priponki.

SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV
(prvopodpisani Jože Tanko)
Ljubljana, 27. januar 2017
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
dr. Milan Brglez, predsednik
ZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike
Slovenije
Spoštovani!
Na podlagi 85. in 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 1. odstavka 58.
člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije skupina podpisanih
poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje Državnega zbora Republike
Slovenije z naslednjo točko dnevnega reda:
Predlog priporočila Vladi RS v zvezi s problematiko napotenih delavcev in
prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji.
I. Razlogi za sklic izredne seje državnega zbora
1.
Dne 10. januarja 2017 sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-
podjetniška zbornica Slovenije naslovili dopis na Vlado RS in pristojne člane
Vlade RS: ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška,
ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ministra za infrastrukturo dr. Petra
Gašperšiča in ministrico delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr.
2
Anjo Kopač Mrak, v katerem so opozorili na napovedane ukrepe Republike
Avstrije na področju mednarodnega (bilateralnega) prevoza blaga in potnikov, ki
bodo bistveno otežili slovenskim cestnim prevoznikom izvajanje mednarodnega
prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Od Vlade RS, ki je
pristojna za reševanje te problematike, so zahtevali, da se nemudoma in
aktivno vključi v reševanje nastale situacije, ki lahko pripelje do zastoja
gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
Po navedbah obeh zbornic bo začela Republika Avstrija v letošnjem letu
poostreno nadzirati prevozniški sektor, ki je do sedaj brez ovir delal v
mednarodnem transportu med državama, saj bo bilateralne prevoze blaga in
potnikov obravnavala tako kot, da gre za napotene delavce. Obe zbornici
razumeta, da ima Republika Avstrija pravico do zaščite domačega trga in lahko
zahteva od podjetij, ki delajo na njenem ozemlju, spoštovanje pravil Republike
Avstrije. Ne morejo pa se strinjati z obravnavo prevoznikov čez mejo na enak
način kot, da gre za napotene delavce, ki delajo daljši čas čez mejo. Tak način
omejevanja dela in nalaganje administrativnih postopkov z nesorazmernimi
kaznimi predstavlja nerazumljive birokratske ovire poleg ostalih zahtev
Republike Avstrije kot npr. obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi, plačilnih list in
ostalih dokumentov v nemški jezik. Predstavniki zbornic so tako zaprosili Vlado
RS, da ta problem obravnava z vso resnostjo in se poskuša z Republiko Avstrijo
na ravni držav dogovoriti, da se kot napotene delavce šteje le tiste, ki opravljajo
kabotažne prevoze (prevoz med dvema krajema v Republiki Avstriji), ko vozniki
dejansko delajo neprekinjen čas na ozemlju Republike Avstrije. V zvezi z
navedenim so zaprosili Vlado RS in prisojne ministre, da predstavnike obeh
zbornic še isti teden sprejmejo na sestanek, da se pogovorijo o možnih rešitvah
nastalega problema.
2.
Razlog za zgoraj omenjeno problematiko in nerazumljive birokratske ovire
so sprejeta nova pravila s strani Republike Avstrije, ki so začela veljati dne 1.
januarja 2017 in so se pripravljala že dalj časa. Zakonodaja, ki je bila sprejeta
septembra, očitno ne upošteva posebnosti prevozniških storitev, pri tem pa
predpisuje kazni tudi do 80.000 eurov za administrativne napake, ki same po
sebi ne pomenijo kršitve cilja, ki ga novi predpisi zasledujejo, tj. boj proti
plačilnem in socialnem dumpingu, temveč pomenijo le zapiranje avstrijskega
3
trga za tuje prevoznike. Poleg zaostritve birokratskih zahtev so se
nesorazmerno zaostrile tudi kazni za najmanjše formalne delikte, ki lahko za
enega prevoznika znašajo kumulativno tudi do več sto tisoč eurov. V medijih je
bilo mogoče zaslediti podatek, da je po novi ureditvi kazen 80.000 eurov
predpisana za isti prekršek, za katerega je bila kazen pred sedmimi leti največ
726 eurov.
Navkljub temu, da se je zakonodaja v Republiki Avstriji pripravljala dlje časa in
bila sprejeta septembra 2016, Vlada RS ni naredila praktično nič, da bi vsaj
poskušala
zavarovati
interes
slovenskih
podjetnikov
pred
uveljavitvijo
sprememb avstrijske zakonodaje.
3.
Zakon, ki je s 1. januarjem 2017 začel veljati v sosednji Avstriji, je
podjetjem še zaostril pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev. Za tuje
ponudnike storitev (mednje sodijo tudi slovenska podjetja) to pomeni številne
ovire, saj z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le preprečujejo nelojalno
konkurenco in socialni dumping, ampak z zapletenimi postopki, dodatnimi
birokratskimi ovirami (obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi in plačilnih list v
nemški jezik), poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi odvračajo tuje
ponudnike storitev in jim posledično preprečujejo opravljanje storitev na
avstrijskem trgu z nesorazmernimi birokratskimi zaostritvami v primerjavi z
domačimi ponudniki, kar se bo še najbolj odrazilo pri prevoznikih. Republika
Avstrija bo začela poostreno nadzirati prevozniški sektor, ki je do sedaj brez
večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama, saj bo prevoznike
obravnavala, kot da gre za napotene delavce.
Bistveni problemi, ki po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice predstavljajo
nerazumne ovire pri poslovanju na območju Republike Avstrije, predvsem za
prevoznike, so:
a. Podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji, prejemajo visoke
kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški
jezik. Čeprav jih dostavijo v roku, jim avstrijska finančna policija
zaračunava dodatne kazni zopet z drugačnimi razlogi, kot je na primer
neustrezna višina urne postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v
avstrijske plačilne skupine.
4
b. V Republiki Avstriji imajo sklad BUAK. Tega v Sloveniji nimamo, a naši
podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad od samega
začetka, če opravljajo gradbeno storitev. Če bi se tudi v Sloveniji
ustanovil podoben sklad, bi naši podjetniki bili oproščeni plačila
prispevkov v gradbeni sklad, ne samo v Avstriji ampak tudi drugod po
Evropi.
c. Republika Avstrija po novem izvaja poostren nadzor nad slovenskimi
gradbenimi podjetji na podlagi 12 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določa:
»Ko delavec zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega
obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje in isto državo članico,
dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva
meseca. Odstopanje od tega načela je v posebnih okoliščinah kljub temu
dovoljeno.« Glede na to, da naši podjetniki izvajajo dela na različnih
gradbiščih, tega ne morejo dokončati tako, kot je bilo dogovorjeno z
naročniki, kajti ta zakonska določba našim podjetnikom preprečuje
izvajanje del. V primeru, da zakonskega določila EU ne upoštevajo, so
zopet izpostavljeni globam s strani avstrijske finančne policije. Nekateri
so se že umaknili iz Avstrije, kajti visoke kazni so pripeljale celo do
odpuščanja delavcev. V kolikor se bo prevoznike iz Republike Slovenije
obravnavalo kot napotene delavce, bo to pravilo veljajo tudi za njih.
d. V Slovenji primanjkuje železokrivcev in ostalih gradbenih delavcev, zato
so podjetniki primorani zaposlovati državljane iz tretjih držav. Ko
slovenska gradbena podjetja želijo napotiti državljane tretjih držav na
delo v Avstrijo, se soočijo s celo vrsto težav, ki jih povzroča avstrijski
zavod za zaposlovanje (AMS). Ta namreč v zadnjih dveh letih množično
zavrača prijavne obrazce ZKO3 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo te
državljane. Razlog zavrnitve naj bi bila pravna podlaga v EU direktivi.
Podjetnik ima delo, a ga žal ne more realizirati zaradi blokade
avstrijskega AMS-a. Glede na to, da Avstrija postavlja blokade na vseh
korakih, je vsekakor potrebno problematiko reševati še po drugi poti.
Dodaten problem je tudi, da imajo podjetniki že vnaprej podpisane
pogodbe, a žal zaradi določenih administrativnih ovir ne morejo pogodb
realizirati, zaradi česar prihaja tudi do odpovedi že sklenjenih poslov.
Taki podjetniki se zato pogosto odločijo za drug trg, kot je to na primer
Nemčija, Belgija, Velika Britanija in ostale trge izven EU-ja.
5
Problem se kaže tudi v tem, da gre za delavce, ki so sicer državljani
tretjih držav in nekateri že dlje časa zaposleni v slovenskem podjetju –
tudi po 10 in več let (v Sloveniji imajo urejeno enotno delovno dovoljenje
oziroma dovoljenje za delo in bivanje), pa jih kljub temu avstrijski organ
(AMS) še dodatno preverja, s tem pa otežuje opravljanje storitve
slovenskemu podjetju ali podjetniku. Predlagana rešitev bi bila
sodelovanje med avstrijskim AMS in Zavodom Republike Slovenije za
zaposlovanje (ZRSZ), in sicer tako, da bi AMS tuje državljane, zaposlene
pri slovenskih podjetjih, preverjal direktno pri ZRSZ.
e. Tuji obrtniki iz Hrvaške, Madžarske in tretjih držav opravljajo dela v
Sloveniji ne samo med delavniki ampak tudi med nedelavniki (sobota,
nedelja, prazniki). Našim podjetnikom se na ta način jemlje delo in so
zato prisiljeni iskati delo v Avstriji. Nad tujimi podjetniki in njihovi delavci
se ne izvaja enako strog nadzor kot nad našimi podjetniki v Avstriji.
Namreč pri izvajanju čezmejnega poslovanja so ta podjetja dolžna
upoštevati slovensko zakonodajo (obrtni zakon ter plačilo delavcev po
slovenskih KP dejavnosti). Prav tako se zastavlja vprašanje, ali ta
podjetja upoštevajo določbe zakona o zaposlovanje, samozaposlovanju
in delu tujcev, da je potrebno vso dokumentacijo imeti na mestu
opravljanja storitve ter prevedeno v slovenski jezik. Predvsem pa ta
podjetja niso podvržena takšnim kaznim in strogemu nadzoru, kot so
slovenska podjetja v Avstriji, kjer so zaradi konkurence v Sloveniji
primorana iskati naročila. Naj opozorimo, da so naši podjetniki v
Republiki Avstriji kaznovani za vsako malenkost, torej tudi v primeru ko
nimajo prevoda ali manjkajočega dokumenta plačujejo zelo visoke kazni.
Ko so podjetniki enkrat kontrolirani v Avstriji se dobesedno dodatnim
kontrolam ne morejo več izogniti.
4.
Spremembe zakonodaje v Republiki Avstriji pomenijo poostritev nadzora
nad vsemi napotenimi delavci, pri čemer pa spremembe predstavljajo največji
problem za prevoznike, ki ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni
delavci zaradi objektivnih okoliščin, v katerih opravljajo delo. Prav tako je okoli
uporabe novih avstrijskih ukrepov še precej nejasnosti, hkrati pa se nenehno
spreminjajo tudi predpisi, za katere izvajalci storitev niti ne vedo (npr. izračun
6
novih plač za čas dela v Republiki Avstriji na podlagi spreminjajočih avstrijskih
kolektivnih pogodb).
Zakon v Republiki Avstriji predvideva, da morajo napoteni delavci ob kontrolah
izkazati, da je njihova plača skladna z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami.
Dokumenti morajo biti v nemškem jeziku.
Med ustrezne dokumente sodijo:
pogodba o delu (Dienstvertrag), potrdilo o bančnih nakazilih in potrdilo o
pravicah in obveznostih med delavcem in delodajalcem (Dienstzettel).
Ves čas napotitve morajo imeti delavci pri sebi imeti tudi nekatera druga
dokazila, vsa prevedena v nemški jezik:
- obrazec A1
- potni list ali osebno izkaznico
- kopijo odobrene prijave napotitve obrazec ZKO-3
- Dienstzettel
- kolektivno pogodbo za delo v tujini ter notarsko overjeno pogodbo o zaposlitvi
- Arbeitszeitaufzeichnungen (evidenco o vodenju ur in odmorov)
- prevod spričevala in življenjepis
- Lohneinstufung
- prevod pogodbe z naročnikom
- prevod M1 obrazca
- potrdilo priglasitve na Ministrstvu
- prevod izpiska iz Ajpesa
- prevedene plačilne liste za prejšnje mesece
-Lohnaufzeichnungen
(obračun mesečne plače, REK obrazec – vse
prevedeno)
- certifikat zavarovanja odgovornosti – za dejavnost gradbeništva
- prijavo v BUAK.
V primeru sprememb pa tudi obrazec, da je sprememba bila narejena ZKO-3-V,
naknadna prijava ZKO-3-N, kadar delavci niso prijavljeni. Takih primerov je po
podatkih Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice kar
nekaj. Republika Slovenija za tuje delavce nima tako strogih birokratskih ovir.
7
Podjetje, ki želi delati v Avstriji, mora na ministrstvo na Dunaju poslati prijavo za
pridobitev dovoljenja (priglasitev, ko gre za regulirano dejavnost). Tam se
pregleda celotno podjetje.
Priloge:
-
izpis iz poslovnega ali obrtnega registra,
-
EU potrdilo,
-
osebna izkaznica odgovorne osebe,
-
v primeru, da podjetje še ne posluje dve leti tudi poklicno klasifikacijo,
-
gradbinci zavarovalno polico,
-
varovanja objektov ali ljudi
-
Potrdilo o nekaznovanosti.
Šele ko referent na ministrstvu preveri pravilnosti in skladnosti – podjetja in
dejavnosti itd. (npr. s.p.- tretji državljani v Avstriji ne morejo delati, če noben
izmed njihovih članov ni državljan članice EU), referent izda dovoljenje in vpiše
podjetje v obrtni register za dobo enega leta. V primeru sprememb
dokumentacije je potrebno priložiti tudi spremenjene dokumente. Pri nas tega
ni. V kontrolo so vključeni tudi slovenski vozniki, ki po Avstriji vozijo kabotažo. Ti
morajo imeti obrazec ZKO-3 in obrazec A1 po 13. Uredbi 883/04.
II.
Predlog priporočila Vladi RS za odločanje na seji DZ
1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da skupaj s predstavniki
Gospodarske
zbornice
Slovenije
in
Obrtno-podjetniške
zbornice
Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi ukrepe, s katerimi bo na
bilateralni ravni z Republiko Avstrijo v okviru prava Evropske unije
zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Republiki Avstriji.
2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da skupaj s predstavniki
Gospodarske
zbornice
Slovenije
in
Obrtno-podjetniške
zbornice
Slovenije v najkrajšem možnem času preuči vse možnosti za pravna
sredstva pri Evropski komisiji in drugih pristojnih institucijah Evropske
unije glede na ukrepe, ki jih po 1. januarju 2017 izvaja Republike Avstrija
glede napotenih delavce in prevoznikov iz Republike Slovenije ter ta
pravna sredstva v najkrajšem možnem času tudi vloži.
8
3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v okviru svojih pristojnosti pri
Evropski komisiji posreduje oziroma zavzame stališče, da se pri
nadaljnjih sprejemih pravnih aktov Evropske unije prevozniki ne bi
obravnavali kot napoteni delavci in ne bi bili obravnavani diskriminatorno
v primerjavi s konkurenco na trgu EU .
Obrazložitev:
S predlogi sklepov se predlaga, da Vlada RS takoj oziroma brez nepotrebnega
odlašanja pristopi k reševanju problematike napotenih delavcev in prevoznikov
na katero so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno – podjetniški
zbornici Slovenije. Pri tem naj Vlada RS ukrepe na bilateralni in EU ravni
pripravi skupaj s predstavniki teh dveh zbornic, ki v praksi poznata problematiko
nove zakonodaje Republike Avstrije. Prav tako se s sklepi Vladi RS priporoča,
da v okviru svojih pooblastil pri oblikovanju novih EU predpisov naredi vse, kar
je mogoče, da prevoznike obravnava drugače kot napotene delavce in prepreči
vsakršno neenakopravno obravnavo s konkurenco na EU trgu.
Tistih, ki delajo kot prevozniki, ali pa delajo v povezavi s prevozi, je v Republiki
Sloveniji približno 18.000, kar predstavlja okoli 17% BDP-ja. K temu je potrebno
prišteti tudi družine teh delavcev, ki so odvisne od njihovega zaslužka.
Opustitev ukrepanja Vlade RS ne pomeni samo ogrožanja delovnih mest teh
delavcev, temveč tudi dopuščanje vse potencialne kolateralne gospodarske
škode, ki se lahko pojavi v zvezi z takšnim omejevanjem dejavnosti
prevozništva in z njim povezanimi storitvami.
Po navedbah g. Andreja Klobase iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je
EU komisarka, pristojna za infrastrukturo, ga. Violeta Bulc večkrat zatrdila, da je
transport izvzet iz sistema napotenih delavcev. Prav tako so to potrdili na
ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede na tako
jasno stališče ministrstva in evropske komisarke za infrastrukturo, ge. Violete
Bulc ni razloga, da Vlada RS skupaj s predstavniki organizacij, ki zastopajo
prizadete prevoznike in druge napotene delavce, ne bi takoj pristopila k
reševanju te problematike.
9
IV. Predlagamo, da se na sejo Državnega zbora povabi:
- dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade RS,
- ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška,
- ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca,
- ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča,
- ministrico delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač
Mrak.
V. Gradivo za obravnavo na izredni seji Državnega zbora:
Predloženo besedilo zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje
Državnega zbora, predlagano priporočilo ter priloge.
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV
Priloge:
-
dopis Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice
Slovenije Vladi RS in pristojnim ministrom z dne 10. januar 2017;
-
članek »Slovenske podjetnike je strah avstrijskih kazni«, Dnevnik, dne 17.
januar 2017;
-
magnetogram oddaje 24ur zvečer, POP TV, 16. januar 2017;
-
podpisi predlagateljev zahteve za sklic izredne seje DZ RS:
-
Jože Tanko
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
Nada Brinovšek
Jelka Godec
dr. Vinko Gorenak
mag. Branko Grims
Eva Irgl
Janez Janša
Danijel Krivec
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
dr. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
10
-
mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
mag. Matej Tonin
Ljudmila Novak
Jernej Vrtovec
Iva Dimic
Jožef Horvat