1. No category

AKADEMIJA VABI
Akademije
za socialne vede
kratke novice
seminarji v
Hotelu PLAZA
10. februar 2017:
DELO S SAMOMORILNO
OGROŽENIMI UPORABNIKI
SOCIALNEGA VARSTVA
23. februarja 2017:
OBRAVNAVA
PSIHIATRIČNIH MOTENJ V
INSITUCIONALNEM
_________________________
VARSTVU
2.3. MAREC 2017:
JANUAR 2017
Finska je 1. januarja začela dveletni pilotni projekt univerzalnega
temeljnega dohodka (UTD) za 2000 izžrebanih brezposelnih, starih
od 25 do 58 let. Letos bodo začeli brez kakršnega koli pogojevanja
prejemati 560 evrov UTD na mesec, obenem bodo dobili še toliko
denarja, za kolikor je bila pred tem višja podpora za brezposelne.
Torej bo vsaj sprva vse tako kot prej. Do spremembe pa bo za
izžrebanca prišlo šele, ko bo dobil delo, saj bo poleg plače dobival
še 560 evrov. Če bo torej nekdo od teh 2000 našel delo z neto plačo
1000 evrov, bo njegov neto dohodek 1560 evrov.
Vlada, v kateri so liberalci, konservativci in skrajno desničarski Pravi
Finci, hoče pozneje uvesti univerzalni temeljni dohodek (UTD)
brezpogojno za vse državljane zaradi številnih razlogov. Na koncu
vidijo manjšanje administracije, manjšanje revščine in večplastne
prihranke. V Sloveniji tega še ne vidimo, celo nasprotno, reforma
CSD bo prinesla dvonivojsko odločanje in celo več administracije.
Več na: www.socialne-vede.si
PRIPRAVA NA
STROKOVNI IZPIT
vaVARSTVU
_______________________
OBJAVLJENA JE
REFORMA DELOVANJA
CENTROV ZA SOCIALNO DELO,
ki vsebuje:
. večje spremembe v izvajanju
dejavnosti,
. ustanovitev centralne enote
.drugačno zasnovo 16 regijskih
CSD,
.premestitev »400« zaposlenih,
.zelo malo dodatnih sredstev.
V mesecu februarju zbiramo
pripombe in postavljamo novo
anketo o REFORMI CSD.
Pripombe bomo objavili.
__________________________
8 najbogatejših ljudi
ima toliko premoženja kot
V decembru izšli rezultati vseh anket 2016.
Rezultati več kot zanimivi!
3,6 milijarde najrevnejših.
Vir: Oxfam, 2017
UTD kot pomoč za načrtovanje financ posameznika in
večjemu občutku varnosti
UTD bo prejemnikom na Finskem pomagal načrtovati finance in jim dati večji občutek socialne varnosti.
560 evrov bodo naključno izbrani brezposelni Finci dobivali dve leti brezpogojno, četudi v tem času dobijo
zaposlitev – to je ključna ideja koncepta UTD, s katerim bodo raziskali tudi stopnjo in spremembo
samoiniciativnosti teh ljudi, poudarja Marjukka Turunen. Naključni zaslužki namreč ne bodo
zmanjšali višine UTD, tako da se splača delati ali biti samozaposlen v vsakem primeru. UTD bo
plačan na začetku vsakega meseca, tako da bodo lahko prejemniki na začetku vsakega meseca točno
vedeli, koliko denarja imajo na razpolago.
Kako daleč smo z UTD Slovenci?
“Dolgoročno naj bi UTD prispeval k prestrukturiranju trga dela, utrjeval naj bi sektor socialne ekonomije in
omogočal izbiro slabše nagrajenih del, ki prinašajo večje notranje zadovoljstvo. Odgovor na vprašanje:
Kako bi se na poenostavljen način vsakemu Slovencu zagotovilo 300 evrov, vendar bi bilo ob tem
16 nadomestil in bistveno manj državne administracije manj – še ni jasen!
Kateri socialni transferji bi se zaradi uvedbe UTD ukinili
v Sloveniji?
Po predlogu analitikov tega področja bi uvedba UTD nadomestila do zdaj znana naslednja nadomestila:
 nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
 nadomestilo za nego in varstvo otroka,
 očetovsko nadomestilo,
 otroški dodatek,
 starševski dodatek,
 dodatek za veliko družino,
 pomoč ob rojstvu otroka,
 denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
 denarna socialna pomoč (izredna denarna pomoč in trajna denarna pomoč pa bi morali biti
smiselno prilagojeni),
 državna pokojnina,
 varstveni dodatek,
 subvencija za znižano plačilo za vrtec,
 subvencija šolske prehrane in dijakov,
 subvencija prevoza za dijake in študente,
 subvencija študentske prehrane,
 republiške štipendije oziroma štipendije, dodeljene na podlagi socialnega položaja.
Na akademiji zaenkrat še ne vidimo možnosti za uvedbo UTD v Sloveniji.
Še nekaj o najnovejših raziskavah družbenih gibanj.
Mc Kinseyevi raziskovalci v leta 2016 objavljeni raziskavi ugotavljajo, da je kar dve tretjini
gospodinjstev v 25 razvitih ekonomijah med letoma 2005 in 2014 imelo enake ali celo nižje
dohodke kot generacija pred njimi. To pomeni, da kar okoli 580 milijonov ljudi v celem
desetletju ni bilo deležno nikakršnega zvišanja dohodkov. Milenijci – torej tista generacija, ki
se je rodila nekje med začetkom 80.let prejšnjega stoletja in poznimi 90. leti, ki so sedaj v
najbolj produktivnih letih, bo verjetno prva generacija po drugi svetovni vojni, ki ji bo šlo slabše
kot generaciji njihovih staršev. Dohodki 70% gospodinjstev v zadnjem desetletju in pol so
stagnirali. Če se bo trend nadaljeval, se bo po napovedih Mc Kinseyevih raziskovalcev do
leta 2025 delež gospodinjstev s stagnirajočimi dohodki povečal s sedanjih 70 na 80
odstotkov. Generacija milenijcev bo večino najbolj produktivnih let preživela v obdobju
dohodkovne stagnacije.
Letos se bomo v RS zadolžili za 3,4 MRD EUR. Od tega bo 2.6 milijarde namenjeno za poplačilo
starih dolgov, ostalo pa za redne obresti in manjši del za tekoči primanjkljaj. V primerjavi z letom 2014 se
je v letu 2015 bruto dolg države povečal skoraj za 2 milijardi evrov. Dolg države znaša 32,07 milijarde
evrov oziroma 83,2 % BDP-ja. Najvejčji delež bodo odplačali t.i. »milenijci«.
Javni podatki kažejo na resne in globoke težave pri črpanju evropskih sredstev – slabih 300 milijonov evrov
v zadnjih 6 mesecih. V mesecu juliju 2016 smo počrpali zgolj za nekaj več kot 600.000 evrov evropskih
sredstev, kar je najmanjši prihodek za Slovenijo, odkar je članica Evropske unije. Ekonomski strokovnjaki
ugotavljajo, da tretjine razpoložljivih sredstev nismo počrpali zaradi resnih kadrovskih težav in odsotnosti
vsebinskih zasnov za razvoj sektorjev. Očitno je da politična kadrovanja po ministrstvih ne dajejo
dolgoročnih rezultatov.
Ob svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer bo ena od glavnih tem tudi neenakost, je
nevladna organizacija za boj proti revščini Oxfam opozorila na razsežnost premoženjske
neenakosti med bogatimi in revnimi. V posebnem poročilu ugotavlja, da ima samo osem
najbogatejših ljudi na svetu toliko premoženja kot tisti, ki sestavljajo revnejšo polovico sveta in
jih je okoli 3,6 milijarde.
Svetovna banka je že pred časom objavila svojo znano študijo o izvoru bogastva narodov. V njej je najprej
ugotovila, da lahko bogastvo oziroma kapital neke države razdelimo na tri različne vire:
Prvi je naravno bogastvo, to je od rudnin in nafte do gozdov in rodovitne zemlje. Drugi vir je proizvedeno
bogastvo, to je od cest in železnic do mestnih centrov, tovarn in bančnega kapitala. Potem je pa še tretji
vir bogastva, tako imenovano »neotipljivo bogastvo«, to je od izobraževalnega sistema do poslovne kulture
in učinkovitega pravosodja.
Narodovo bogastvo je torej sestavljeno iz treh virov, katerih delež je naslednji: Naravno bogastvo prispeva
le 4% vsega bogastva, proizvedeno bogastvo prispeva 18%, neotipljivo bogastvo pa kar 78% narodovega
bogastva. Zanimivo, da kar 94% vsega svetovnega neotipljivega bogastva najdemo v najbolj razvitih in
donosnih državah.
Slovenska posebnost. Potekala je akcija »Slovenski otrok – lačen otrok«. Koprčan g.
Andrej Gerželj, ki jo je skušal izvesti je za medije povedal »Dobil sem celo odgovor, da so slovenski otroci tako
ali tako predebeli«, se spominja pri opisovanju poteka svoje humanitarne akcije »Slovenski otrok – lačen otrok«,
s katero je pozval zaposlene v državni upravi, NLB, DUTB, Združenju bank Slovenije in na RTV Slovenija, naj
od svoje plače, ki ni majhna, prispevajo nekaj denarja za lačne otroke. Čeprav je poziv po njegovem dosegel
15.000 funkcionarjev, birokratov, bančnikov in drugih državnih uslužbencev, se je na računu zbralo le 150 evrov.
Z anketami bomo nadaljevali tudi v letu 2017 in vabimo vas, da glasujete,
saj tako dobimo boljši uvid v trenutni utrip, javno mnenje in pričakovanja,
ki jih imate. Prva naslednja bo potekala na reformo CSD.