priponki.
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (prvopodpisani Jože Tanko) Ljubljana, 27. januar 2017 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE dr. Milan Brglez, predsednik ZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije Spoštovani! Na podlagi 85. in 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 1. odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije skupina podpisanih poslank in poslancev zahteva sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z naslednjo točko dnevnega reda: Predlog priporočila Vladi RS v zvezi s problematiko napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Republiki Avstriji. I. Razlogi za sklic izredne seje državnega zbora 1. Dne 10. januarja 2017 sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno- podjetniška zbornica Slovenije naslovili dopis na Vlado RS in pristojne člane Vlade RS: ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča in ministrico delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. 2 Anjo Kopač Mrak, v katerem so opozorili na napovedane ukrepe Republike Avstrije na področju mednarodnega (bilateralnega) prevoza blaga in potnikov, ki bodo bistveno otežili slovenskim cestnim prevoznikom izvajanje mednarodnega prevoza blaga in storitev na ozemlju Republike Avstrije. Od Vlade RS, ki je pristojna za reševanje te problematike, so zahtevali, da se nemudoma in aktivno vključi v reševanje nastale situacije, ki lahko pripelje do zastoja gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Po navedbah obeh zbornic bo začela Republika Avstrija v letošnjem letu poostreno nadzirati prevozniški sektor, ki je do sedaj brez ovir delal v mednarodnem transportu med državama, saj bo bilateralne prevoze blaga in potnikov obravnavala tako kot, da gre za napotene delavce. Obe zbornici razumeta, da ima Republika Avstrija pravico do zaščite domačega trga in lahko zahteva od podjetij, ki delajo na njenem ozemlju, spoštovanje pravil Republike Avstrije. Ne morejo pa se strinjati z obravnavo prevoznikov čez mejo na enak način kot, da gre za napotene delavce, ki delajo daljši čas čez mejo. Tak način omejevanja dela in nalaganje administrativnih postopkov z nesorazmernimi kaznimi predstavlja nerazumljive birokratske ovire poleg ostalih zahtev Republike Avstrije kot npr. obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi, plačilnih list in ostalih dokumentov v nemški jezik. Predstavniki zbornic so tako zaprosili Vlado RS, da ta problem obravnava z vso resnostjo in se poskuša z Republiko Avstrijo na ravni držav dogovoriti, da se kot napotene delavce šteje le tiste, ki opravljajo kabotažne prevoze (prevoz med dvema krajema v Republiki Avstriji), ko vozniki dejansko delajo neprekinjen čas na ozemlju Republike Avstrije. V zvezi z navedenim so zaprosili Vlado RS in prisojne ministre, da predstavnike obeh zbornic še isti teden sprejmejo na sestanek, da se pogovorijo o možnih rešitvah nastalega problema. 2. Razlog za zgoraj omenjeno problematiko in nerazumljive birokratske ovire so sprejeta nova pravila s strani Republike Avstrije, ki so začela veljati dne 1. januarja 2017 in so se pripravljala že dalj časa. Zakonodaja, ki je bila sprejeta septembra, očitno ne upošteva posebnosti prevozniških storitev, pri tem pa predpisuje kazni tudi do 80.000 eurov za administrativne napake, ki same po sebi ne pomenijo kršitve cilja, ki ga novi predpisi zasledujejo, tj. boj proti plačilnem in socialnem dumpingu, temveč pomenijo le zapiranje avstrijskega 3 trga za tuje prevoznike. Poleg zaostritve birokratskih zahtev so se nesorazmerno zaostrile tudi kazni za najmanjše formalne delikte, ki lahko za enega prevoznika znašajo kumulativno tudi do več sto tisoč eurov. V medijih je bilo mogoče zaslediti podatek, da je po novi ureditvi kazen 80.000 eurov predpisana za isti prekršek, za katerega je bila kazen pred sedmimi leti največ 726 eurov. Navkljub temu, da se je zakonodaja v Republiki Avstriji pripravljala dlje časa in bila sprejeta septembra 2016, Vlada RS ni naredila praktično nič, da bi vsaj poskušala zavarovati interes slovenskih podjetnikov pred uveljavitvijo sprememb avstrijske zakonodaje. 3. Zakon, ki je s 1. januarjem 2017 začel veljati v sosednji Avstriji, je podjetjem še zaostril pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev. Za tuje ponudnike storitev (mednje sodijo tudi slovenska podjetja) to pomeni številne ovire, saj z novim zakonom na avstrijskem trgu ne le preprečujejo nelojalno konkurenco in socialni dumping, ampak z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami (obvezni prevodi pogodb o zaposlitvi in plačilnih list v nemški jezik), poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi odvračajo tuje ponudnike storitev in jim posledično preprečujejo opravljanje storitev na avstrijskem trgu z nesorazmernimi birokratskimi zaostritvami v primerjavi z domačimi ponudniki, kar se bo še najbolj odrazilo pri prevoznikih. Republika Avstrija bo začela poostreno nadzirati prevozniški sektor, ki je do sedaj brez večjih ovir deloval v mednarodnem transportu med državama, saj bo prevoznike obravnavala, kot da gre za napotene delavce. Bistveni problemi, ki po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice predstavljajo nerazumne ovire pri poslovanju na območju Republike Avstrije, predvsem za prevoznike, so: a. Podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitve v Avstriji, prejemajo visoke kazni zaradi manjkajočih dokumentov in njihovih prevodov v nemški jezik. Čeprav jih dostavijo v roku, jim avstrijska finančna policija zaračunava dodatne kazni zopet z drugačnimi razlogi, kot je na primer neustrezna višina urne postavke ter neustrezna razporeditev delavcev v avstrijske plačilne skupine. 4 b. V Republiki Avstriji imajo sklad BUAK. Tega v Sloveniji nimamo, a naši podjetniki so dolžni plačevati prispevke v gradbeni sklad od samega začetka, če opravljajo gradbeno storitev. Če bi se tudi v Sloveniji ustanovil podoben sklad, bi naši podjetniki bili oproščeni plačila prispevkov v gradbeni sklad, ne samo v Avstriji ampak tudi drugod po Evropi. c. Republika Avstrija po novem izvaja poostren nadzor nad slovenskimi gradbenimi podjetji na podlagi 12 Uredbe (ES) št. 883/2004, ki določa: »Ko delavec zaključi obdobje napotitve, ni mogoče odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca, isto podjetje in isto državo članico, dokler od izteka prejšnjega obdobja napotitve ne pretečeta vsaj dva meseca. Odstopanje od tega načela je v posebnih okoliščinah kljub temu dovoljeno.« Glede na to, da naši podjetniki izvajajo dela na različnih gradbiščih, tega ne morejo dokončati tako, kot je bilo dogovorjeno z naročniki, kajti ta zakonska določba našim podjetnikom preprečuje izvajanje del. V primeru, da zakonskega določila EU ne upoštevajo, so zopet izpostavljeni globam s strani avstrijske finančne policije. Nekateri so se že umaknili iz Avstrije, kajti visoke kazni so pripeljale celo do odpuščanja delavcev. V kolikor se bo prevoznike iz Republike Slovenije obravnavalo kot napotene delavce, bo to pravilo veljajo tudi za njih. d. V Slovenji primanjkuje železokrivcev in ostalih gradbenih delavcev, zato so podjetniki primorani zaposlovati državljane iz tretjih držav. Ko slovenska gradbena podjetja želijo napotiti državljane tretjih držav na delo v Avstrijo, se soočijo s celo vrsto težav, ki jih povzroča avstrijski zavod za zaposlovanje (AMS). Ta namreč v zadnjih dveh letih množično zavrača prijavne obrazce ZKO3 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo te državljane. Razlog zavrnitve naj bi bila pravna podlaga v EU direktivi. Podjetnik ima delo, a ga žal ne more realizirati zaradi blokade avstrijskega AMS-a. Glede na to, da Avstrija postavlja blokade na vseh korakih, je vsekakor potrebno problematiko reševati še po drugi poti. Dodaten problem je tudi, da imajo podjetniki že vnaprej podpisane pogodbe, a žal zaradi določenih administrativnih ovir ne morejo pogodb realizirati, zaradi česar prihaja tudi do odpovedi že sklenjenih poslov. Taki podjetniki se zato pogosto odločijo za drug trg, kot je to na primer Nemčija, Belgija, Velika Britanija in ostale trge izven EU-ja. 5 Problem se kaže tudi v tem, da gre za delavce, ki so sicer državljani tretjih držav in nekateri že dlje časa zaposleni v slovenskem podjetju – tudi po 10 in več let (v Sloveniji imajo urejeno enotno delovno dovoljenje oziroma dovoljenje za delo in bivanje), pa jih kljub temu avstrijski organ (AMS) še dodatno preverja, s tem pa otežuje opravljanje storitve slovenskemu podjetju ali podjetniku. Predlagana rešitev bi bila sodelovanje med avstrijskim AMS in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), in sicer tako, da bi AMS tuje državljane, zaposlene pri slovenskih podjetjih, preverjal direktno pri ZRSZ. e. Tuji obrtniki iz Hrvaške, Madžarske in tretjih držav opravljajo dela v Sloveniji ne samo med delavniki ampak tudi med nedelavniki (sobota, nedelja, prazniki). Našim podjetnikom se na ta način jemlje delo in so zato prisiljeni iskati delo v Avstriji. Nad tujimi podjetniki in njihovi delavci se ne izvaja enako strog nadzor kot nad našimi podjetniki v Avstriji. Namreč pri izvajanju čezmejnega poslovanja so ta podjetja dolžna upoštevati slovensko zakonodajo (obrtni zakon ter plačilo delavcev po slovenskih KP dejavnosti). Prav tako se zastavlja vprašanje, ali ta podjetja upoštevajo določbe zakona o zaposlovanje, samozaposlovanju in delu tujcev, da je potrebno vso dokumentacijo imeti na mestu opravljanja storitve ter prevedeno v slovenski jezik. Predvsem pa ta podjetja niso podvržena takšnim kaznim in strogemu nadzoru, kot so slovenska podjetja v Avstriji, kjer so zaradi konkurence v Sloveniji primorana iskati naročila. Naj opozorimo, da so naši podjetniki v Republiki Avstriji kaznovani za vsako malenkost, torej tudi v primeru ko nimajo prevoda ali manjkajočega dokumenta plačujejo zelo visoke kazni. Ko so podjetniki enkrat kontrolirani v Avstriji se dobesedno dodatnim kontrolam ne morejo več izogniti. 4. Spremembe zakonodaje v Republiki Avstriji pomenijo poostritev nadzora nad vsemi napotenimi delavci, pri čemer pa spremembe predstavljajo največji problem za prevoznike, ki ne bi smeli biti obravnavani enako kot napoteni delavci zaradi objektivnih okoliščin, v katerih opravljajo delo. Prav tako je okoli uporabe novih avstrijskih ukrepov še precej nejasnosti, hkrati pa se nenehno spreminjajo tudi predpisi, za katere izvajalci storitev niti ne vedo (npr. izračun 6 novih plač za čas dela v Republiki Avstriji na podlagi spreminjajočih avstrijskih kolektivnih pogodb). Zakon v Republiki Avstriji predvideva, da morajo napoteni delavci ob kontrolah izkazati, da je njihova plača skladna z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami. Dokumenti morajo biti v nemškem jeziku. Med ustrezne dokumente sodijo: pogodba o delu (Dienstvertrag), potrdilo o bančnih nakazilih in potrdilo o pravicah in obveznostih med delavcem in delodajalcem (Dienstzettel). Ves čas napotitve morajo imeti delavci pri sebi imeti tudi nekatera druga dokazila, vsa prevedena v nemški jezik: - obrazec A1 - potni list ali osebno izkaznico - kopijo odobrene prijave napotitve obrazec ZKO-3 - Dienstzettel - kolektivno pogodbo za delo v tujini ter notarsko overjeno pogodbo o zaposlitvi - Arbeitszeitaufzeichnungen (evidenco o vodenju ur in odmorov) - prevod spričevala in življenjepis - Lohneinstufung - prevod pogodbe z naročnikom - prevod M1 obrazca - potrdilo priglasitve na Ministrstvu - prevod izpiska iz Ajpesa - prevedene plačilne liste za prejšnje mesece -Lohnaufzeichnungen (obračun mesečne plače, REK obrazec – vse prevedeno) - certifikat zavarovanja odgovornosti – za dejavnost gradbeništva - prijavo v BUAK. V primeru sprememb pa tudi obrazec, da je sprememba bila narejena ZKO-3-V, naknadna prijava ZKO-3-N, kadar delavci niso prijavljeni. Takih primerov je po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice kar nekaj. Republika Slovenija za tuje delavce nima tako strogih birokratskih ovir. 7 Podjetje, ki želi delati v Avstriji, mora na ministrstvo na Dunaju poslati prijavo za pridobitev dovoljenja (priglasitev, ko gre za regulirano dejavnost). Tam se pregleda celotno podjetje. Priloge: - izpis iz poslovnega ali obrtnega registra, - EU potrdilo, - osebna izkaznica odgovorne osebe, - v primeru, da podjetje še ne posluje dve leti tudi poklicno klasifikacijo, - gradbinci zavarovalno polico, - varovanja objektov ali ljudi - Potrdilo o nekaznovanosti. Šele ko referent na ministrstvu preveri pravilnosti in skladnosti – podjetja in dejavnosti itd. (npr. s.p.- tretji državljani v Avstriji ne morejo delati, če noben izmed njihovih članov ni državljan članice EU), referent izda dovoljenje in vpiše podjetje v obrtni register za dobo enega leta. V primeru sprememb dokumentacije je potrebno priložiti tudi spremenjene dokumente. Pri nas tega ni. V kontrolo so vključeni tudi slovenski vozniki, ki po Avstriji vozijo kabotažo. Ti morajo imeti obrazec ZKO-3 in obrazec A1 po 13. Uredbi 883/04. II. Predlog priporočila Vladi RS za odločanje na seji DZ 1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi ukrepe, s katerimi bo na bilateralni ravni z Republiko Avstrijo v okviru prava Evropske unije zavarovala interese slovenskih izvajalcev storitev v Republiki Avstriji. 2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v najkrajšem možnem času preuči vse možnosti za pravna sredstva pri Evropski komisiji in drugih pristojnih institucijah Evropske unije glede na ukrepe, ki jih po 1. januarju 2017 izvaja Republike Avstrija glede napotenih delavce in prevoznikov iz Republike Slovenije ter ta pravna sredstva v najkrajšem možnem času tudi vloži. 8 3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v okviru svojih pristojnosti pri Evropski komisiji posreduje oziroma zavzame stališče, da se pri nadaljnjih sprejemih pravnih aktov Evropske unije prevozniki ne bi obravnavali kot napoteni delavci in ne bi bili obravnavani diskriminatorno v primerjavi s konkurenco na trgu EU . Obrazložitev: S predlogi sklepov se predlaga, da Vlada RS takoj oziroma brez nepotrebnega odlašanja pristopi k reševanju problematike napotenih delavcev in prevoznikov na katero so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtno – podjetniški zbornici Slovenije. Pri tem naj Vlada RS ukrepe na bilateralni in EU ravni pripravi skupaj s predstavniki teh dveh zbornic, ki v praksi poznata problematiko nove zakonodaje Republike Avstrije. Prav tako se s sklepi Vladi RS priporoča, da v okviru svojih pooblastil pri oblikovanju novih EU predpisov naredi vse, kar je mogoče, da prevoznike obravnava drugače kot napotene delavce in prepreči vsakršno neenakopravno obravnavo s konkurenco na EU trgu. Tistih, ki delajo kot prevozniki, ali pa delajo v povezavi s prevozi, je v Republiki Sloveniji približno 18.000, kar predstavlja okoli 17% BDP-ja. K temu je potrebno prišteti tudi družine teh delavcev, ki so odvisne od njihovega zaslužka. Opustitev ukrepanja Vlade RS ne pomeni samo ogrožanja delovnih mest teh delavcev, temveč tudi dopuščanje vse potencialne kolateralne gospodarske škode, ki se lahko pojavi v zvezi z takšnim omejevanjem dejavnosti prevozništva in z njim povezanimi storitvami. Po navedbah g. Andreja Klobase iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je EU komisarka, pristojna za infrastrukturo, ga. Violeta Bulc večkrat zatrdila, da je transport izvzet iz sistema napotenih delavcev. Prav tako so to potrdili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede na tako jasno stališče ministrstva in evropske komisarke za infrastrukturo, ge. Violete Bulc ni razloga, da Vlada RS skupaj s predstavniki organizacij, ki zastopajo prizadete prevoznike in druge napotene delavce, ne bi takoj pristopila k reševanju te problematike. 9 IV. Predlagamo, da se na sejo Državnega zbora povabi: - dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade RS, - ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, - ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, - ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, - ministrico delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. V. Gradivo za obravnavo na izredni seji Državnega zbora: Predloženo besedilo zahteve skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, predlagano priporočilo ter priloge. SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV Priloge: - dopis Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Vladi RS in pristojnim ministrom z dne 10. januar 2017; - članek »Slovenske podjetnike je strah avstrijskih kazni«, Dnevnik, dne 17. januar 2017; - magnetogram oddaje 24ur zvečer, POP TV, 16. januar 2017; - podpisi predlagateljev zahteve za sklic izredne seje DZ RS: - Jože Tanko Anja Bah Žibert Franc Breznik Nada Brinovšek Jelka Godec dr. Vinko Gorenak mag. Branko Grims Eva Irgl Janez Janša Danijel Krivec Suzana Lep Šimenko Tomaž Lisec dr. Anže Logar Žan Mahnič Bojan Podkrajšek 10 - mag. Marko Pogačnik Marijan Pojbič mag. Andrej Šircelj Ljubo Žnidar mag. Matej Tonin Ljudmila Novak Jernej Vrtovec Iva Dimic Jožef Horvat
© Copyright 2024