikih globinah, pogostejša neurja, topljenje
ledenih gora...
Napovedovanje pričakovanih sprememb v naslednjem stoletju je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih
sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. Dolgoročna, kvalitetna in sistematična
opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš, in s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo
posledice za ogroženo prebivalstvo. Z mednarodno akcijo Svetovni dan oceanov naj bi opozorili tako politične strukture kakor tudi
vsakega posameznika na vsestranski pomen morij in oceanov. Svetovna spletna mreža oceanov vsako leto koordinira številne
dogodke in aktivnosti različnih agencij in organizacij od akvarijev, živalskih vrtov, muzejev, univerz, raziskovalnih inštitucij, šol,
podjetij in okoljevarstvenih organizacij.
17. junij je svetovni dan boja proti širjenju puščav. Ta dan opominja na dejstvo, da se zapuščavljanju lahko učinkovito
zoperstavimo s povečanim in učinkovitim delovanjem in sodelovanjem na vseh ravneh. Vsako leto dezertifikacija uniči 24 milijard
ton rodovitnih tal. Tako je v zadnjih 20 letih zaradi dezertifikacije, zlasti zaradi erozije in salinacije, propadlo vsaj toliko kmetijskih
tal, kot meri celotna površina obdelovalnih kmetijskih tal v ZDA. Po zadnjih ocenah degradacija kmetijskih tal povzroči več kot 40
Svetovni dan boja proti širjenju milijard dolarjev letnih izgub v kmetijski pridelavi. Tudi napovedi za v prihodnje ne kažejo izboljšanja. Površine obdelovalne zemlje
v letu 2025 se bodo glede na stanje leta 1990 zmanjšale - v Južni Ameriki za dve petini, v Aziji za eno tretjino, v Afriki pa kar za
puščav in suše
dve tretjini. To bo dramatično vplivalo na gospodarski položaj in preskrbo s hrano in s tem na možnost preživetja ranljivih regij, so
sporočili iz agencije za okolje in ob letošnjem dnevu boja proti dezertifikaciji opozorili, da je proces zapuščavljanja hkrati vzrok in
posledica podnebnih sprememb. 191 držav je decembra 1996 pri Združenih narodih sprejelo in potrdilo Konvencijo ZN o boju proti
dezertifikaciji (UNCCD) v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki. Ključna vloga konvencije je v
globalnih naporih za izkoreninjenje revščine, za dosego trajnostnega razvoja in razvojnih ciljev tisočletja. Konvencija, poleg
okoljske zaščite teh regij, promovira tudi ekonomski in socialni razvoj v območjih, ki jih ogroža dezertifikacija.
datum
zadnja nedelja
v juniju
naziv
Mednarodni dan barij
29.junij
Dan reke Donave
18.avgust
Ogenj v Alpah
prvi vikend v
septembru
Evropska noč netopirjev
razglasila
Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot
Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost
mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se
po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in
biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA.
Ta dan praznuje preko 81 milijonov ljudi v 14 državah Evrope. Praznovanje tega dne pomeni skupaj pomagati zaščititi Donavo
tako, da jo bodo lahko uživali tudi zanamci. Dan Donave je praznik čistoče, varnosti in 14 letnega sodelovanja. The International
Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR) se trudi zagotavljati vzdržno in pravično uporabo vode in vodnih virov
v porečju Donave. Delo komisije temelji na konvenciji o zaščiti reke Donave, ki je pravni akt za sodelovanje in čezmejno
upravljanje z vodo v porečju Donave.
Mednarodna organizacija za varstvo Alp vsako leto organizira akcijo, ki opozarja na naravovarstvene probleme v Alpah. Cilj
mednarodne akcije prižiganja kresov je opozoriti na probleme trajnostnega regionalnega razvoja v Alpah, ki naj bi bil v skladu z
Alpsko konvencijo tak, da bo tudi za prihodnje rodove ohranil naravne, kulturne in duhovne vrednote Alp. Mednarodna akcija
Ogenj v Alpah poteka od leta 1986.
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) vsakoletno organizira mednarodni dogodek Evropska noč
netopirjev (ENN). Akcija poteka v Sloveniji že od leta 1998. Člani društva in zunanji sodelavci ob tem dogodku z različnimi
aktivnostmi predstavljajo ljudem življenje netopirjev in njihovo pomembno vlogo v naravi, ter razblinjamo starodavne vraže o tej
skrivnostni in ogroženi skupini sesalcev. Pogodba o zaščiti populacije evropskih netopirjev velja že od leta 1994 1994, in jo je
podpisalo trideset evropskih držav. Sekretariat EUROBATS je imel ustanovno sejo 1995 in deluje v Bonnu v Nemčiji od leta 1996.
16. septembra 1987 so številne države podpisale Montrealski protokol o uporabi snovi, ki škodujejo ozonskemu plašču. Leta 1992
je le-tega in njegove londonske dopolnitve ratificirala tudi Slovenija. V zadnjih desetih letih, ko se je pričelo intenzivno
zmanjševanje uporabe ozonu škodljivih snovi, je skupna poraba teh padla za več kot 80%. Mnenje znanstvenikov je, da bi se ob
popolnem upoštevanju zahtev Montrealskega protokola v vseh državah ozonski plašč obnovil do sredine 21. stoletja. Montrealski
protokol je primer mednarodnega sodelovanja med vladami držav, znanstveniki, tehnološkimi strokovnjaki, industrijo in nevladnimi
organizacijami pod pokroviteljstvom Združenih narodov (UNEP) in predstavlja zgled za reševanje mednarodnih okoljevarstvenih
problemov.
16.september
Mednarodni dan zaščite
ozonskega plašča
27.september
Svetovni dan turizma
Svetovni dan turizma (World Tourism Day) od leta 1980 vsako leto praznujemo 27. septembra, ki predstavlja dan sprejema statuta
UNWTO, hkrati pa pomeni konec glavne turistične sezone na severni polobli in začetek na južni. Generalna skupščina Svetovne
turistične organizacije (UNWTO) je leta 1979 izbrala 27. september za svetovni dan turizma
prvi ponedeljek
v oktobru
Svetovni dan habitatov
Združeni narodi so že leta 1985 vsak prvi ponedeljek v oktobru razglasili za Svetovni dan habitata, in sicer z željo ozavestiti ljudi o
pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje
odvisno od ostalih življenjskih okolij, v katerem sobivamo z drugimi bitji.
prvi vikend v
oktobru
Evropski dan opazovanja ptic je dogodek, katerega namen je seznaniti ljudi s pticami, njihovo ogroženostjo in načini varstva. Ptice
selivke ne poznajo meja, zato se moramo za njihovo ohranitev prizadevati v vseh državah. Poleg gnezdišč in prezimovališč so za
Evropski dan opazovanja ptic preživetje teh vrst nujno potrebna tudi vmesna postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo. Danes, ko je že skoraj vsak
košček Evrope pozidan in obdelan, je vedno manj krajev, kjer se ptice na selitvi še lahko ustavijo.
Omrežje mednarodno pomembnih območij za ptice (ti. IBA) je bilo vzpostavljeno tudi z namenom, da se zaščiti pomembne postaje
na selitveni poti in tako pomaga ohraniti številne vrste ptic. To omrežje danes deluje v več kot 120 državah po svetu.
datum
naziv
razglasila
4.oktober
Svetovni dan varstva živali
Četrti oktober ljubitelji živali in člani različnih organizacij po vsem svetu s številnimi prireditvami obeležujejo svetovni dan živali. Ta
je v zadnjih letih prerasel tudi v svetovni teden živali, ki poteka pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali (World Society
for the Protection of Animals - WSPA) od 4. do 10. oktobra
15.oktober
Svetovni dan hoje
V sodobnem tehnološko razvitem svetu, ki nam omogoča »sedeči« način življenja, postaja hoja vrednota. Ponovno se zavedamo
njene koristnosti. Strokovna dognanja kažejo, da lahko že 30 minut hoje dnevno bistveno prispeva k izboljšanju našega počutja in
k preprečevanju vse bolj pogostih zdravstvenih težav, ki nastanejo kot posledica nezadostne telesne dejavnosti.
Že leta 1992 je ob konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji organizacija TAFISA (svetovna nevladna
organizacija športa za vse, podprta in priznana s strani Mednarodnega Olimpijskega komiteja in Svetovne zdravstvene
organizacije), sprožila iniciativo pod nazivom »SVETOVNI DAN HOJE«. Odtlej se je k tej pobudi pridružilo že preko 70 držav, ki na
izbrani dan v mesecu oktobru organizirajo hodalne prireditve, ki vključujejo različne vrste hoje. S tem želijo opozoriti prebivalce na
njen pomen in jih obenem vzpodbuditi k redni telesni dejavnosti.
OZN je 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Obeležujemo ga od leta 2003 in vsako leto na mednarodni ravni v okviru
dejavnosti Mednarodnega dneva gora obravnavamo posebej izbrano temo. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki ga so ga
dosegli leto prej s projektom mednarodnega dneva gora, ki je povečal zavedanje človeštva o pomenu gora. Tako so v 78. državah
članicah ustanovili posebne odbore za varstvo gora in okrepili sodelovanje v okviru mednarodnega partnerstva za trajnostni razvoj
visokogorskih regij. V Sloveniji se z varovanjem okolja in naravne dediščine ter osveščanju obiskovalcev gora že več kot 30 let
ukvarja Planinska zveza Slovenije in njena Komisija za varstvo gorske narave.
11.december
Mednarodni dan gora
Gore so po vsem svetu območja, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske pestrosti. So domovanje številnih vrst živali in
rastlin, med katerimi so mnoge redke in ogrožene. Polovica najpomembnejših biodiverzitetnih območij na svetu je v gorskih
okoljih. Ohranjanje biotske pestrosti v gorah prispeva k stabilnosti strmih pobočij, zagotavlja kakovostno pitno vodo, hrano,
kurjavo, zdravilna zelišča, pa tudi možnosti za doživljanje narave. Prebivalci gora so v minulih stoletjih in tisočletjih razvili mnoga
tradicionalna znanja in načine obdelovanja zemlje, ki so izjemno dobro prilagojeni naravnemu gorskemu okolju. Toda v sodobni
globalizirani družbi se ta znanja izgubljajo. Intenzivno ekonomsko izkoriščanje gorskih okolij ima številne negativne posledice in
ogroža mnoge vrste živih bitij – pomeni pa tudi nevarnost za kakovost življenja ljudi.
Mednarodni dan gora je odlična priložnost, da javnost opozorimo na pomen gorskih okolij in na nujnost ohranjanja biotske
pestrosti v gorah. Gospodarjenje z gorskimi območji je izredno odgovorna naloga. Nujno je treba širiti spoznanje, da je na gorskih
območjih mogoče gospodariti tako, da se ohranjajo naravne in kulturne vrednote in hkrati zagotavlja kakovostno življenje ljudi.
Toda tak razvoj gorskih območij zahteva posebne razvojne programe, veliko znanja – tradicionalnega in sodobnega – in veliko
mero povezovanja in sodelovanja med vsemi prizadetimi skupinami, ustanovami in organizacijami.
Nosilka vseh dejavnosti ob Mednarodnem dnevu gora je na ravni OZN FAO – na nacionalni ravni pa posledično ministrstva,
zadolžena za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trajnostni razvoj v gorah, ki bo zagotovil ohranitev biotske pestrosti, je zahtevna
naloga, ki pa je povsem v skladu s »Programom tisočletja« (Millenium Goals), sprejetim na ravni OZN.
18.december
Dan naravoslovcev
Dan naravoslovcev praznujemo od leta 1976 dalje. Usmerjenost k naravi je trend v sodobnem svetu. Toda naravo bi morali najprej
poznati, šele potem bi lahko začeli razmišljati o tem, kako jo lahko izkoriščamo. Naravoslovci so tisti, katerih prvotni cilj je
spoznavati naravo in življenje v njej. Šele ko naravo spoznamo, vidimo, kaj nam daje.
Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) je neposredni dedič društva Kranjskega deželnega muzeja, ki je bilo ustanovljeno leta
1839. Odsek za varstvo prirode je prešel v prirodoslovno sekcijo društva. Ta je leta 1934 prerasla v samostojno Prirodoslovno
društvo. PDS je danes nevladna organizacija, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh naravoslovnih področij.
datum
naziv
razglasila
Združeni narodi so leto 2002 proglasili za mednarodno leto gora. Slovenija je gorata, alpska dežela. Visokogorski del Slovenije z
višinami nad 1600 m nm obsega 11 % ozemlja države: to so pretežno apneniške Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske
Alpe. K alpskemu svetu spada tudi sredogorsko Pohorje, ki je iz metamorfnih kamnin, bolj oblih oblik in že prekrito z rodovitno
plastjo. Značilnost alpskega sveta so gore, toda tudi doline z rekami in Ljubljanska kotlina, naravno in družbeno pa so z njim
povezana širna območja predalpskega hribovja. Poleg tega še Dinarske kraške planote obsegajo petino ozemlja države, njihovo
kamnito površje in podzemlje pa označujejo kraški pojavi. Toda planoto Kras v zaledju obalnega območja štejemo k
Submediteranski Sloveniji.
Združeni narodi s proglasitvijo leta gora opozarjajo na pomen ekosistemov, klimatsko-vegetacijskih tipov in naravnih vrednot v teh
območjih, toda tudi na vlogo kulturne dediščine, poselitve ter nacionalne in demografske strukture, gozdnih, kmetijskih, vodnih,
energetskih, prometnih in turističnih posebnosti. Kakovostno življenje je povezano z vrednotami narave, ki so v gorskem okolju
posebno občutljive in tudi omejene. V tem naravno odmaknjenem okolju se odvija družbeno in gospodarsko življenje, ki ima tudi
negativne stranske učinke na naravo. Poleg ustvarjalnosti in razumnega ravnanja ljudi z naravo je za vsakogar zelo važen zdrav
način osebnega in družbenega življenja. Mnogo škodljivih vplivov na naravo, naše življenje in počutje, namreč povzročamo sami.
2002
Mednarodno leto gora
V alpskem svetu se dogajajo različne naravne nesreče. Po nastanku in zgradbi spadajo Alpe v skupino geološko mladih gorovij, ki
se vrstijo od Himalaje do Atlantika. V njih se še dogajajo premiki skladov, ki povzročajo potrese. Na strminah in pobočjih so
nestabilne kamnine, ki povzročajo zdrse, tj. plazove in usade. Plazovi so tudi snežni. Alpe so ne glede na to, da jih nekateri štejejo
za manj pomembno okolje, vpliven naravni sistem in važen del Evrope. Medmorsko in Srednjo Evropo kot gorska pregraja ločujejo
od južnega dela celine, ki prehaja v Sredozemlje. Naravno ločnico je sodobni prometni sistem premagal in okoli Alp spletel
pomembne prometne koridorje. Alpe povezujejo sedem držav: Avstrijo, Francijo, Italijo, Liechtenstein, Nemčijo, Slovenijo in Švico.
V tem gorskem okolju stalno živi 11 milijonov prebivalcev, poleg tega pa jih obiskujejo množice turistov. Zato je treba vrsto
življenjskih vprašanj in posege v to okolje reševati z odgovornim prostorskim urejanjem, mednarodnim dogovarjanjem in z
usklajenimi akcijami ali programi in razvojnimi projekti.
Slovenija posveča pozornost svojemu gorskemu svetu in predgorskemu hribovju, ker so v njem pomembni biotski viri, zlasti
gozdovi in pašna tla, vodni, rudni in energetski viri, toda tudi zato, ker je ta svet poseljen, v njem se obdelovalna tla, odvijajo se
gospodarske dejavnosti, pomemben je tudi turizem in ob njem rekreacijska območja. V Sloveniji je eroziji izpostavljenega 43,8 %
površja, plazovitih terenov je 7290 km2 in številni so kamnolomi in peskokopi. Čeprav se ta naravovarstvena, gospodarska,
demografska in socialna problematika obravnava v več vladnih organih, to ni zadostno, ker je videnje ozko resorno, le ekonomsko
in še morda v prostorski dokumentaciji, ne pa celovito s sonaravno trajnostnih razvojnih in mednarodnih vidikov tako po dogovorih
Alpske konvencije in njenih protokolov kot v okvirih slovenske razvojne strategije.
Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2008 razglasila za MEDNARODNO LETO PLANETA ZEMLJA in za izvedbo
programa in dejavnosti, povezanih s tem letom, zadolžila UNESCO.
2008
Mednarodno leto planeta zemlja
Za izvedbo programa oz. aktivnosti v Sloveniji je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO že ustanovila Nacionalni odbor za
mednarodno leto planeta Zemlja
letošnja tema: Pomagajmo podnebju! (A call for climate!)
Zbrala in pripravila Ljuba Brank, članica KVGN UO PZS!