Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje
01.02.2017 10'54 Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje: 15 - Komisija za nadzor javnih financ - 039. Redna Datum zasedanja: 01.12.2016 Vsebina zapisa seje REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR KOMISIJA ZA NADZOR JAVNIH FINANC 39. seja (1. december 2016) Sejo je vodil mag. Andrej Šircelj, predsednik komisije. Seja se je začela ob 9.04. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani gospe in gospodje, spoštovani vsi vabljeni, kolegi in kolegice. Začenjam 39. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Te seje se ne moreta udeležiti mag. Alenka Bratušek in Luka Mesec, ki sta se opravičila. Mag. Marko Pogačnik pa nadomešča gospoda Janeza Janšo. Prehajam na določitev dnevnega reda seje, ki ste ga prejeli s sklicem. To je obravnava revizijskega poročila Računskega sodišča z naslovom Uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami. 2. TRAK: (KO) – 9.05 (nadaljevanje) Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda ali dopolnitev dnevnega reda nisem prejel. Prehajam na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA REVIZIJSKEGA POROČILA RAČUNSKEGA SODIŠČA Z NASLOVOM USPEŠNOST UPRAVLJANJA Z NEDONOSNIMI TERJATVAMI IN UPRAVLJANJA S POGODBAMI. S sklicem ste bili seznanjeni, da je gradivo, ki ima oznako zaupnosti "zaupno" po Zakonu o bančništvu in poslovna skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah na razpolago v varnostnem predalu. Želel sem, da bi gradivo, ki se nanaša na poslovanje državne banke, v katero smo davkoplačevalci vložili in vlagamo precej denarja, obravnavali na odprti seji, zato smo vam posredovali tudi sporočilo, da bomo na seji obravnavali gradivo, ki je javno dostopno na spletni strani Računskega sodišča in je objavljeno na spletni strani Državnega zbora s sklicem seje. Mislim, da ne glede na to, da je veliko stvari počrnjenih, mislim, da glede mnenja, glede povzetkov, glede vseh tistih zadev, ki se nanašajo na posamezne terjatve in seveda, ki so počrnjene, pač ker so imena in priimki in firme in tako naprej, da ne glede na to, da bomo lahko opravili to razpravo, hkrati pa sem dobil tudi obvestilo, da je Računsko sodišče pozvalo NLB oziroma zaprosilo NLB glede razkrivanja podatkov in da je ta dovolila razkritje vseh navedb, ki jih je kot poslovna skrivnost opredelila banka sama. Medtem ko soglasja za razkritje informacij, ki so poslovna skrivnost tretjih oseb in podatkov, ki so zaupni, v skladu z Zakonom o bančništvu NLB ni podala. Zato je Računsko sodišče pripravilo delno razkrito različico revizijskega poročila. Poslano pa je bilo Banki Slovenije, Ministrstvu za finance, Komisiji za nadzor javnih financ ne. Samo državnemu poslano v vednost. Zdaj, če bo kdo uporabljal informacije, ki pomenijo tajnost oziroma zaupnost, potem me morate opozoriti, da zaprem sejo za javnost, še posebej če bo na tem vztrajal. Jaz pa osebno upam, da se temu lahko izognemo in da se izognemo potem tudi vsem tehničnim in administrativnim zadevam, kar pomeni, da bomo sejo prekinili za določen čas, potem jo bomo še enkrat odprli in tako naprej, tako da tukaj še enkrat apeliram na vse, da tistih informacij, ki so zaupne in tajne, da ne uporabljate. Na sejo sem povabil gospoda Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, gospoda Blaža Brodnjaka, predsednika Uprave Nove Ljubljanske banke, dr. Boštjana Jazbeca, guvernerja Banke Slovenije, mag. Matejo Vraničar Erman, ministrico za finance, gospoda Borisa Štefaneca, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije ter predstavnike in predstavnice Računskega sodišča, Nove Ljubljanske banke, Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Komisije za preprečevanje korupcije. Še enkrat vas lepo pozdravljam. Če koga ne bom imenoval z imenom in priimkom, vas prosim, da se sami predstavite zaradi magnetograma. Predlagam, da to točko obravnavamo tako, da najprej dobijo besedo predstavniki Računskega sodišča, potem bom dal besedo predstavnikom Nove Ljubljanske banke, zatem predstavnikom Banke Slovenije, predstavnikom Ministrstva za finance, predstavniku about:blank Page 1 of 11 01.02.2017 10'54 Komisije za preprečevanje korupcije, seveda vsi, če boste želeli. Potem pa bomo opravili razpravo še člani in članice in seveda to ne pomeni, da vsi imenovani ne boste ponovno dobili besede. Tako, prehajam na samo predstavitev poročila Računskega sodišča in dajem besedo gospodu predsedniku Računskega sodišča Tomažu Veselu. Še prej pa še ena zadeva, bolj formalna. In sicer, gospod Janko Veber nadomešča na tej seji gospoda Jana Škoberneta. Gospod Vesel, izvolite. 3. TRAK: (KO) – 9.10 TOMAŽ VESEL: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Takoj ste nas postavili v precejšnjo dilemo in sicer kako naj pravzaprav, bom rekel, polnokrvno predstavimo naše revizijske izsledke na način, da bi se izognili poslovnim skrivnostim, ki jih je Nova Ljubljanska banka označila v našem revizijskem poročilu in seveda bančni tajnosti. To sicer lahko storim na ta način, da vam preberem ali povzamem povzetek in v tem delu lahko mirno in javno govorim o tem kar je v povzetku ali v mnenju, vendar predvidevam, da ste ga sicer prebrali ali pa da se dotaknem podatkov in poskušam na kratko predstaviti bistvene izsledke poročila Računskega sodišča, vendar bi vas v tem primeru prosil, da zaradi zaščite poslovne skrivnosti, ne zgolj tistih, ki jih je Nova Ljubljanska banka dopustila vpogled za dva subjekta, torej Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, pač pa tudi vse ostale, definitivno pa moram za to prositi oziroma vas opozoriti, da nameravam govoriti o podatkih, ki so označeni kot bančna tajnost po Zakonu o bančništvu in vam dajem na izbiro pravzaprav, da povzamem povzetek ali ga celo preberem, kar verjetno nima velikega smisla, ali pa da sejo zaprete za javnost oziroma ravnate, kakor pač želite. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Jaz bi vas prosil, če lahko daste uvodne obrazložitve, tisto, kar ni javno, za enkrat. TOMAŽ VESEL: Tisto, kar ni javno? PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Oziroma tisto, kar je javno, se opravičujem. TOMAŽ VESEL: Ja, potem pa vam bom prebral povzetek. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Izvolite. TOMAŽ VESEL: Računsko sodišče je revidiralo Novo Ljubljansko banko v skladu s pobudo, ki jo je prejelo od Državnega zbora, in sicer v dveh smereh, uspešno opravljanja z nedonosnimi terjatvami, ki so za posledice imele dokapitalizacijo oziroma krepke posege v slovenski bančni sistem in v drugem delu glede upravljanja s pogodbami, kjer se je Računsko sodišče opredelilo posredno do izpolnitve ene od zavez Republike Slovenije do Evropske komisije, in sicer da naj bi zmanjšalo operativne stroške. Seveda, del teh stroškov predstavljajo splošni administrativni stroški, večina pa se nanaša tudi na storitve in dobave zunanjih izvajalcev. Na obvladovanje teh stroškov vpliva tudi način upravljanja pogodb z zunanjimi izvajalci. NLB si je za boljše obvladovanje stroškov na več pregledanih področjih, ki jih je Računsko sodišče opravilo, te preglede, zastavilo vsebinske cilje, ni pa kvantitativno opredelilo učinkov, ki jih s porabo sredstev želi doseči. Na področju svetovalnih, odvetniških in prevajalskih storitev, recimo, NLB posebnih usmeritev oziroma skupnih splošnih ciljev niti ni določila. Najprej pa bi vendarle rad povedal zakaj je Računsko sodišče opravilo ta nivo preveritev, o katerem poročamo v revizijskem poročilu, predvsem zaradi tega, ker smo si za cilj zadali, da je revizijsko poročilo izdano čim prej v mesecu novembru letošnjega leta, preprosto zaradi tega, takrat ko smo prejeli pobudo in koncipirali revizijo, imeli informacije, neposredno od Ministrstva za finance, in ne nazadnje tudi nekaj obravnav je bilo pri Komisiji za nadzor javnih financ, da naj bi aktivnosti za prodajo deleža Nove Ljubljanske banke v glavnini, vsaj naj bi se pričele v mesecu novembru ali proti koncu leta 2016. Iz tega razloga smo nivo preveritev, nivo, obseg pravzaprav izvedene revizije tako prilagodili, da si vendarle poročamo o praktično vseh pomembnejših področjih ravnanja z nedonosnimi terjatvami in svoje delo končamo v času, ko bi se pripravljala prodaja pomembnega deleža Nove Ljubljanske banke in s tem tudi participiramo k popolni ali popolnejši informaciji o prodaji tega dela državnega premoženja. V revizijskem poročilu, torej se najprej ali pa v glavnini opredeljujemo do ravnanja z nedonosnimi terjatvami in sicer v obdobju od začetka leta 2013 do leta 2016. 4. TRAK: (KO) – 9.15 (nadaljevanje) NLB je namreč v obdobju, na katero se nanaša revizija, uvedla več ukrepov, s katerimi je zagotovila boljše obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz kreditnega procesa. V kreditnem procesu je povečala vlogo tiste funkcije banke, ki upravlja s tveganji, o tem pa zagotovila tudi neodvisnost odločitev, ki jih sprejema pri oceni komitenta. NLB, je po našem mnenju, vzpostavila mehanizem za zgodnje opozarjanje na povečano kreditno tveganje in na podlagi vnaprej določenih kazalnikov vzpostavila sezname komitentov, ki jih zaradi povečanega tveganja neplačila spremlja in obravnava, še preden pride do morebitnega neplačila. V letih 2015 in 2016 je pripravljena novo aplikativna podpora, ki jo je marca 2016 začela pilotsko uvajati, pri odobritvi kreditov za mala podjetja, z ustanovitvijo oddelka kreditne administracije pa je začela vzpostavljati pomembne kontrolne funkcije. Tako je banka delno about:blank Page 2 of 11 01.02.2017 10'54 uvedla procese, ki zagotavljajo spremljanje nekaterih pogodbenih zavez, vendar je premalo poudarjen pomen sprotnega spremljanja in analiziranja izpolnjevanja pogodbenih zavez. Kljub uvedenim ukrepom, pa so se odstopanja od ustreznega ravnanja pri odobravanju in spremljanju kreditov, tudi v obdobju na katera se nanaša revizija še dogajala, kar kaže na jasno potrebo po kontinuiranem razvoju procesov in uvajanju samodejnih postopkov teh kontrolnih funkcij. Veliko sprememb je bilo v kreditni proces uvedeno s spremembo oziroma sprejemom novih internih aktov. Velik obseg internih aktov in njihovo pogosto spreminjanje je razlog za neusklajenost določb znotraj internega akta, medsebojno neusklajenost aktov in neustrezno seznanjanje zaposlenih s posameznimi spremembami internih aktov, poleg tega pa se posamezne vsebine podvajajo oziroma prekrivajo. Način spremljanja oziroma sprejemanja internih aktov in njihova nejasna hierarhična umeščenost ter njihovo uveljavljanje preko okrožnic, povzročajo nejasnosti pri uporabi aktov, kar lahko pomembno oteži ustreznost izvajanja posameznih postopkov v okviru kreditnega procesa. Konec leta 2013 se je za NLB pomemben del nedonosnih izpostavljenosti preneslo na Družbo za upravljanje terjatev bank, s tem se namreč v revizijskem poročilu tudi največ ukvarjamo, z okoliščinami ob prenosu na Družbo za upravljanje terjatev bank, predvsem v povezavi z oblikovanjem seznamov, presoje vrednosti, vprašanje metodologije presoje, vendar o tem, brez seveda podatkov in zaprte seje ne morem govoriti, zato berem naprej povzetek revizijskega poročila. V zvezi s prenosom tveganih postavk na DUTB smo ugotovili več nesmotrnosti, ki so se predvsem nanašale na uvrstite komitentov na seznam, kot rečeno, na DUTB, način izbora komitentov za prenos na DUTB in vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka. Tu so naša razkritja takšna, da so seveda zelo pomembno vplivala na mnenje, ki smo ga izdali. Kljub prenosu dela nedonosnih izpostavljenosti na DUTB pa je NLB skupina na dan 31. 12. 2013 še vedno imela skorajda tri milijarde evrov nedonosnih bančnih izpostavljenosti, zato je NLB v letih 2013 in 2014 začela izvajati posamezne ukrepe za zmanjševanje nedonosnih terjatev, v letu 2015 je recimo sprejela dokument upravljanje nedonosnih kreditov v NLB skupini od leta 2012, s poudarkom na obdobju, ki naj bi se zaključilo v prihodnjem letu. NLB je sicer v strategiji oblikovala cilje, ki pa niso bili v celoti določljivi. Za posamezne ukrepe niso bili določeni posebni kazalniki, ki bi omogočali učinkovitejše usmerjanje, spremljanje, izvajanje ukrepov. V obdobju od začetka leta 2013 do konca 2015 se je obseg nedonosnih terjatev na ravni skupine NLB zmanjšal, na ravni NLB ravno tako, največje zmanjšanje je bilo locirano v letu 2013, kar je predvsem posledica prenosa nedonosnih izpostavljenostih na DUTB. V letu 2014, kar je treba poudariti pa NLB ni dosegla bistvenega zmanjšanja nedonosnih terjatev, uspešnejša je bila v letu kasneje 2015. NLB je v letu 2015 na ravni NLB skupine zmanjšala obseg teh terjatev na 727 milijonov evrov, vendar opozarjamo, da so največji delež k zmanjšanju teh nedonosnih terjatev pravzaprav predstavljali odpisi terjatev. Obseg odpisanih terjatev, predvsem v zunaj bilančni evidenci, kaj je zanimivo samo po sebi, se povečuje. 5. TRAK: (KO) – 9.20 (nadaljevanje) Iz strateških dokumentov NLB pa ni razviden nadaljnji pristop k dokončnemu razreševanju teh terjatev. Pri izvajanju ukrepa upravljanja nepremičnin in ukrepa prestrukturiranja Nova Ljubljanska banka ni dosegla zastavljenih ciljev, povezanih z dosegom zmanjševanja nedonosnih terjatev. Raven teh terjatev v kreditnem portfelju NLB še vedno bistveno odstopa od evropskega povprečja, NLB pa na strateški ravni ni določila končnega ciljnega obsega nedonosnih terjatev oziroma kdaj bi ta ciljni obseg dosegla. Dodali pa bi vendarle še to, ne glede na vse navedeno v povzetku, mnenju in seveda kar je bistveno v revizijskem poročilu, o katerem ne govoriti, tako kot bi želeli v tem trenutku, pa menimo, da je NLB trenutno bistveno bolje opremljena za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz kreditnega procesa, kot je bila v letih krize oziroma še v začetku leta 2013. Predvsem je bistveno okrepilo vlogo tiste funkcije banke, ki upravlja s tveganji, uvedla nove kontrole in v večji meri informatizirale procese, to je sicer dober obet za poslovanje banke v prihodnje, mora pa banka nadaljevati po začrtani poti, seveda tudi s krepitvijo integritete zaposlenih. Verjetno je zelo zanimivo vprašanje, ki pa vendarle Računsko sodišče v svojem revizijskem poročilu ni moglo eksplicitno podati svojega mnenja, bi si pa na nek način ga želeli deliti z vami. Namreč, eno bistveno vprašanj, ali je v tem trenutku, ali bo potrebna dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke, kar seveda krepko presega ambicije tega revizijskega poročila, se pa seveda lahko ukvarjamo s hipotetičnimi situaciji oziroma posledice, ki bi se zgodile, ker se pač zgodijo na podlagi angažiranja javnih sredstev. Odgovor na to vprašanje sicer zahteva celovito analizo dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje Nove Ljubljanske banke. Revizija je bila v skladu s sklepom oziroma predlogom, pobude Državnega zbora usmerjena najbolj v upravljanje z nedonosnimi terjatvami. O vplivu nedonosnih terjatev, na potrebo po dokapitalizaciji pa velja poudariti, da ima NLB skupina za kritje teh nedonosnih terjatev že oblikovane oslabitve v višini 62,8 % od vseh nedonosnih terjatev izkazanih v bilanci stanja Nove Ljubljanske banke. To pomeni, da je Nova Ljubljanska banka večji del izgube iz naslova teh nedonosnih terjatev že izkazala v izkazih poslovnega izida iz preteklih let, na ravni Evropske unije pa povprečno kritje znaša okrog 44 %. Način razreševanja teh nedonosnih terjatev z odpisi bo v prihodnje vzdržen le ob predpostavki, da bo banka ustvarila zadostne prihodke za kritje izgub iz naslova teh slabitev, ob morebitni premajhni višini ustvarjenih prihodkov, takšne strategije ne bo mogoče nadaljevati, ne da se to ne bi odrazilo v izgubah. Na donosnost banke pa pomembno vpliva tudi denarna politika Evropske centralne banke, ki vpliva na določene ključne obrestne mere. Ta je trenutno nizka, da v veliki meri, kot posledico že lahko opazimo oteženo poslovanje bank, ki pomembno vpliva na donosnost bank. Nadaljevanje teh trendov, lahko povečuje tveganja za nastajanje izgub, kar lahko vpliva na znižanje kapitalske ustreznosti banke in posledično narekuje potrebo po dokapitalizaciji, kot izhodišče za morebitno razpravo. Žal pa sem se vsem tistim poudarkom, ki pa jih bi bilo morda vendarle smiselno slišati, moral izogniti, in morda v nadaljevanju seje ali ob kakšni drugi priložnosti lahko spregovorimo tudi o tem. Hvala lepa. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala vam, gospod Vesel. about:blank Page 3 of 11 01.02.2017 10'54 Jaz sem na začetku povedal, da bom sejo vodil, kot javno sejo in seveda vi ste povedali kar ste pač želeli povedati in kar ste lahko povedali, vsi člani in članice pa imajo na razpolago vse gradivo, tudi tisto, ki je tajno, tako da jaz mislim, da je tam precej razvidno. Za enkrat bomo ostali pri tem, nadalje pa bomo videli, če bo dejansko prišlo do kakršnihkoli vprašanj. Ni še čas za razpravo. Gospod Brodnjak, izvolite. BLAŽ BRODNJAK: Spoštovani predsednik, cenjeni gostje. Najlepša hvala za povabilo in priložnost, da NLB predstavi svoj pogled. Osebno me sicer nekoliko intrigira, zakaj je bilo revidirano obdobje od pričetka januarja 2013 in ne obdobje, ko je nastala zgodovinska škoda, ki je zahtevala poseg z javnimi financami, a to v banki seveda moramo spoštovati. 6. TRAK: (KO) – 9.25 (nadaljevanje) Računsko sodišče je svoje delo opravilo maksimalno korektno in profesionalno. Pregled je kljub navedenemu časovnemu pritisku, zaradi privatizacije, potekal dobre štiri mesece. Osebno sem bil prisotnem na t.i. vhodnem in t.i. izhodnem sestanku na sedežu Računskega sodišča, v vmesnem obdobju pa so vodja revizije in revizorji izmenjevali informacije in dokumentacijo z velikim številom ključnih ljudi v banki, govorimo vsaj o, ne vem, 30 ljudeh, domnevam, vodja revizije bo to verjetno potrdil. Celotno poročilo je korektno zapisano, banka je za vse ugotovitve sprejela akcijski načrt, ki je tudi že bil predstavljen revizijski komisiji nadzornega sveta banke. Kot ste ugotovili, vam bo poročilo z več razkritji tudi na razpolago oziroma ne vem, ali vam je že, in ga boste lahko podrobneje prebrali. Ugotavljamo, da so bila sporočila v javnosti v veliki meri iztrgana iz konteksta, in so se osredotočala na nekatere ugotovljene pomanjkljivosti, s čimer ni bila ustvarjena celotna in objektivna slika. Naj za primer navedem sledeč zapis iz poročila. NLB je že v letu 2015 dosegla ciljni obseg NPL, kot ga je za leto 2016 predvidevala strategije NPL. NLB je z ukrepi iz strategije NPL, NPL so slaba posojila za tolmačenje javnosti, dosegla zmanjšanje NPL v NLB skupini v znesku 727 milijonov evrov. NLB je bila v letu 2015 uspešna pri zmanjšanju NPL v NLB skupini in je presegla strategijo NPL in z letnim načrtom za leto 2015 načrtovano zmanjšanje za 249 milijonov evrov oziroma za 52 %. V primerjavi z letom 2014 so se NPL v deležu kreditnega portfelja znižali za okrog 5 odstotnih točk, tako na ravni NLB, kot na ravni NLB skupine. Takšno zmanjšanje ocenjujemo kot uspešno, ob nadaljevanju takšne dinamike zmanjševanja NPL bi NLB dosegla evropsko povprečje že v letu 2018 ali 2019. Ta zapis zelo konkretno ovrže mnoge medijske navedbe, ne želim pa podrobneje razpredati o tonu in namenih, takšnih, tako ali drugače zainteresiranih za neobjektivno obravnavanje banke v 100 % lasti Republike Slovenije, ki vsak tovrsten manever v javnosti prinese objektivno gospodarsko škodo, saj vpliva na njen ugled in zaznavo v javnosti, kar neposredno / nerazumljivo/ pri poslih, ki jih stranke z banko sklepajo. Dovolite, da poskusim še nekoliko konkretneje pojasniti kako širokemu in poglobljenemu nadzoru oziroma pregledom ter zahtevam po dostavi informacij, poročil oziroma bolj ali manj obsežne dokumentacije, je bila Nova Ljubljanska banka s svojimi ključnimi ljudmi izpostavljena zgolj v zadnjih 12 mesecih. Računsko sodišče, FURS, KPK, NPU, tožilstvo s kriminalistično policijo, parlamentarna preiskovalna komisija, SDH kot upravljavec z deležem Republike Slovenije v Novi Ljubljanski banki, ministrstvo za finance pri vprašanju deviznih vlog hrvaških varčevalcev so hrvaška sodišča povsem neutemeljeno pričela rubiti premoženje Nove Ljubljanske banke, zaradi terjatev Ljubljanske banke, ker preprosto ignorirajo ustavni zakon države članice Evropske unije, torej Republike Slovenije, da pravnega nasledstva ni. Redna revizija s strani zunanjega revizorja, izredna medletna revizija s strani zunanjega revizorja zaradi privatizacije, skrbni pregled s strani Deutche bank, zaradi privatizacije, kot svetovalca v postopku privatizacije za prodajalca, skrbni pregled mednarodne pravne pisarne zaradi privatizacije. Banka Slovenije, kot nadzornik, Evropska centralna banka, trenutno v trimesečnem nadzoru, Evropska komisija preko monitoring družbe KPMG, Agencija za zavarovalni nadzor, trenutno v nadzoru, ATVP, vsi poznamo vprašanje moje delnice, navsezadnje današnje zaslišanje. Vse navedeno v obdobju, ko je banka in celotni bančni sektor, soočena z zgodovinskimi izzivi zaradi obrestnega okolja, in trdim, že uničujoče konkurence, predvsem s strani mednarodnih bank, ki nam potem, ko so v večji obstruirale prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, zdaj pobirajo smetano in manj tvegane posle po cenah, ki jih ni, zaradi zavez Evropski komisiji ne moremo spremljati. V zadnjem letu banka praktično ni pridobila nobenega materialno pomembnega posla na javnih razpisih, saj so cene krepko pod nam dosegljivimi s strani Evropske komisije v validiranih kalkulacij minimalne donosnosti poslov, ki jih moramo dosledno in brez izjeme spoštovati. Poleg tega so nam zaradi naših plačnih omejitev v zadnjem obdobju pričele prevzemati tudi ključne talente. Pred nami pa je ves arzenal disrupcije, torej motenj, ki prihajajo preko digitalizacije s svojim podiranjem meja med panogami in raznimi direktivami ter regulatornim okvirjem, ki bankam napoveduje radikalno zniževanje prihodkov, ob hkratnih velikih stroškovnih obremenitvah. Medtem ko se mednarodne skupine s tem bolj ali manj intenzivno spopadajo, si predstavljajte naše napore, ko upoštevamo ves zgoraj omenjeni nabor aktivnosti, vključno z vabilom na današnji sestanek, da ekipa banke temu posveča potrebno pozornost. Kljub dejstvu, da je uprava do pred nekaj mesecev delovala v močno okrnjeni in pol leta celo začasni sestavi, smo se bili skupaj s sodelavci primorani osredotočiti na vodenje dnevnih poslov skupine s 34 podjetij, v katerih je 7 bank, 6 sistemsko pomembnih na trgih, 7. TRAK (VI) (nadaljevanje) na katerih delujejo. Primerno korporativno upravljanje take skupine s precej podrobno vpetostjo v poslovanje ključnih družb. Sam poleg vloge predsednika uprave NLB d.d. opravljam naloge predsednika nadzornega sveta v treh bankah v regulatorno zelo zahtevnih okoljih, v družbi za upravljanje premoženja, ki bo kmalu največja v Sloveniji kot član nadzornega sveta in meni v največji življenjski zavarovalnici kot član nadzornega sveta. Definiranje implementacije nove celovite strategije bančne skupine smo izvajali zadnjega pol leta, kljub tej zasedbi, za prihajajoče srednjeročno obdobje z ekstremnimi poslovnimi izzivi pred nami. Potem smo se paralelno šli še zelo zahtevnega postopka privatizacije, about:blank Page 4 of 11 01.02.2017 10'54 v katerem smo bili praktično pripravljeni na zaključek v teh dneh. Banka je na to pripravljena. Lahko jo sprožimo takoj. Pospešeno smo zniževali obseg slabih posojil s celotnim naborom ukrepom preko izterjave, ne zgolj opisi, preko zasega nepremičnin od prodaje posamičnih terjatev, uspešno zaključenega zelo kompleksnega, transparentno vodenega in vzorčno upravljanega projekta prodaje 500 milijonskega paketa slabih posojil, kjer poplačilo ravno ni mogoče pričakovati in konec tega leta se bomo po mednarodni tako imenovani MPE definiciji slabih posojil predvidoma spustili po 11% delež oziroma pod 1,4 milijarde evrov v skupini NLB. Konec leta 2012 je bila ta znesek 3,7 milijarde. To je skoraj tretjina tega zneska v štirih letih. Pokažite mi eno banko v srednji vzhodni Evropi, ki je blizu temu dosežku. Ob tem uvajamo nove storitve in rešitve za stranke, mobilne aplikacije in tako naprej. Trudimo se živeti poslanstvo razvoja malega podjetništva preko centra inovativnega podjetništva. Skušamo ravnati družbeno odgovorno preko celega spektra naših aktivnosti in izvajamo mnoge druge redne in izredne aktivnosti, vključno s tem, da vsi želijo videti kri in odgovornost za skoraj vsak ponesrečen posel, poleg tega pa vse naokoli letijo očitki, da banke ne financiramo in s tem opravljamo svoje funkcije. Čudi me, da se v taki atmosferi sploh še najdejo junaki, ki nastavijo svoje hrbte in dejansko sprejemajo zelo zahtevne odločitve. Zavedati se je potrebno, da vodstvo bank zelo redko razsujejo o nedvoumno enoznačnih jasnih poslih brez tveganj, temveč gre velikokrat za zelo mejne odločitve in presojanje o njihovi upravičenosti je močno povezano s pristopom, ki se uporabi. Sam sem član kreditnega odbora Nove Ljubljanske banke, skupine, in dvomim, da bi vas veliko med vami brez tresoče roke sprejelo pomemben del odločitev, ki sem jih jaz v zadnjih letih pri prestrukturiranjih, izterjavah, prodajah, pa tudi novih kreditih moral. Posledica vseh aktivnosti pri prestrukturiranju banke je tudi nedavno izplačilo dividende v višini 43,9 milijona evrov in v banki pričakujemo, da bodo dividende vsaj v tej višini v naslednjem strateškem obdobju izplačevane vsako leto, s čimer državno pomoč vračamo, ne pa da zahtevamo dodatni kapital. Še enkrat bom pred isto komisijo ponovil, da NLB vodi uprava z mednarodno zasedbo v kateri delujejo posamezniki z vsaj 15 letnimi izkušnjami iz vsaj treh mednarodnih bančnih skupin in več trgov na področjih, za katere smo pristojni v upravi. Nimamo nobene skrite agende in smo neodvisni profesionalci. Naš edini cilj je maksimiranje rezultatov skupine NLB in s tem dividend za vračila državne pomoči oziroma zagotavljanja atraktivnega donosa za investitorje, v kolikor pride do privatizacije. Ta proces pa ni v naših rokah. Za vse zgoraj omenjeno smo nagrajeni s prejemki, ki so daleč od tržnih oziroma celo lokalnih hranilnic, pomembnih s sindikalnim vplivom. V kolikor smo moteč element mi in se banki tovrstna škoda ne bi povzročala, če bi jo vodili sprejemljivejši ljudje, je pot iz te zagate preprosta. Kar se tiče mene osebno bi bilo dovolj, da me predsednik nadzornega sveta le z nekaj besedami namigne, da iz kakršnegakoli razloga ne uživam njegovega zaupanja in se bom s položaja takoj umaknil. Trdim, da nismo mi tisti, ki smo težave povzročili, ampak zadnja leta, ravno danes je 4. obletnica mojega dela v banki, začel sem 1. decembra 2012, pospravljamo kleti in podstrešja, predvsem pa se trudimo banki povrniti kredibilnost, ugled in položaj, ki ga je že imela in ki si ga kot največja finančna institucija na področju nekdanje Jugoslavije s sedežem in izključnim strateškim interesom na tem področju tudi zasluži. Najlepša hvala vsem za razumevanje, predvsem pa odgovorno ravnanje z lastnim premoženjem, ki bi mu morali poskušati povečevati vrednost, a jo žal na vseh koncih krajih zaradi parcialih interesov mnogi raje spodjedajo. Tu nisem zato, da bi se pritoževal, ampak da vas pozovem, da naredimo nekaj za naše skupno dobro, bom pa primoran sprejeti in spoštovati, če se boste odločili drugače. Najlepša hvala. PREDSEDNIK MAR. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala vam, gospod Brodnjak. Jaz bom samo tisto rekel, kar se je nanašalo na to komisijo. Vi tukaj niste na zaslišanju. BLAŽ BRODNJAK: Se opravičujem, ampak… PREDSEDNIK MAR. ANDREJ ŠIRCELJ: Omenjali ste besedo zaslišanje. Vi ste vabljeni na sestanek komisije. Ta komisija ni preiskovalna komisija. In, tako kot vsi ostali, ste vabljeni tudi zaradi tega, ker je Računsko sodišče pač pregledovalo 8. TRAK (SC) – 9.35 (nadaljevanje) terjatve Nove Ljubljanske banke. Mi nismo v tej fazi, mi obravnavamo to poročilo, to je v bistvu tista tema. Vi ste povedali še nekaj več in ne glede na to v uvodni besedi nič za to. Ampak še enkrat tukaj niste na zaslišanju, nihče vas nebo zasliševal in nima nobeden pravice, da vas zaslišuje. BLAŽ BRODNJAK: Hvala za interpretacijo. Razumem. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Guverner Banke Slovenije gospod dr. Jazbec, izvolite. DR. BOŠTJAN JAZBEC: Hvala. Hvala za povabilo. Poročilo Računskega sodišča, ki se nanaša na revizijo uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in s pogodbami v Novi Ljubljanski banki in je predmet današnje razprave se v več delih dotika tudi Banke Slovenije. V nadaljevanju bom, zato povzel vlogo in ukrepe Banke Slovenije v posameznih procesih, ki so bili predmet reviziji v Novi Ljubljanski banki. Najprej bom pojasnil kaj je bila vloga Banke Slovenije pri prenosu nedonosnih terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank. Namreč kljub poročilu Računskega sodišča namreč obstaja vtis, da obstajajo domnevne nejasnosti pri tem prenosu. Ena temeljnih nalog Banke Slovenije skrb za finančno stabilnost in sanacija bank v letu 2013, ki je vključevala tudi izločitev pomembnega dela slabih posojil iz bilanc bank je bila ključna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti in gospodarsko okrevanje. Prenos slabih posojil na DUTB je omogočil Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki ga je Državni zbor sprejel oktobra 2012 in about:blank Page 5 of 11 01.02.2017 10'54 je bil nato dopolnjen. Ta zakon in na njegovi podlagi v letu 2013 je izdana uredba sta določala postopke in vloge posameznih akterjev pri prenosu to je od bank medresorske komisije do evropske komisije in Banke Slovenije, ki je delovala skladno z zakonom in svojim mandatom. Kašni so bili kriteriji za izbor nedonosnih terjatev, ki so bile prenesene iz bank na DUTB. Banka Slovenija ni sestavila seznamov za prenos. Katere terjatve oziroma premoženje se lahko prenese na DUTB je določil Zakon o ukrepih za krepitev stabilnost bank oziroma na njegovi podlagi je izdana uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnost bank, ki jo je marca 2013 izdala Vlada. Z uredbo so bile kot tvegane postavke za prenos opredeljena sredstva in zunaj bilančne postavke, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012 in ki se jo uvršča v eno izmed naslednjih treh skupin. Povzemam ključne zahteve. Prvič. Terjatve bank do neplačnikov pri katerih vrednost glavnice in natečenih obresti presega 500 tisoč evrov. Drugič. Kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu gospodarskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj ali s konverzijo terjatev v kapital. Tretjič. Nepremičnine, ki jih je banka pridobila iz zavarovanj. Uredba je dovoljevala tudi izjeme oziroma odstopanje od teh zahtev, če DUTB ali banka utemeljita, da bo pridobitev takih sredstev ali postavk povečala učinkovitost upravljanja DUTB ali povečala zaupanje v banko. So pa take izjeme skladno z uredbo morale dobiti predhodno soglasje medresorske komisije. DUTB je lahko od bank prevzela tudi tvegane postavke v obliki kapitalske naložbe ali nepremičnine, če jih je banka v zadnjih 12-ih mesecih pred prenosom ni oziroma ne bi uspela prodati pod tržnimi pogoji. Tukaj bi spomnil, ker danes mnogi pozabljajo, da so bile razmere v letih 2012 in zlasti v 2013 izredno zaostrene. 19. aprila 2013 je Banka Slovenija bankam poslala pismo, s katerim jim je želela olajšati pripravo seznamov za prenos s pismom. Imam ga tukaj, lahko ga tudi preberem, če želite. Banka Slovenije ja bankam predlagala, da terjatve za prenos kot so sicer definirane v prej omenjeni uredbi razvrstijo v naslednjih sedem skupin. Prvič. Terjatve v stečaju zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami. Drugič. Ostale terjatve v stečaju. Tretjič. Nedonosne terjatve zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami. Četrtič. 9. TRAK: (SC) – 9.40 (nadaljevanje) Nedonosne terjatve do finančnih holdingov. Petič. Terjatve do podjetij, ki so potrebna prestrukturiranja. Šestič. Problematične zunaj bilančne obveznosti. Sedmič. Morebitne druge skupine finančnih sredstev, ki bi jih po vašem mnenju torej mnenju bank samih bilo smiselno izločiti. Osnovni seznam terjatev za prenos na DUTB so torej sestavile banke. Pri sestavi seznama so upoštevale plan prestrukturiranja, ki so ga posredovale Evropski komisiji in so izhajale iz nabora premoženja, ki je bilo določeno kot nestrateško. Banke so namreč morale zmanjšati izpostavljenosti do najbolj tveganih panog, ki so v letih pred krizo povzročile najvišje izgube denimo gradbeništvo in finančni holdingi. Hkrati je bil cilj, da bi bili prenosi smiselni z vidika bodočega upravljanja terjatev na DUTB kar je določa tudi prej omenjena uredba torej, da bi se prenesle terjatve enega komitenta pri vseh bankah, ki so zaprosile za državno pomoč ali terjatve celotne skupine povezanih oseb. Zaradi zasledovanja tega cilja so banke sezname usklajevale. 24. oktobra 2013 so na končnem usklajevalnem sestanku, ki je bil na Banki Slovenije sodelovale vse tri banke, ki so prve pripravljale programe za Evropsko komisijo v okviru zaprošene državne pomoči torej NLB, NKBM in Abanka. Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. Preverjala je ali terjatve, ki so jih banke uvrstile na seznam izpolnjujejo pogoje določene v zakonu oziroma v uredbi. Seznam terjatev za prenos na DUTB je bil sicer del predlogov načrta prestrukturiranja banke, ki ga je potrjevala medresorska komisija in ta je tudi lahko zahtevala spremembe. Na to pa ga je obravnavala Vlada Republike Slovenije. Dokončno odobritev pa je izvršila Evropska komisija, ki je v skladu s pravili o državnih pomočeh lahko zahtevala spremembe. Osemčlansko medresorsko komisijo je skladno z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnost bank ustanovila in imenovala Vlada. Banka Slovenije je predlagala tri člane, preostala peterica pa so bili eden predstavnik Kabineta predsednika Vlade, trije predstavniki finančnega ministrstva in eden predstavnik gospodarskega ministrstva. Kako je potekalo vrednotenje terjatev za prenos in kakšna je bila vloga Banke Slovenije? Računsko sodišče v poročilu na 77 strani navaja, citiram: "Da kdo in po kakšni metodologiji je dejansko določil prenosne vrednosti tveganih postavk, ki jih je potrdila Evropska komisija iz dokumentacije, s katero razpolaga NLB ni bilo mogoče razbrati?". Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti pač pa je končno vrednotenje v skladu z 19. členom uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnost bank določila Evropska komisija DG Comp kot pristojna za področje državnih pomoči. Ker Računsko sodišče v revizijskem poročilu na 77 strani navaja citiram: "Iz 68. točke sklepa Evropske komisije sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu določila Banka Slovenija v skladu z metodologijo določeno z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Metodologija temelji na oceni neto sedanje vrednosti prihodnih denarnih tokov." Moram ponoviti, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti. Omenjeni 68. člen je namreč potrebno nujno brati z 71. členom Odločbe Evropske komisije za odobritev državne pomoči, ki pravi, citiram: "Slovenija je zagotovila, da bo prenosna vrednost sredstev prenesenih na DUTB enaka ali manjša njihovi dolgoročni ekonomski vrednosti, ki je določena s strani strokovnjakov Evropske komisije v skladu s pravili državne pomoči. Proces je tekel tako. Spomladi 2013, ko je Vlada in imam tudi to poročilo Evropske komisije lahko tudi preberem 68. in 71. člen, ampak je v angleščini, če dovolite za potrditev. Spomladi… PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Je javen? DR. BOŠTJAN JAZBEC: Javen je na spletnih straneh Evropske komisije in tudi na spletnih straneh Banke Slovenije. Proces je tekel takole. Spomladi, 10. TRAK: (PK) – 9.45 about:blank Page 6 of 11 01.02.2017 10'54 (nadaljevanje) leta 2013, ko je vlada še načrtovala, da bo prvi prenos terjatev na DUTB končan v prvi polovici 2013 in je to tudi napovedala v nacionalnem reformnem programu 2013–2014 je NLB sama izdelala vrednotenje terjatev in sicer v skladu z metodologijo, določeno v prilogi uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Banka Slovenije je maja 2013 naredila pregled skladnosti izračuna NLB z zahtevami omenjene uredbe. Evropska komisija je Banko Slovenije prosila za ugotovitve pregleda, ki smo jih tudi posredovali. Evropska komisija je kasneje, v času skrbnega pregleda bank, ki so ga izvajali zunanji neodvisni izvajalci Banko Slovenije prosila, če jo seznani z določenimi ugotovitvami pregleda kakovosti aktive, to je ta Asset Quality Review. Ker je bilo za prenos iz bank na DUTB predvidenih tudi nekaj kapitalskih naložb, torej deležev podjetij je Komisijo v postopku določanja prednostnih vrednosti zanimalo kakšne dodatne potrebne oslabitve je pokazal pregled kakovosti aktive. In te podatke smo komisiji dali. Evropska komisija je na koncu, kot omenjeno, sama opravila vrednotenje sredstev za prenos. Pri opravljanju nedonosnih terjatev v NLB je Računsko sodišče opozorilo na določene pomanjkljivosti in potrebne izboljšave. Tukaj bi rad poudaril, da je bilo zniževanje slabih terjatev v bančnem sistemu ena od prednostnih področij Banke Slovenije v zadnjih letih. Izpeljane aktivnosti in vpeljane dobre prakse v poslovnih bankah ,tudi v NLB so v prvi vrsti posledice ukrepov in smernic, katerih priprave je vodila Banka Slovenije zlasti od leta 2012 naprej. Izpostavil bi le nekaj ukrepov: Prvič, bankam smo pripravili priročnih za prestrukturiranje slabih terjatev mikro, makro in srednjih podjetij, ki prinaša operativno izvedbo smernic za prestrukturiranje mikro, malih in srednjih podjetij. Drugič, Banka Slovenije zahteva od bank četrtletno poročanje o statusu slabih terjatev in NLB redno poroča zahtevane podatke. Poleg tega je namen spremljanja napredka banke na področju upravljanja slabih terjatev redno izvajanje nadzorniških sestankov. Tretjič, Nova Ljubljanska banka in ostale banke v Sloveniji na zahtevo Banke Slovenije poročajo o sklenitvi pomembnejših pogodb o prestrukturiranju terjatev s komitenti ter polletno posredujejo informacijo o napredku, ki jih Banka Slovenije analizira za celotni bančni sistem. Četrtič, prav tako je Banka Slovenije decembra 2014 od bank zahtevala pripravo strategije in individualnih načrtov banke za zniževanje slabih terjatev za tri leta vnaprej in njihovo letno osveževanje. Petič, Banka Slovenije je bankam dala usmeritve kako vzpostaviti ustrezne organizacijske strukture za opravljanje slabih terjatev in sisteme zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja pri komitentih podjetij. Banka Slovenije je zdaj na on-site pregledih o bankah preverja implementacijo maja 2015 izdanih smernic, ki vsebujejo nominalne zahteve za vzpostavitev sistemov zgodnjih opozoril, early warning systems. Namen sistema zgodnjih opozoril je, da poleg zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja tudi učinkovito ukrepanje v primeru zaznave in preprečitvi prehoda komitentov med neplačnike. In šestič, v prvem trimesečju 2017 bodo začele veljati smernice Evropske centralne banke za upravljanje slabih terjatev in te smernice v celoti potrjujejo pravilnost dosedanjih aktivnosti v Sloveniji in v celoti naslavljajo probleme in izzive, ugotovljene pri NLB na tem področju. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo tudi, kot piše, več nesmotrnosti pri upravljanju pogodb v NLB. Tukaj bi rad podal splošno ugotovitev, da je veliko stvari na katere opozarja Računsko sodišče v zadnjih letih ugotovila tudi Banka Slovenije, da smo zahtevali izboljšave in da njihovo realizacijo tudi tekoče spremljamo. Kot tudi razloge zaradi katerih ponekod prihaja do zamikov pri realizaciji. Banka Slovenije je identificirala pomanjkljivosti spremljanja pogodbenih zavez NLB, na banko naslovila zahtevo po odpravi pomanjkljivosti, saniranje zadeve je v teku, kar Banka Slovenije tekoče spremlja. Prav tako smo pri najemanju zunanjih storitev zaznali pomanjkljivosti o vsebinskem spremljanju zadev in zahtevali 11. TRAK: (PK) – 9.50 (nadaljevanje) korektivne ukrepe. Saj to lahko dokažemo z nadzorniškimi pismi in odredbami, ki smo jih poslali na NLB. Banka Slovenije meni, da Računsko sodišče v primeru zahteve za register tveganj posega v področje za katerega je pristojen bančni nadzornik. Termin "register tveganja" v Zakonu o bančništvu ali drugi bančni regulativi ni znan. Vsebinsko je zahteva Centralnega registra tveganj pokrita z Risk Appetite Statement – RAS in ICAAP - Internal Capital Adequacy Assessment Process oziroma ICAAP poročilom, ki ga mora vsaka banka pripraviti najmanj enkrat letno. V ICAAP poročilu namreč banka vsako leto oziroma ob materialni spremembi profila tveganosti identificira vsa materialna tveganja, jih na podlagi svojih metodologij in modelov oceni, opiše kako jih opravlja in izračuna kapitalske potrebe za drugi steber. Banka Slovenije na osnovi poročila Računskega sodišča podaja naslednjih 5 ugotovitev: Prvič, da Računsko sodišče pri načinu pregleda in oceni stanja v veliki meri sledilo zahtevam in dokumentom Banke Slovenije. Drugič, da so številni izvedeni ukrepi in aktivnosti banke neposredno povezani z zahtevami Banke Slovenije torej priprava strategije upravljanja s slabimi terjatvami, operativni načrti zniževanja slabih terjatev, razvoj Early Warning Systems in oblikovanje posebnih organizacijskih enot. Tretjič, da je Banka Slovenije v okviru nadzornih aktivnosti pogosto opredelila enake oziroma podobne pomanjkljivosti kot Računsko sodišče in v komunikaciji z banko zahtevala aktivnosti za njihovo odpravo, na primer poročanje nadzornemu svetu. Četrtič, da dosedanje smernice Banke Slovenije za opravljanje slabih terjatev in sedaj tudi Evropske centralne banke, torej smernice Evropske centralne banke za upravljanje slabih terjatev ustrezno naslavljajo odprta vprašanja in zahteve iz priporočila Računskega sodišča. Še več, smernice Evropske centralne banke za področje slabih terjatev pri pripravi katerih je aktivno sodelovala tudi Banka Slovenije zahteva od sistemsko pomembnih bank torej tudi od NLB še več dodatnih ukrepov na primer na področju vrednotenja zavarovanj, oceno morebitnih kapitalskih zahtev zaradi ukrepov znižanja slabih terjatev in poročanje o napredku pri upravljanju slabih terjatev. In petič, da revizijsko poročilo Računskega sodišča vsebuje priporočila povezana z nabavnim procesom NLB, predvsem storitve, tudi about:blank Page 7 of 11 01.02.2017 10'54 izbira dobavitelja in izvajalca, ki so smiseln in koristen input pri izvajanju nadzora saj izboljšujejo kontrolno okolje operativnega tveganja. Hvala. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala vam, gospod guverner. Zdaj vabim državno sekretarko, gospo Mirando Groff Ferjančič k besedi, izvolite. MAG. MIRANDA GROFF FERJANČIČ: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci. Tema današnje seje Komisije za nadzor javnih financ je rezultat revizije, ki jo je v NLB opravilo Računsko sodišče. Uvodoma ugotavljam, da se priporočila, ki jih je Računsko sodišče pripravilo nanašajo na samo Ljubljansko banko, njen nadzorni svet in na skupščino delničarjev. NLB je kapitalska naložba Republike Slovenije. Za kapitalske naložbe države v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu velja da z njimi upravlja in razpolaga Slovenski državni holding. SDH je pri upravljanju s kapitalskimi naložbami države samostojen in neodvisen. Ne glede na navedeno pa želimo kot ministrstvo, ki je pripravljalo vladna gradiva, vezana na postopek sanacije bank v letu 2013 in 2014 podati nekaj pojasnil, vezanih na prenos tveganih postavk na DUTB. Ukrep prenosa tveganih postavk je bil ukrep za krepitev stabilnosti bank. V okviru njegove izvedbe v bankah, ki so potrebovale državno pomoč je DUTB prevzela tvegane postavke, večinoma slabih posojil od bank. Zanje je plačala 1,5 milijarde evrov, tržna vrednost teh postavk je znašala 620 milijonov evrov manj. Navedeno izhaja iz odločb Evropske komisije o državnih pomočeh bankam 12. TRAK: (PK) – 9.55 (nadaljevanje) v letu 2013 in 2014. Navedenih 620 milijonov evrov namreč predstavlja državno pomoč. DUTB je tvegane postavke plačala s svojimi obveznicami. V kolikor državne pomoči ne bi dala DUTB bi jo pač morala zagotoviti država. DUTB je tako s svojim delovanjem zmanjšala znesek za katerega se je morala v tistih časih zadolžiti država. V tem kontekstu je potrebno presojati tudi dejstvo, da na DUTB niso bile prenesene vse tvegane postavke oziroma, da so nekatera slaba posojila ostala v bankah. Navedeno je posledica dejstva, da je v Evropski uniji državna pomoč dovoljena le, če je dana v najmanjšem možnem obsegu. V kolikor bi bilo prenesenih več tveganih postavk bi bila državna pomoč še večja. Posledično bi bila večja tudi obveznost DTUB do bank. Nadalje bi želela poudariti, da kot že navedeno iz odločb Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči sledi, da je DUTB za tvegane postavke plačala več, kot je bila tržna cena le-teh. Posledično je morala DUTB, ki je pripravljala svoje računovodske izkaze, te tvegane postavke še dodatno slabiti. Računovodska vrednost sredstev mora namreč ustrezati njihovi pošteni vrednosti. Vse slabitve je z mnenjem k računovodskim izkazom potrdil tudi revizor. Ta dejstva ne potrjujejo v javnosti pogoste trditve, da je DUTB tvegane postavke pridobila prepoceni. Kot je že pojasnil guverner a je potrebno še enkrat poudariti, v zvezi z določitvijo prenosne vrednosti tveganih postavk je res, da v točki 68, odločbe o državni pomoči NLB piše, da je vrednost tveganih predpostavk predhodno določila Banka Slovenije a v odločbi je v točki 89 tudi navedeno, da so strokovnjaki evropske komisije neodvisno določili tako tržno vrednost tveganih postavk kot tudi njihovo dolgoročno ekonomsko vrednost, pri čemer je bila slednja uporabljena kot prenosna vrednost teh postavk, ki so se iz bank prenašale na DUTB. Iz poročil Banke Slovenije tudi sledi, da je danes slovenski finančni sistem stabilen, pri tem pa velja, da se opazno zmanjšuje tudi delež slabih posojil v sistemu. Hvala za besedo. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala vam. Gospod Štefanec, želite besedo? Izvolite. BORIS ŠTEFANEC: Hvala lepa za besedo. Pozdrav vsem prisotnim. Torej, jaz bom sicer zelo kratek vendar pa moram reči, da ne sprejemam pravzaprav in zavračam ton in način kritike s strani predsednika uprave NLB, češ koliko pristojnih organov med njimi seveda tudi KPK v zadnjem obdobju kontrolira in pregleduje banke. Postaviti si je namreč potrebno vprašanje, zakaj do teh pregledov prihaja, kaj je razlog temu in mislim, da lahko relativno hitro pridemo do odgovora, da so ti pregledi potrebni. Kritika, da številni pregledi vplivajo na ugled banke v njenem poslovanju po mojem mnenju ni upravičen. Ugled banke pa je bistveno okrnjen zaradi velikega obsega slabih terjatev ne pa zaradi kontrol. Moram pa sicer povedati in najbrž je dejstvo, da k temu stanju v banki ni bistveno in najbolj prispevala ravno sedanja uprava ampak verjetno kdo prej. V imenu komisije bi pa povedal samo to, da ta trenutek komisija izvaja pregled utemeljenosti sklepanja pogodb z zunanjimi sodelavci in izvajalci in seveda ta pregled bo komisija tudi do konca izvedla in o ugotovitvah obvestila javnost. Hvala lepa. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala vam. Zdaj, glede na to, da je ob uvodih povabljenih gostov morda nekje prišlo do nekega dvoma in tako naprej, še enkrat vabim, preden dam besedo poslankam in poslancem, kolegom in kolegicam, vabljene goste, če želijo besedo v zvezi z današnjo točko oziroma tudi v zvezi s tem, kar so drugi govorili? (Ne.) Potem odpiram razpravo tudi za poslanke in poslance. 13. TRAK: (NB) – 10.00 (nadaljevanje) Gospa Julijana Bizjak Mlakar, izvolite. about:blank Page 8 of 11 01.02.2017 10'54 MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik. Ja, danes imamo tukaj precej pomembne goste in že na samem začetku je predsednik Računskega sodišča predlagal, da bi se seja zaprla za javnost zaradi tega, da bi bili lahko v celoti obveščeni o zadevah, ki so pomembne za razpravo in se mi zdi na nek način škoda, da ne bi teh informacij dobili. Tako, da upam, gospod predsednik, da boste v nadaljevanju seje vseeno zaprli, ker naša razprava je lahko precej invalidna, če teh informacij nimamo, ker sicer se predsedniku Računskega sodišča sigurno ne bi na to opozoril, če bi mislil, da nima kaj povedati. Tako, da se lahko oprem samo na to kar imamo v rokah in to poročilo je tudi za nas poslance, moram priznati, ker je v celoti torej zatemnjeno. V pol ure lahko pregledaš vse kar ni zatemnjeno in vmes si samo predstavljaš kaj vse je banka označila kot poslovno skrivnost, med tem, ko tedaj, ko so se pa metali denarji v banko, pa ni bila nič poslovna skrivnost, da smo toliko milijard dali v banke. Pomeni, da gre za davkoplačevalski denar in sama sem samo začudena, da je toliko stvari sedaj poslovna skrivnost. Tako, da mislim, da bi bilo treba verjetno tudi preveriti na kakšen način se določa ta poslovna skrivnost ali je to res potrebno ali ne, ker mislim, da ima javnost, ki je bila zelo prikrajšana pri ostalih tako socialnih in drugih storitvah prav zaradi tega, ker je šlo toliko denarja v banke, da ima pravico tudi vedeti kam je šel ta denar in da bi se vendarle ugotovilo ali so te poslovne skrivnosti nujne ali niso nujne ali pa se na nek način opredelilo tudi v naprej, torej kaj lahko banka v primeru, ko pride do takšnih ogromnih sredstev, ki jih moramo davkoplačevalci, ki jih morajo davkoplačevalci dati v banko in so zaradi tega danes, če samo pogledamo 50 % upokojenih ima pokojnine pod pragom revščine, itn. Skratka, ljudje trpijo zaradi tega, ker je šlo toliko denarja tja, ko bi se lahko vendarle ta država čisto drugače razvijala, če ta denar ne bi šel tako po neumnem, bi lahko rekli, v bančni sistem. Torej, skratka transparentnost celotnega postopka mislim, da bi morala biti bistveno večja in če ne moremo ta trenutek nič drugega narediti, lahko naredimo vsaj to, da tisti, ki so tukaj danes opozorili, da bi želeli več povedati, da to tudi storijo, in da se v nadaljevanju seje potem res zapre tudi za javnost, in da lahko te informacije dobimo. Po drugi strani se mi zdi čisto normalno, da če gre za tako velika sredstva davkoplačevalskega denarja, torej da se potem opravljajo vsi ti nadzori in nadzori so nekaj zelo normalnega. Tudi sama sem v enem delu, torej moje službe preden sem bila poslanka, opravljala nadzorno funkcijo in se mi zdi, da je to nekaj kar bi morala torej vsak, torej vsaka institucija bi se morala zavedati, da je nadzor nekaj običajnega, pa naj bo to gospodarska inštitucija ali pa kakšna druga. Zaradi tega je povsem neupravičeno se tukaj sedaj razburjati, da pa pregleduje Računsko sodišče pa Komisija za preprečevanje korupcije, torej da pregleduje določene posle, vendar je to nek normalen del demokratične družbe in nadzora nad porabo javnih sredstev. Posebno še, če gre za javna sredstva. Tako da, huda kri v tem smislu se mi zdi povsem neupravičena. Naslednja stvar na katero bi želela opozoriti, se mi zdi pa povsem neprimerno, da Ministrstvo za finance meni da, torej občutek imam, da se ne zaveda svoje odgovornosti pri celi zadevi, ko pravi, gre za kapitalsko naložbo, SDH je pri opravljanju naložb samostojen in neodvisen, vendarle je Vlada skupščina in vendarle gre za denar davkoplačevalcev in to ne more, torej ne more se izogniti tudi Ministrstvu za finance svoje odgovornosti oziroma Vlada svoje odgovornosti, 14. TRAK: (NB) – 10.05 (nadaljevanje) ki jo ima pri celi tej stvari in pri zagotavljanju tega, da se vse odvija na dovolj transparenten način in zakonit način. Tako, da mislim, da je tukaj potrebno malo drugače gledati na te stvari. Pri tej stvari se ne more nobeden umiti roke, ne Vlada ne Ministrstvo za finance in stvari morajo potekati resnično bolj transparentno in tako, da se bodo stvari, torej da bomo pravzaprav na koncu vedeli kaj bo s to naložbo. Sedaj tukaj smo pod vprašanjem kaj je sedaj s temi netransparentnosti na katere še vseeno opozarja, tudi v tistem delu, ki pa ni zaprt za javnost, na katere opozarja tudi Računsko sodišče, da so bile določene pomanjkljivosti pri samih prenosih in tudi ne more biti izgovor, da bi morala biti pa državna pomoč večja, če se določene terjatve niso ustrezno prenesle. Torej kolikor je DUTB dobila naložbe prenizko, potem to seveda ni ustrezno in to je treba ugotoviti in seveda popraviti škodo, če je že nastala oziroma tudi poiskati kdo je odgovoren za to, če je do tega prišlo. Tako, da končno gre za naše denarje in je treba te stvari transparentno ugotoviti. No, toliko za začetek. Kot rečeno, pa je težko debatirati, če je vse zatemnjeno v tem poročilu in če ne moremo dobiti pravih podatkov. Hvala lepa. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa gospa Julijana Bizjak Mlakar. Jaz bi vas še enkrat opozoril, mi poslanci smo dobili tudi nezatemnjeno poročilo in ga imamo, v varnostnem... Ja, seveda, jaz samo hočem povedati, da smo dobili to in da dejansko to tudi imamo. Glede drugega vprašanja s katerim ste ga podprli, ko ste rekli, da bi bilo prav, da so ti podatki javni, itn., se pa z vami popolnoma strinjam. Tako, da tukaj ni problema. Predlagam, da se sprejme tudi takšna zakonodaja, da bodo ti podatki, ki so se na to nanašali, javni, če bo to možno, pa če bo Evropska centralna banka to dala, pa Banka Slovenije, pa ne vem kdo še vse. Izvolite repliko. MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR (PS DeSUS): Torej moram pa eno repliko dati, ampak ne na to izvajanje oziroma delno. Namreč v zvezi s poročili, ki jih poslanci dobivamo lahko, tisti ki so kot tajni. Torej lahko povem, da so ta poročila tako namalana z našimi imeni, da se praktično ne da razbrati kaj pravzaprav piše v teh poročilih. In imamo hude težave pri razbiranju poročil, ki jih dobimo kot tajna. Tako, da tisto kar osebno dobimo kot tajna, je izjemno težko razbrati. Hvala. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Poglejte, to poročilo, ki je v varnostnem predalu, je berljivo. Poglejte, poglejte. Tako da about:blank Page 9 of 11 01.02.2017 10'54 ni problema, je berljivo in seveda jaz mislim, da ni nič zmazano in skratka popolnoma berljivo in ni nobenih težav. Gospod Marko Pogačnik. Sedaj bomo naredili en krog poslank in poslancev, potem gostje, če želite besedo. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani vabljeni, kolegice, kolegi! Sedaj pred nami je revizijsko poročilo opravljanja z nedonosnimi terjatvami in opravljanji s pogodbami, revidiranec NLB. Sem pa prepričan, da gre tukaj predvsem za širši kontekst tega sedaj. Glavno kar sem se jaz pri tem poročilu fokusiral in kar je zame tudi najpomembnejše, gre predvsem ta prenos terjate, ki so bile narejene s strani NLB na tako imenovano slabo banko. Jaz sem se osredotočil predvsem na poročilo med 67. in 83. stranjo, ki je posvečeno temu. In ko sem jaz to poročilo prebral pa ko sem sedaj poslušal te, ki so se javili doslej k besedi, temi vabljenimi, imam občutek da, ne vem, nisem prebral pravo poročilo, kajti dejstva, ki so jih navedli do sedaj, ki so razpravljali, se mi zdi, da v poročilu Računsko sodišče ugotavlja bistveno drugačne ugotovitve, 15. TRAK: (NB) – 10.10 (nadaljevanje) kot so bile podane s strani Ministrstva za finance pa tudi s strani Banke Slovenije. Malo sem šokiran nad izjavo tamle predstavnice Ministrstva za finance, državne sekretarke, ki pravi, da je za to odgovoren nekako SDH. Ni temu res. poglejte, spoštovana državna sekretarka, za prenos terjatev po Zakonu o okrepitvah in stabilnosti bank je imelo Ministrstvo za finance svoje predstavnike v tej komisiji in ta komisija je bila ključna za ta prenos. Sedaj, spoštovani predsednik, pogrešam tudi, da, da ni bil vabljen nihče ali je bil, sedaj jaz ne vem, to boste vi povedal, od Vlade Republike Slovenije, ki je bila, ki je imela mandat v času tega prenosa. Kajti dejstvo je, da Zakon o krepitvi in stabilnosti bank jasno govori kdo je potrdil končne cene prenosa terjatev. To je bila Vlada Republike Slovenije. In končna cena potrditev terjatev je potrdila Vlada Republike Slovenije. In tukaj se mi zdi, da bi bilo mogoče smiselno narediti. Sedaj predsednik, če sem vas jaz prav razumel, naj bi NLB umaknila stopnjo tajnosti, kjer so navedene njihove ugotovitve. Tako sem jaz vas razumel na začetku te razprave ali ne. / glas iz ozadja/ PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, boste vi dal pojasnilo. BLAŽ BRODNJAK: NLB je umaknila stopnjo tajnosti tam kjer je pač javno pravno formalno lahko, sicer pa, lahko gospe Mlakar odgovorim. Imamo Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o bančništvu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o Računskem sodišču, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, zato vas je predsednik komisije pravilno usmeril na zakonodajna telesa, ki nam pač mora omogočiti, da neko stvar lahko v javnosti diskutiramo. Parlamentarna komisija ima boljši standard dostopa do teh informacij, zato smo ga dovolili, javnost pa ne more dostopati do teh informacij dokler ne spremenite zakonodajnega okvir kot zakonodajalec. PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa gospod Brodnjak. Gospod Pogačnik, če se lahko... MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Hvala za to pojasnilo, spoštovani predsednik uprave. Sem mnenja, da dejansko pri tem prenosu ni samo najpomembnejša vloga NLB, kot se jo poskuša na nek način skozi današnjo razpravo dati, ampak predvsem drugih zadev, kajti sedaj, kateri prenosi terjatev bodo šli na slabo banko, je bila nekakšna zakonska podlaga in da NLB verjetno tukaj ni imel prav veliko manevrskega prostora kaj bo dal in kaj ne, ampak da je bil pa predvsem od te komisije potem tudi odvisno kater so sprejeli katere ne. Sedaj spoštovani predsednik, jaz ne vem koliko lahko jaz tukaj notri razpravljam, glede na to, da je seja odprta, bi imel pa, bi rekel, predvsem določen del vprašanj na te zadeve, ki so pa nekako v tej javni objavi dejansko počrnjeni, kajti tukaj gre za neke izjave znotraj, ki pa se mi zdi, da so pomembne in da jih je pa potrebno razčistiti. Tukaj predvsem na izjavo spoštovanega guvernerja, na kakšen način Banka Slovenije ni vplivala ne na seznam ne pri oblikovanju seznama, ugotovitve Računskega sodišča pa tukaj ne vem, vsaj v petih, šestih postavkah govorijo predvsem čisto drugače, da je Banka Slovenije se direktno vključevala v sezname, nekako črtala določen del seznamov in pa na nek način tudi zahtevala od NLB, da se določene zadeve razširijo. In tukaj bi pa sedaj zahteval pojasnila predstavnikov Banke Slovenije oziroma guvernerja, zakaj je temu bilo. Sedaj lahko ugotavljamo tudi iz tega poročila, da določen del terjatev, ki bi morale biti prenesene iz takšnega ali drugačnega razloga, jih NLB ni uvrstila. Tukaj mislim, da govorimo celo o številkah, ne vem, 96 teh terjatev, ki bi po kriterijih morali biti uvrščeni, drugačne ne gre. Sedaj, prekinite me, ampak jaz drugače... Prosim? PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: To moraš sam vedeti sedaj. To moraš sam opozoriti. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, potem pa spoštovani predsednik predlagam, da se seja zapre, kajti jaz ne morem razpravljati 16. TRAK: (NB) – 10.15 (Nadaljevanje) na osnovi tega poročila drugače, kot da bom sedaj tukaj notri bil pod tem ali bom dve besedi povedal takšne, ki so zaupne ali niso. Sedaj, ta številka bi lahko bila že sporna in drugače ne vidim smisla, da tukaj razpravljamo. Vsaj zame osebno, pa bi rekel, jaz sem si pač tukaj določen del vprašanj, bom zastavil, ki so pa vezane na stran 67 do 83, ki so pa podčrtane. about:blank Page 10 of 11 01.02.2017 10'54 PREDSEDNIK MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Dobro. Potem zapiram sejo za javnost. Odmor je 15 minut, da se tehnično uredi dvorana. Nadaljujemo ob 10.30. Odprti del seje je bil končan 1. decembra 2016 ob 10.16. about:blank Page 11 of 11
© Copyright 2024