4
ALPE-JADRAN
Četrtek, 26. januarja 2017
DEŽELA - Sklad zaščitnega zakona za Slovence
ZAHODNI BALKAN
Prispevki za sedeže naših
kulturnih in športnih društev
Srbija in Kosovo
sta se podredila
pritiskom iz Bruslja
Ukmar: Razpisi zagotavljajo popolno transparentnost postopka
LESTVICA FINANČNIH POSEGOV
Prosilec
ŠZ GAJA
TPK Sirena
Zbor Fantje izpod Grmade
Katoliško tiskovno
društvo S.r.l.
ŠD Kontovel
Slovenski dijaški dom
"S. Kosovel"
AŠZ Olympia
Srednjeevropski inštitut
za zgodovino in kulturo
Josip Pangerc - Dolina
Slovensko deželno
gospodarsko združenje
Znesek Točke
€ 34.844,80 100
€ 40.000,00 100
€ 40.000,00 100
€ 36.000,00
100
€ 40.000,00
95
€ 10.354,00
95
€ 36.000,00
90
€ 36.000,00
85
€ 17.550,00
85
€ 290.748,80
SKD Tabor TS
SKRD Oton Župančič
Kulturni dom Gorica
Marijanišče Opčine
KD Prosek Kontovel
ZSKD
Telemare
AŠD Zarja
Dijaški dom "S. Gregorčič"
Godbeno društvo Prosek
SK Devin
Lonjer Katinara
ŠZ BOR
SKD Lipa
ŠD Vesna
SKD Slovenec
€ 40.000,00
€ 36.000,00
€ 40.000,00
€ 31.532,50
€ 29.194,15
€ 40.000,00
€ 36.000,00
€ 40.000,00
€ 40.000,00
€ 40.000,00
€ 39.300,00
€ 27.031,03
€ 15.422,00
€ 27.856,52
€ 24.705,22
€ 20.000,00
85
80
80
80
80
80
75
75
75
75
70
70
70
70
70
65
Prosilec
SPDT
Gozdna zadruga Padriče
AŠZ Sloga
SKD Sovodnje
SKD Fran Venturini
SKD Danica
SKD France Prešeren
SKD Igo Gruden
Slovenski Dom
ŠZ Soča
JD Dolga Krona
Društvo slovenskih
lovcev Doberdob
SKD Valentin Vodnik
Godbeno društvo
Nabrežina
F.C. Primorje
SKD Vigred
N.K. Kras
SKD Rdeča Zvezda
Kraljica presvetega
rožnega venca
AKŠD Vipava
SKD Vesna
AŠD Sokol
SKD Skala Gabrje
SKD Jože Rapotec
DOM Nepremičnine
Znesek Točke
€ 10.167,43
65
€ 40.000,00
65
€ 36.908,00
65
€ 31.500,00
65
€ 40.000,00
65
€ 40.000,00
60
€ 40.000,00
60
€ 39.400,00
60
€ 26.450,00
60
€ 39.778,49
60
€ 33.804,00
60
ASZ ribičev Vipava
€ 19.826,00
60
€ 15.638,00
60
€ 34.894,00
60
€ 40.000,00
€ 40.000,00
€ 39.835,00
€ 40.000,00
55
55
55
55
€ 39.304,00
55
€ 39.910,00
€ 40.000,00
€ 28.500,00
€ 40.000,00
€ 34.000,00
€ 33.690,00
55
55
50
50
50
51
€ 23.000,00
Manjka
dokumentacija
TRST - Deželna uprava je sporazumno s posvetovalno komisijo za Slovence iz državnega sklada za manjšino namenila prva ﬁnančna sredstva za vzdrževanje sedežev športnih in kulturnih društev. Vsi prispevki so oziroma bodo dodeljeni na osnovi razpisov oziroma prošenj.
Prvih 290 tisoč evrov (proračun 2016) so
namenili devetim prosilcem, v ﬁnančnem
zakonu 2017 je v ta namen razpoložljivih
700 tisoč evrov, s katerimi bodo ugodili še
21 prošnjam prosilcev, ki so dosegli 65
točk. Ostali lahko še enkrat vložijo prošnje na osnovi proračunskega sklada 500 tisoč evrov (300 tisoč za redno in 200 tisoč
za izredno vzdrževanje), tako da je za to
proračunsko poglavje namenjenih skupno 1,5 milijona evrov.
Novico s temi podatki nam je posredoval deželni svetnik DS Stefano Ukmar. »Lani poleti pred rebalansom smo se
srečali z odborom nekega slovenskega
športnega društva (TPK Sirena, op.ur.),
prisotna sta bila tudi odbornik Gianni Torrenti ter predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin.Tam se je rodila zamisel, da bi z javnim
razpisom namenili nekaj manjšinskega denarja za vzdrževanje sedežev slovenskih
kulturnih in športnih društev. Z razpisom
smo namreč dali možnost vsem in obenem zagotovili transparentnost postopka.
Ker je bilo vloženih veliko prošenj sem
predlagal, naj se v ta namen dodeli še vsaj
milijon evrov,« izpostavlja Ukmar.
»Naša društva, ki s svojim večinoma
prostovoljnim delom vsakodnevno ustvarjajo slovensko narodno skupnost v Italiji,
si namreč to zaslužijo. Verjetno bodo s tem
zadovoljni tudi obrtniki, ki bodo dela izvajali, ter lastniki nepremičnin, ker bo njihovo premoženje ovrednoteno. Čeprav gre
za novost, pa v resnici nismo naredili nič
posebnega, razen svoje dolžnosti, kajti ko
politika razume neko potrebo, je njena naloga, da poišče primerne in možne rešitve.
1.500.000 evrov manjšinskega denarja je
res lepa vsota, a v resnici gre za denar davkoplačevalcev. Zato je dolžnost vsakega
vestnega deželnega svetnika, da ta sredstva
skuša razdeliti na čimbolj koristen način.
Zaradi tega mislim, da je tudi posvetovalna komisija za gladko osvojila moj predlog,« je v sporočilu zapisal Ukmar.(st)
BRUSELJ - Voditelji Kosova in
Srbije so se na pogovorih v Bruslju v torek zvečer dogovorili, da bodo zmanjšali napetosti, ki so nastale v minulih tednih in nadaljevali intenzivna pogajanja v
okviru dialoga med stranema pod okriljem EU za normalizacijo odnosov. Visoka
zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je po pogovorih sporočila, da je opogumljena po pogovorih, na
katerih so sodelovali kosovski predsednik
in premier Hashim Thaci in Isa Mustafa
ter njuna srbska kolega Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić.
Odnosi med Srbijo in Kosovom, ki
ga sicer Beograd kot samostojno državo
ne priznava, so se izredno zaostrili, potem ko je Srbija sredi januarja prvič po 18
letih iz Beograda napotila vlak proti Mitrovici na severu Kosova, kjer živi večina kosovskih Srbov. Vlak je bil odet v
srbske nacionalne barve in polepljen z napisom Kosovo je Srbija v 21 jezikih ter
poln srbske nacionalne ikonograﬁje. Kosovske oblasti so ga na meji ustavile in na
mejo poslale posebne enote z oklepniki.
Srbske oblasti so se nato odločile, da
bodo vlak vrnile v Beograd, ter ocenile,
da so bili «na robu spopada». Prištino so
obtožili, da skuša izzvati «širše spopade
na Zahodnem Balkanu». Nikolić celo ni
izključil možnosti, da Srbija na Kosovo
pošlje vojsko. Kosovo je dogodek označilo za provokacijo.
Odnose med državama je zaostrila tudi januarska aretacija bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Franciji na podlagi mednarodne tiralice, ki so jo izdali na zahtevo Srbije zaradi vojnih zločinov v času konﬂikta na
Kosovu v letih 1997 in 1998, ko je bil Haradinaj poveljnik Osvobodilne vojske
Kosova.
Dodatno jih je zaostril še betonski
zid na bregovih reke Ibar na severu Mitrovice, ki so ga zgradile tamkajšnje
oblasti kosovskih Srbov. Okoli dva metra
visok zid so zgradili ob mostu, ki ločuje
večinsko srbski sever mesta in albanski
jug. Priština zid obsoja kot utrjevanje ločitve mesta in zahteva njegovo zrušitev,
Beograd trdi, da gre za podporni zid.
Thaci je v torek povedal, da so na
pogovorih v Bruslju govorili tudi o tem
zidu, pri zrušenju katerega vztraja Priština, saj gre za zadevo, ki je v popolni pristojnosti kosovskih oblasti. Kot je dodal,
«so tudi zahtevali, da s tega območja odstranijo srbske paralelne sile».
AVSTRIJA - Alexander Van der Bellen bo danes prisegel
Drugi najstarejši predsednik,
prvi iz netradicionalnih strank
DUNAJ - V Avstriji bo danes kot
osmi izvoljeni predsednik republike
po letu 1951 prisegel nekdanji vodja
Zelenih Alexander Van der Bellen. Sosednja država bo tokrat predsednika
dobila po volilni bitki brez primere,
polni zapletov in raztegnjeni na prek
sedem mesecev. Ob zmagi Van der
Bellna 4. decembra si je sicer oddahnil tudi večji del Evrope.Triinsedemdesetletni Van der Bellen je namreč v
decembrskem ponovljenem drugem
krogu predsedniških volitev premagal
populističnega, desničarskega svobodnjaškega protikandidata Norberta Hoferja, ki si ga etablirana politika
v Avstriji in širše v Evropi verjetno ni
želela na čelu države v osrčju stare celine.
Avstrija bo danes uradno tudi
prvič v povojnem obdobju dobila predsednika, ki ga v volilno tekmo nista poslali socialdemokratska ali ljudska
stranka. Ti dve stranki vse od druge
svetovne vojne obvladujeta avstrijski
politični prostor in trenutno skupaj vla-
data. Prav tako bo sosednja država dobila prvega «zelenega» predsednika.
Van der Bellen je pred več kot letom dni, 8. januarja lani, napovedal
kandidaturo za vstop v palačo Hofburg,
kjer ima sedež avstrijski predsednik.
Kandidiral je kot neodvisni kandidat,
a je bil pred tem dolga leta na čelu Zelenih. S 73 leti bo drugi najstarejši
predsednik Avstrije ob začetku prvega predsedniškega mandata, ki sicer
traja šest let. Le Theodor Körner je bil
z 78 leti starejši.
Zapriseženi Evropejec, ki je v preteklosti na različnih univerzah predaval ekonomijo, se je rodil 18. januarja
1944 na Dunaju kot otrok beguncev,
očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino
ter materi Almi z estonskimi koreninami.
Današnji program, ki bo spremljal Van der Bellnovo prisego, bo podobno dolgotrajen, kot je bila volilna
tekma, spremljali pa ga bodo poostreni varnostni ukrepi.
Prisego bo novi predsednik izrekel ob 10. uri v zgodovinski dvorani
parlamenta, pri čemer se bo tako kot
njegov predhodnik Heinz Fischer odpovedal dodatni prisegi na Boga, kar sicer avstrijska zakonodaja omogoča. Potem bo pred zbranimi imel govor, spregovorili bosta tudi predsednici obeh
domov parlamenta. Sledila bo himna,
Van der Bellen pa bo nato dobil še najvišje priznanje za zasluge avstrijske
države, ki ga vsak predsednik ob nastopu funkcije dobi avtomatično.
Predsednik se bo nato peš odpravil do Hofburga, pri čemer ga bodo lahko pozdravili državljani, nastopili bosta tudi dve godbi. V predsedniški palači bo Van der Bellen malo
pred poldnevom prevzel posle, sledila
bosta vojaška parada in polaganje vencev na dunajskem Trgu junakov, znova ob navzočnosti ljudstva.
Van der Bellen se bo zatem sešel
s kanclerjem Christianom Kernom in
podkanclerjem Reinholdom Mitterlehnerjem, vsi člani vlade pa mu bodo
Alexander Van der Bellen
ponudili odstop. Gre za formalnost, saj
bo novi predsednik, tako kot njegovi
predhodniki, vlado zaprosil, naj nadaljuje delo. Pozno popoldne bo imel novi predsednik slavnostni sprejem, na
katerega so povabljeni predvsem najpomembnejši Avstrijci od politike do
gospodarstva in kulture, pa tudi predstavniki manjšin.
Že jutri bo Van der Bellen opravil prvo uradno nalogo. Ob 9. uri bo
ANSA
položil venec na grobnici predsednikov
na osrednjem dunajskem pokopališču.
V soboto pa ga čaka veselejše opravilo, saj bo častni gost dunajskega plesa
znanstvenikov.
Van der Bellen se je že pred uradnim prevzemom položaja sešel s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem,
ki ga je ob obisku na Dunaju 10. januarja tudi povabil na obisk v Slovenijo. (sta)