Vsebina
Vodniškega učbenika
1
1.1
1.2
1.3
1.4
2
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
3
3.1
3.2
4
4.1
4.2
5
5.1
5.2
6
6.1
6.2
7
7.1
7.2
8
8.1
8.2
8.3
8.4
Urednikove misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Beseda recenzenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kulturne, sociološke in pravne osnove vodništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zgodovina vodništva doma in v svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Organizacija vodništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Moralna in pravna odgovornost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Gora in umetnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Planinec, bio-psiho-socialno bitje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vpliv gora na človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Trening . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Prehrana v gorah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Psihologija vodenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Družabnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Prva pomoč in reševanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Prva pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Reševanje v gorah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Gorsko okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Gorska pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Poznavanje in varstvo gorske narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Razvedanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Planinske poti, opisi in strokovno izrazje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Orientacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Učenje in vodenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Elementi metodike dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Načrtovanje, izvedba in analiza akcij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Varnost v gorah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vremenoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Nevarnosti v gorah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Bivanje v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Osebna in tehnična oprema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Gibanje in tehnika vodenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Bivakiranje in taborjenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Turno smučanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Oprimki in stopi - seznam uporabljenih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Predstavitev avtorjev, recenzenta in uredniškega odbora . . . . . . . . . . .
Izdelki planinske trgovine PZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Priporočila CAA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9
11
15
16
26
40
48
59
60
68
76
85
107
123
124
157
175
176
186
199
200
212
245
246
261
293
294
301
319
320
338
410
425
446
459
470
475
Urednikove misli
V rokah dr`ite prvo izdajo u~benika, namenjenega usposabljanju naj{tevilnej{ega
strokovnega kadra v okviru planinske organizacije: prostovoljnih vodnikov PZS. Pot, ki jo je
moral “prehoditi”, da je ugledal lu~ sveta, je bila ob vzno`ju v orientacijskem pogledu zelo
zahtevna, na pobo~ju prepadna ter “za~injena” s klini in jeklenicami, tik pod vrhom pa vedno
bolj razgledna in lepa. Ker pa je po vodni{ki doktrini cilj vsakega izleta varna vrnitev domov,
bo moral tudi Vodniški učbenik prebiti {e marsikaj, preden bo z vrha pri{el v varno zavetje
bralcev.
Projekt, poimenovan Vodniški učbenik, se je za~el tri leta pred izidom, ko si je na novo
ustanovljena Vodni{ka komisija PZS zadala nalogo, da iz mno`ice gradiva, skript in
priro~nikov s pomo~jo obse`ne skupine strokovnjakov pripravi knjigo, ki bo temelj znanja,
ve{~in in izku{enj za vodnike PZS. Zalo`ni{ki projekt je bil eden najzahtevnej{ih, kar jih je
bilo kdaj izpeljanih v Planinski zalo`bi. Za to govorita vsaj dva razloga: to je prva izdaja
tak{nega u~benika in pri projektu je sodelovalo ve~ kot 40 posameznikov, vsak s svojimi
pri~akovanji. To veliko skupino planinskih navdu{encev je bolj ali manj uspe{no usmerjal
sedem~lanski uredni{ki odbor, ki je ob tem opravil zajeten kos operativnega in vsebinskega
dela.
@e ob prvih pogovorih o izdaji Vodniškega učbenika, ki bi moral pomeniti zbirko znanja za
vodnike PZS-kategorij A, B, D in G, se je odkrila vsebinska praznina v temeljni planinski literaturi, saj mora bodo~i vodnik pred usposabljanjem imeti `e kar nekaj planinskega znanja.
Zato si je zbrana skupina te`ki in zahtevnej{i projekt {e “ote`ila” s tem, da se je najprej lotila
prenove u~benika Planinska šola. Ta je zadnji~ iz{el leta 1983 in je bil v {tevilnih pogledih `e
tako zastarel, da je bilo treba skoraj vse za~eti na novo. To pa se je kar kmalu izkazalo za prednost, saj smo lahko pripravili dva u~benika, ki se vsebinsko nadgrajujeta, imata enak didakti~ni pristop ter zelo sorodno zasnovo. S tem bo uporaba la`ja, u~benika pa bosta {e bolje
opravljala svoje poslanstvo.
Fundacija za {port, ki je sofinancirala izdajo obeh u~benikov, je zahtevala, da sta oblikovno
in vsebinsko pripravljena po sodobnih standardih. Zato smo si vsi sodelujo~i ob za~etku dela
postavili nalogo, da bomo posku{ali vse ~lanke ~im bolj obogatiti z vsebinsko primernimi
fotografijami in risbami, besedilo pa razgibati in pove~ati njegovo berljivost.
Kljub izku{njam, ki smo si jih pridobili s pripravo in izdajo u~benika Planinska šola, smo
ob pripravi prve izdaje Vodniškega učbenika naleteli na veliko nepri~akovanih te`av in problemov. Najve~ji je bil zagotovo ta, da so skoraj vsi avtorji pri~akovali in nekateri celo zahtevali, da imajo njihovi ~lanki veliko ve~ji obseg, kot je bilo prej dolo~eno in dogovorjeno. Pri
tem je uredni{ki odbor z veliko planinske vztrajnosti nenehno iskal ustrezne kompromise.
Rezultat tega je tudi malce obse`nej{a knjiga, kot je bilo sprva na~rtovano. Najo~itnej{i rezultat tega usklajevanja je ~lanek 8.2, v katerem smo po dogovoru z avtorjema drugi temi v
~lanku namenili veliko ve~ prostora, kot je bilo predvideno; poglavitni argument je bil, da sta
gibanje in tehnika vodenja opisana tudi v drugih edicijah, medtem ko literature za pre~kanje
planinskih potokov in rek v Sloveniji skoraj ni zaslediti.
Druga ve~ja te`ava je bilo uveljavljenje in poenotenje vodni{ke doktrine, saj je u~benik
Vodniški učbenik
9
Urednikove misli
temeljito obdelal tudi kar nekaj tematik, ki so bile doslej slab{e obdelane ali pa sploh {e niso
do`ivele sistemati~ne obdelave. Zato je na tem mestu treba pohvaliti prav vse avtorje, ki so z
razumevanjem sprejemali komentarje o svojih ~lankih v kar {tirih zaporednih stopnjah. Veliko
planinskih strokovnjakov je bilo vklju~enih v “piljenje” ~lankov, preden je Vodniški učbenik
dobil dokon~no podobo. A ker obdelana snov zahteva stalno spremljanje razvoja, bo treba ta
u~benik vsakih nekaj let vsebinsko prevetriti, da bo lahko sledil svojemu poslanstvu. Zato ga
je Planinska zalo`ba tudi izdala v razmeroma nizki nakladi, ki bo ~ez nekaj let omogo~ila, da
se posodobi z novo izdajo.
Veliko ~asa smo namenjali tudi usklajevanju uporabljene planinske terminologije; to je zaradi obse`nosti planinske dejavnosti logi~na te`ava, na katero naleti skoraj vsak avtor. Veliko
terminolo{kih izrazov nam je uspelo poenotiti, vseh pa ne. Ob pripravi se je nabralo kar nekaj
terminolo{ke problematike, ki jo bomo z veseljem poslali v obravnavo avtorjem Planinskega
terminološkega slovarja.
Za nami je obse`en projekt, ki smo ga pripeljali do vrha, a ne do cilja. Menimo, da cilja tako
ali tako ne bo nikoli mogo~e popolnoma dose~i, saj je vodni{ka doktrina zelo `iva in se
nenehno spreminja in dopolnjuje. Zato ob koncu tega projekta prepu{~amo {tafetno palico
novi skupini, ki se bo {ele oblikovala. Mogo~e bo{ v njej tudi ti, dragi bralec. Osnovna planinska literatura, med katero zagotovo sodita u~benika Planinska šola in Vodniški učbenik, se
mora ves ~as dopolnjevati in spreminjati, da ostaja aktualna. In prav je, da pri tem sodelujejo
novi ljudje, ki prinesejo s seboj tudi nove pristope in ideje.
Ob koncu tega uvodnika se kot urednik ne `elim nikomur zahvaljevati po imenu, saj je tistih, ki so bil del obse`nega mozaika, imenovanega Planinska šola in Vodniški učbenik, zelo
veliko. Zato `elim vsem sodelujo~im izraziti en velik HVALA! Vsak je po svojih najbolj{ih
mo~eh prispeval svoj dele` k skupnemu uspehu in k temu, da je slovenska planinska organizacija bogatej{a za novi izdaji, ki bosta zagotovo zelo koristen pripomo~ek za vse znanja
`eljne planince.
Pa veliko u`itkov ob prebiranju knjige!
Urednik Planinske šole in Vodniškega učbenika
Bojan Rotovnik
V Šoštanju, septembra 2006
Ob dopolnjeni izdaji
Pred vami je tretja, dopolnjena izdaja Vodniškega učbenika. Knjiga, v kateri so številni avtorji, poklicni strokovnjaki s svojih področij ali pa izkušeni gorniki podali svoja spoznanja, ki jih
vodnik potrebuje za vodenje vodenih po gorah in znanje o tem, kako te vsebine poučevati,
je z novimi dodatki tako še temeljitejša in »nabita« z znanjem. Vodniški učbenik tretje izdaje obsega 480 strani, v kar v nekaj poglavjih pa je prišlo vsaj do manjših popravkov oziroma
dodatkov. Vsa poglavja so bila oblikovno osvežena. Več sprememb v tekstu ali z dodanimi
novimi fotografijami in skicami, pa so bila deležna poglavja 1.1, 1.2, 1.4, 3.1, 3.2, 4.1, 4.2, 5.1,
5.2, 6.2, 7.2, 8.2, 8.4. Ostala poglavja so bila samo dopolnjena. Naj vam služi, uporabljajte
ga!
Peter Mikša, decembra 2016
Vodniški učbenik
10
Urednikove misli
Beseda recenzenta
Pred nami je nova publikacija s strokovno planinsko tematiko – Vodniški učbenik. Od zadnje izdaje literature, ki je iz{la pod pokroviteljstvom Planinske zveze Slovenije (PZS) in je bila
namenjena usposabljanju vodnikov PZS, je minilo `e triindvajset let. V teh letih se je na
podro~ju vodni{tva veliko spremenilo in dopolnilo, zato se je rodila zamisel o novem
Vodniškem učbeniku. Urednik in njegovi sodelavci so za~eli pripravljati njegovo ogrodje
hkrati z u~benikom Planinska šola. Kmalu so uvideli, da se bo treba izogniti podvajanju
snovi. Zato so se ~lani uredni{kega odbora in avtorji, ki so sodelovali pri pripravi prispevkov
v obeh u~benikih, odlo~ili, da bodo najprej dokon~ali temeljni u~benik Planinska šola. Iz{el
je leta 2005. Pozneje so se lahko povsem posvetili vsebinam, namenjenim vzgoji in usposa
bljanju vodnikov PZS. Tem bo Vodniški učbenik v pomo~ pri osvajanju znanj za pridobitev
posameznih kategorij vodnika PZS. Prav bi bilo, da bi se na{el prostor za Vodniški učbenik v
knji`nici vsakogar, ki kakor koli sodeluje pri usposabljanju kadrov PZS. Kot {tudijska literatura bo slu`il {tudentom izbirnih predmetov gorni{tvo z dejavnostmi v naravi in alpinistika na
fakulteti za {port. Dobrodo{el bo vsem, ki bodo `eleli nadgraditi svoja temeljna znanja in
izvedeti kaj ve~ o podro~ju planinstva.
Vodniški učbenik sledi tematskim sklopom in temam iz u~benika Planinska šola s poudarkom na vodni{tvu.
V prispevku z naslovom Zgodovina vodništva doma in v svetu je predstavljeno vodni{tvo
od za~etkov, ko so doma~ini raznim vojskovodjem, mornarjem in trgovcem pomagali iskati
prehode ~ez gorske prelaze, pa do danes, ko vodniki PZS med drugim skrbijo za kakovostno
vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, taborov, la`je turne smuke in la`jih plezalnih tur. V
prispevku so zanimive fotografije, ki prikazujejo vodni{tvo v preteklosti.
V evropskih dr`avah se z vodni{tvom v gorah ukvarjajo poklicni gorski vodniki, prostovoljni vodniki in mladinski vodniki. Razlika med vodniki PZS in poklicnimi vodniki Zdru`enja
gorskih vodnikov je opisana v prispevku z naslovom Organizacija vodništva. Omenjeni
prispevek je posve~en predvsem prostovoljnemu vodni{tvu, ki mu je namenjen ta u~benik.
Predstavljene so dejavnost vodnikov, kategorije vodenja z opisi zahtevanega znanja, ki ga
mora imeti vodnik za pridobitev posamezne kategorije, in pristojnosti za vodenje, ki izhajajo
iz posamezne kategorije. Z nazorno organizacijsko shemo je prikazana organizacija prostovoljnega vodni{tva pri nas, v preglednici pa so prikazani primeri organiziranosti prostovoljnega vodni{tva v [vici, Italiji in Veliki Britaniji.
Bistvo poglavja Moralna in pravna odgovornost je, da seznani vodnika z odgovornostmi, ki
jih ima ob morebitni nezgodi. Morda lahko prav to znanje pripomore k bolj kakovostnemu in
odgovornemu vodenju. Avtor s primeri pojasni dolo~ene polo`aje, v katerih se lahko znajde
vodnik po nezgodi. Predstavljene so mo`nosti zavarovanja vodnikov, ki poskrbijo za finan~no
pomo~ ob morebitni dokazani od{kodninski odgovornosti.
Gore so se `e od nekdaj pojavljale v vseh zvrsteh umetnosti. V preteklosti so jih pogosto
prikazovali kot nevaren, skrivnosten, nadnaraven svet. V poglavju Gora in umetnost spoznamo, da se je ta pogled spremenil. Umetniki prikazujejo gorsko pokrajino in njene naravoslovne posebnosti. Prikazati sku{ajo ljudi, ki `ivijo v gorah, in njihov na~in `ivljenja.
Ve~krat pa so gore prikazane tudi v povezavi z razli~nimi {porti, ki potekajo v gorah.
Vodniški učbenik
11
Beseda recenzenta
Tematski sklop Planinec, bio-psiho-socialno bitje, obsega pet prispevkov. V prvem z
naslovom Vpliv gora na človeka je avtor opisal odnos med okoljem in ~lovekom, osnovne
motive za obiskovanje gora ter vpliv gora na telesne sposobnosti ~loveka in na telesno in
du{evno zdravje. V prispevku so predstavljeni tudi mehanizmi prilagajanja na vi{ino, vi{inska
bolezen in dehidracija.
Ob branju prispevka Trening se bralec seznani s temeljnimi zna~ilnostmi, na~eli in zakonitostmi {portne vadbe. Avtor nadaljuje s predstavitvijo osnovnih gibalnih sposobnosti,
prispevek pa kon~a z na~rtovanjem {portne vadbe in poda prakti~ni primer vadbe za slab{e
trenirane in starej{e planince. S slikami so predstavljene raztezne vaje za mi{i~ne skupine, ki
so pri hoji z nahrbtnikom najbolj obremenjene.
V prispevku Prehrana v gorah avtor najprej predstavi sestavine sodobne prehrane ter izraze
in ozna~be, ki se uporabljajo za klasificiranje `ivil. Osrednji del prispevka je teoreti~na predstavitev energijskih hranil glede na uporabnost v gorah. Navedeni so primeri razli~ne hrane, ki
vsebujejo snovi, potrebne za obnovo organizma pred turo, med njo in po njej. Avtor ne pozabi na pija~o in napotke, kdaj, kaj in koliko piti. Poglavje se kon~a z opomnikom, v katerem so
v zgo{~eni obliki podane klju~ne informacije vodniku, kak{na je primerna prehrana v gorah.
Zanimivo je tudi poglavje Psihologija vodenja. Bralca na preprost na~in seznani z du{evnimi procesi in pojavi, ki se ka`ejo v vedenju, ~ustvovanju in komuniciranju ~loveka z okolico.
Za uspe{no vodenje je pomembno poznati motive vodenih za zahajanje v gore in do`ivljanje,
ki je po avtorjevem mnenju privilegij ~love{tva, saj pri drugih `ivih bitjih ni bilo opa`eno.
Avtor je nadaljeval prispevek z razlaganjem teorije osebnosti in poudaril avtenti~nost
posameznika. Dobro poznavanje samega sebe, znanje in izku{nje pripomorejo k pravilnej{i
odlo~itvi v danem polo`aju. Za la`je prepoznavanje avtenti~nosti avtor navaja psihi~no
pripravo.
Vodniki naj bi med drugim skrbeli tudi za dobro po~utje vodenih. Pri tem jim bo lahko v
veliko pomo~ poglavje o Družabnosti. Avtorica bralca podrobno seznani s posameznimi vrstami dru`abnosti, ki niso povezane samo z zabavo, temve~ je vanje vklju~eno tudi u~enje. V
besedilu najdemo dragocene napotke za organizacijo dru`abnosti. Razne igre, petje, planinski
ples, planinski ve~eri, planinski krst in drugo je predstavljeno s pisano besedo in slikami.
Poglavje z naslovom Prva pomoč sta avtorja razdelila na tri manj{e sklope. V prvem sta preprosto in nazorno predstavila zgradbo ~love{kega telesa in njegovo delovanje; oboje je potrebno za la`je razumevanje dogajanja ob po{kodbah in boleznih. V nadaljevanju sta se osredoto~ila
na po{kodbe kosti (zlome), ki so najpogostej{e pri nesre~ah v gorah. V tretjem sklopu sta
opisala bolezni in po{kodbe, s katerimi se sre~ujemo v gorskem svetu. Ves prispevek je obogaten s slikami in skicami, ki {e pove~ajo nazornost. Avtorja sta poglavje zaokro`ila s podpoglavjem Novosti v o`ivljanju. Predstavila sta le spremembe pri o`ivljanju odraslih in otrok, ki
jih je po izidu Planinske šole jeseni 2005 objavil Evropski svet za reanimacijo.
V prispevku Reševanje v gorah so se avtorji odlo~ili predstaviti delo gorske re{evalne slu`be
in opremo, ki jo uporablja pri svojem delu. Poglavje se kon~a z radijskimi zvezami, ki se med
drugim uporabljajo pri obve{~anju o nesre~i. Prispevek je tako pisno kot tudi slikovno
nazoren, vendar je prete`ni del vsebine, ki jo predstavljajo avtorji, primeren za raz{irjena
znanja in ne spada v o`ji krog delovanja vodnika PZS pri nesre~i. To je domena Gorske
re{evalne slu`be pri PZS in Gorske re{evalne zveze. Nepotrebno je tudi ponavljanje vsebine,
ki je bila obravnavana `e v Planinski šoli.
Vodniški učbenik
12
Beseda recenzenta
Poglavje Gorsko okolje obsega dve temi. V prvi – naslov prispevka je Gorska pokrajina – so
se avtorji odlo~ili predstaviti tri razli~ne predele alpskega sveta v Sloveniji. U~enje o naravi je
podro~je, ki se vodniku morda ne zdi tako pomembno kot poznavanje vrvne tehnike in
nevarnosti v gorah ter je zato po krivici tudi kdaj zapostavljeno. Zdaj se bo lahko seznanil z
geologijo in razvojem povr{ja, gospodarsko rabo, zna~ilno vi{insko poselitvijo in ohranjanjem
kme~ke arhitekture Pece, Bav{ice in Kuma.
Drugi prispevek v tem sklopu je Poznavanje in varstvo gorske narave. Avtor je zapisal, da
je vsaka dejavnost v gorah na neki na~in motnja za tamkaj{nje okolje. Planinstvo je ozna~il za
„mehko“ motnjo. Opozoril je na negativne vplive posameznih dejavnosti na okolje, v katerem
potekajo. ^lovek je v takem okolju tujec. Z ustreznimi re{itvami in mo`nostmi ravnanja v naravnem okolju je {koda, ki so jo povzro~ile dejavnosti v naravi, lahko manj{a.
Avtorja sta v prispevku z naslovom Planinske poti, opisi in strokovno izrazje predstavila
pomen omenjenih tem. Ni dvoma, da mora vodnik PZS poznati poti, po katerih bo vodil. Opis
poti mora biti razumljiv. K temu pripomore besedni zaklad pisca, obogaten s strokovnimi
izrazi. Na turah, na katerih poti niso ozna~ene, je priporo~ljiva tudi skica poti.
Poglavje Orientacija sta avtorja zasnovala zelo na {iroko. Predstavila sta vse tehnike orientiranja, ki jih vodnik potrebuje v slabem vremenu ali ko pripravlja turo, tudi sodobno metodo
GPS. Prispevek je pisan tehni~no dovr{eno in na visoki strokovni ravni. Tako so posamezni
deli za povpre~nega poznavalca orientacije te`e razumljivi in morda celo presegajo znanja, ki
so potrebna, da se vodnik znajde na terenu. Avtorja sta predstavila tudi orientiranje v snegu,
prispevek pa kon~ala z ukrepi, ki jih je treba upo{tevati, ko se skupina pod vodstvom vodnika izgubi.
Sklop U~enje in vodenje zajema temi Elementi metodike dela ter Na~rtovanje, izvedba in
analiza akcij. Avtor je v prispevku Elementi metodike dela strnil klju~ne elemente posredovanja prakti~nega ali teoreti~nega znanja. Pogosto ima vodnik veliko znanja, a ga ne zna
posredovati drugim. Za~etni kratki in jedrnati teoreti~ni podlagi, ki je potrebna za la`je
razumevanje omenjenega znanja, sledijo prakti~ni primeri priprave in izvedbe predavanj ter
vaj. Na koncu prispevka avtor opozori tudi na posebnosti u~enja in vodenja v zimskih
razmerah.
Načrtovanje, izvedba in analiza akcij so temeljno delo vsakega vodnika PZS. Avtorja sta
prispevek s tem naslovom zasnovala kot raz{irjen opomnik, ki vodnika spomni in pou~i, kaj vse
mora postoriti, preden se odpravi z vodenimi na turo, kaj mora storiti med turo in kaj po njej. V
prispevku je mogo~e zaslediti obilo prakti~nih primerov, napotkov, opozoril in izku{enj, ki sta
si jih avtorja pridobila z dolgim aktivnim sodelovanjem v planinski organizaciji. Predstavila sta
tudi posebnosti vodenja zahtevnih kopnih tur, la`jih sne`nih tur in la`je turne smuke.
Znanje o vremenu in nevarnostih v gorah vodniku omogo~i prepoznavanje nevarne situacije in s tem varno hojo in vodenje po gorah. V poglavju Vremenoslovje sta avtorja preprosto
in nazorno predstavila vremenske tvorbe, ki jih moramo poznati, da lahko beremo prognosti~ne karte. V nadaljevanju sta razlo`ila uporabnost vremenske napovedi pri na~rtovanju ture.
Med turo bodo koristni napotki o lokalnih vremenskih znamenjih. Poglavje se kon~a s predstavitvijo gorskega podnebja v Sloveniji in njeni okolici. Opisane so klimatske posebnosti Alp
in Dinaridov.
Prispevek Nevarnosti v gorah je avtor zasnoval tako, da na za~etku ne razmi{lja o nevarnostih samih, temve~ o tem, kako se nevarnosti in njeni posledici, nesre~i, izogniti. Vpelje nov
Vodniški učbenik
13
Beseda recenzenta
model zagotavljanja varnosti v gorah in ga ponazori z miselnim vzorcem. Model obsega tri
faze; prva je na republi{ki ravni – PZS in njeni organi naj bi pripomogli k oblikovanju strategije varne hoje v gore. Druga raven je regionalna; dru{tva naj bi med seboj sodelovala in se
usklajevala na podro~ju vodni{tva. Izvajala naj bi se tudi vodni{ko {olanje in izpopolnjevanje.
V tretjo izvedbeno raven naj bi bila vklju~ena posamezna dru{tva. Ta naj bi skrbela za zagotavljanje varnosti pred akcijo in na njej. Avtor je predstavil tudi vrste navarnosti, ki so zna~ilne
za skupino in vodenje. Podpoglavje Sne`ni plazovi je predstavil skozi prizmo preventive, ki
je zagotovo bolj{a kot kurativa. Skrbno izbrane informacije so opremljene s slikovnim gradivom. To daje podpoglavju {e dodatno didakti~no vrednost.
Poglavje Osebna in tehnična oprema vsebuje opise tehni~ne opreme, ki jo potrebuje vodnik na turi v poletnih razmerah, in osebne tehni~ne opreme za turno smu~anje. Osebna
tehni~na oprema za zimske razmere je predstavljena v u~beniku Planinska šola. Veliko opisov
je ponazorjenih s slikami, vendar `al manjka sklicevanje nanje za bolj{o preglednost.
Gibanje in tehnika vodenja spadata pri vodni{kem delu med aktivnosti, pri katerih vodnik
ne sme delati napak, saj so navadno hudo kaznovane. Pisec prispevka najprej predstavi, na
kaj mora biti pozoren vodnik, ko vodi skupino. Nadaljuje s pisno in slikovno predstavitvijo
vozlov, ki se uporabljajo pri vodni{tvu. Nato podrobno predstavi pritrdi{~a, sidri{~a, varovanje z vrvjo in vrvne ograje v kopnem in v snegu. Velik poudarek da tudi na spu{~anju po vrvi
z dülferjevim sede`em. Osnovni, a nekoliko zastareli na~in spu{~anja je za telo precej neprijeten. Zato bi ga lahko zamenjal kak drug, sodobnej{i na~in. Predstavitvi vzpenjanja po vrvi
sledi ob{irno podpoglavje Pre~kanje planinskih potokov in rek. Avtor predstavi vse podrobnosti, ki ji je treba poznati za varno pre~kanje potokov ali rek. S sliko in besedo predstavi
nekaj oblik pre~kanja rek na prosti in nekaj na tehni~ni na~in. Velik poudarek nameni varnosti pri pre~kanju, pa tudi pripravi terena in izdelavi pomagal ter varovanja za tehni~ni na~in
pre~kanja.
V prispevku Bivakiranje in taborjenje je predstavljeno na~rtovano in nena~rtovano
preno~evanje na prostem, pa tudi bivakiranje v razli~nih letnih ~asih in razli~nih vremenskih
razmerah. Opisana sta pomen psihi~ne priprave na bivakiranje in vloga vodnika pri nena~rtovanem bivakiranju. Avtorja opozorita tudi na naravovarstveno plat pri bivakiranju in taborjenju. Obse`en del prispevka je namenjen taborjenju, ki je lahko priprava za na~rtovano in
nena~rtovano bivakiranje.
Vodniški učbenik zaokro`i poglavje Turno smučanje. Po avtorjevih besedah je to ena
najlep{ih dejavnosti v gorskem svetu. Prispevek opi{e tehniko in taktiko vzpenjanja in
spu{~anja pri turnem smu~anju. Avtor pove, kaj mora upo{tevati vodnik pri vodenju turnih
smu~arjev, in mo`nosti za turno smu~anje v Sloveniji. Na koncu je na{tel nekatere nevarnosti turnega smu~anja, a je nekaj pomembnih izpustil. V glavnem je pisal le o po{kodbah, ki so
posledice posameznih nevarnosti.
U~benik je kon~an. Verjamem, da je bilo vanj vlo`enega veliko dela. Prispevke je pisalo
veliko razli~nih avtorjev. Prav to je verjetno tudi vzrok, da je njihova kakovost, kljub prizadevanju uredni{kega odbora, porazdeljena po Gaussovi krivulji. Sr~no upam, da bo Vodniški
učbenik slu`il namenu, za katerega je bil napisan, in da do nove izdaje ne bo preteklo dobrih
dvajset let.
Dr. Blaž Jereb
Vodniški učbenik
14
Beseda recenzenta