Evropska komisija - Sporočilo za medije
Zimska gospodarska napoved 2017: plovba v nemirnih vodah
Bruselj, 13. februarja 2017
Vsa gospodarstva držav članic EU naj bi v letih 2016, 2017 in 2018 rasla
Winter economic outlook 2017
Lani se je pokazalo, da so evropska gospodarstva odporna na globalne izzive, in pričakuje se, da se bo
njihovo okrevanje nadaljevalo tudi letos in prihodnje leto. V skladu z napovedjo naj bi gospodarstva
vseh držav članic EU prvič v skoraj desetih letih rasla skozi celotno obdobje napovedi (tj. v letih 2016,
2017 in 2018). Vendar so ti obeti povezani z večjo negotovostjo kot običajno.
Realni BDP se v območju evra povečuje že 15 zaporednih četrtletij, zaposlenost krepko raste in
brezposelnost še naprej upada, čeprav ostaja nad ravnmi izpred krize. Zasebna potrošnja je še vedno
gonilna sila okrevanja. Rast naložb se nadaljuje, vendar ostaja umirjena.
Evropska komisija v danes objavljeni zimski napovedi za območje evra napoveduje rast BDP v višini
1,6 % v letu 2017 in 1,8 % v letu 2018. To je nekoliko več, kot je bilo predvideno v jesenski napovedi
(2017: 1,5 %, 2018: 1,7 %), razlog za popravek navzgor pa so boljši rezultati od pričakovanih v drugi
polovici leta 2016 in dokaj uspešen začetek leta 2017. Rast BDP v celotni EU naj bi sledila podobnemu
vzorcu ter bo letos in prihodnje leto predvidoma znašala 1,8 % (jesenska napoved: 2017: 1,6 %,
2018: 1,8 %).
Tveganja za uresničitev teh napovedi so zelo velika in čeprav so se tako pozitivna kot negativna
tveganja povečala, v celoti gledano prevladujejo negativna.
Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, ki je pristojen za evro in socialni dialog ter finančno
stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Gospodarsko okrevanje v Evropi se
nadaljuje že peto leto zapored. Vendar je v teh negotovih časih pomembno, da evropska gospodarstva
ostanejo konkurenčna in da so se sposobna prilagajati spreminjajočim se okoliščinam. Za to so
potrebna nadaljnja prizadevanja za strukturne reforme. Osredotočiti se moramo tudi na vključujočo
rast in tako zagotoviti, da bodo vsi občutili gospodarsko okrevanje. Ob postopnem dvigu inflacije z
nizke ravni ne moremo pričakovati, da bo trenutna denarna spodbuda trajala v nedogled. Zato si
morajo države z visokim primanjkljajem in javnim dolgom še naprej prizadevati za njuno znižanje, da
bodo postale odpornejše na gospodarske pretrese.“
Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dodal:
„Evropsko gospodarstvo je dokazalo svojo odpornost na številne pretrese, s katerimi se je soočalo v
zadnjem letu. Rast ostaja trdna, brezposelnost in primanjkljaji pa se znižujejo. Vendar je ob tako veliki
negotovosti bolj kot kdaj koli prej pomembno, da izkoristimo vse instrumente politike za podporo rasti.
Predvsem moramo zagotoviti, da bodo njene koristi občutili vsi deli euroobmočja in vsi segmenti
družbe.“
Globalno okrevanje naj bi pridobilo zagon
Obeti za rast v razvitih gospodarstvih zunaj EU so se v zadnjih mesecih izboljšali, predvsem zaradi
pričakovanj o fiskalnih spodbudah v Združenih državah, ki so povzročila višje dolgoročne obrestne
mere in dvig tečaja ameriškega dolarja. Do leta 2018 naj bi se krepila tudi rast tržnih gospodarstev v
vzponu, čeprav v različnem obsegu po državah in regijah. To bi lahko spodbudilo evropski izvoz blaga
in storitev, ki je bil v letu 2016 šibek.
Inflacija naj bi se povečala
Inflacija v območju evra se je nedavno okrepila, ko so se cene energije, ki so v preteklosti padle, v
zadnjem času ponovno povečale. Potem ko je bila zadnji dve leti zelo nizka, naj bi letos in prihodnje
leto dosegla višje ravni, čeprav bo še vedno nižja od ciljne ravni „pod, vendar blizu 2 % v
srednjeročnem obdobju“, ki je opredeljena kot cenovna stabilnost. Osnovna inflacija, ki izključuje
nestanovitne cene energije in hrane, naj bi se povečala le postopoma. Skupna inflacija v območju evra
se bo po pričakovanjih povečala z 0,2 % v letu 2016 na 1,7 % v letu 2017 in 1,4 % v letu 2018.
Inflacija v EU naj bi se povečala z 0,3 % v letu 2016 na 1,8 % v letu 2017 in 1,7 % v letu 2018.
Domače povpraševanje bo predvidoma ostalo ključni dejavnik gospodarske rasti
Zasebna potrošnja bo po pričakovanjih še naprej ostala glavno gonilo rasti pod vplivom nadaljnjega
izboljšanja zaposlenosti in povečanja nominalne rasti plač. Vendar naj bi se rast zasebne potrošnje ob
rastoči inflaciji, ki bo omejila rast kupne moči gospodinjstev letos in prihodnje leto, upočasnila.
Naložbe bodo še naprej rasle, vendar le zmerno, podpirali pa jih bodo različni dejavniki, kot so zelo
nizki stroški financiranja in krepitev aktivnosti na svetovni ravni. Projekti, financirani v okviru
naložbenega načrta za Evropo, bi morali s prehajanjem iz faze potrditve v fazo izvajanja vse bolj
podpirati zasebne in javne naložbe. V območju evra naj bi se skupne naložbe letos povečale za 2,9 %,
v letu 2018 pa za 3,4 % (v EU za 2,9 % oz. 3,1 %), kar pomeni povečanje za 8,2 %, odkar se je v
začetku leta 2013 začelo okrevanje. Vendar delež naložb v BDP ostaja pod vrednostjo, zabeleženo ob
prelomu stoletja (20 % v letu 2016 v primerjavi z 22 % v obdobju 2000–2005). Ta vztrajna šibkost na
področju naložb poraja dvome o vzdržnosti okrevanja in potencialne rasti gospodarstva.
Nadaljnja rast zaposlenosti prispeva k zniževanju brezposelnosti
Gospodarsko okrevanje še naprej zelo pozitivno vpliva na trge dela, potem ko je več držav članic
izvedlo obsežne strukturne reforme. Rast zaposlenosti naj bi ostala razmeroma trdna, čeprav bo v letih
2017 in 2018 predvidoma nekoliko manj dinamična kot v preteklem letu. Stopnja brezposelnosti v
območju evra se bo po napovedih še zmanjšala, in sicer z 10,0 % v letu 2016 na 9,6 % letos in na
9,1 % v letu 2018. V celotni EU naj bi se brezposelnost zmanjšala z 8,5 % v letu 2016 na 8,1 % letos
in na 7,8 % v letu 2018. To so najnižje stopnje brezposelnosti po letu 2009, ki pa vendarle ostajajo
nad ravnmi izpred krize.
Državni dolg in javnofinančni primanjkljaj se zmanjšujeta
Skupni javnofinančni primanjkljaj in delež javnega dolga v BDP v območju evra naj bi se v letih 2017 in
2018 še zmanjšala. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se z lanskih 1,7 % BDP v letih
2017 in 2018 zmanjšal na 1,4 %. To zmanjšanje odraža nižje odhodke za obresti zaradi izjemno nizkih
obrestnih mer, delno pa je tudi posledica nadaljnjega izboljšanja razmer na trgih dela, saj več ljudi
plačuje davke in prispevke, manj pa jih prejema socialne transferje. Delež javnega dolga v BDP naj bi
se predvidoma postopoma zmanjšal z 91,5 % v letu 2016 na 90,4 % v letu 2017 in na 89,2 % v letu
2018.
Gospodarstva vseh držav članic rastejo
Napoved Komisije prvič od leta 2008 kaže na gospodarsko rast v vseh državah članicah EU za celotno
obdobje napovedi (2016, 2017, 2018). Celo gospodarstva držav članic, ki jih je recesija najbolj
prizadela, naj bi lani ponovno začela rasti. Vendar bi lahko učinek okrepitve tečaja ameriškega dolarja
in višjih dolgoročnih obrestnih mer povečal razlike v stopnjah rasti med državami članicami.
Izredna tveganja, povezana z zimsko napovedjo
Izrazita negotovost, povezana z zimsko napovedjo, je posledica še ne povsem jasnih namer nove
ameriške administracije na ključnih področjih politik, kot tudi s številnimi volitvami, ki bodo letos
potekale v evropskih državah, in z bližnjimi pogajanji o „členu 50“ z Združenim kraljestvom.
V celoti gledano prevladujejo negativna tveganja, čeprav so se tako pozitivna kot negativna tveganja
povečala. Kratkoročno bi lahko fiskalne spodbude v Združenih državah imele večji vpliv na rast, kot se
trenutno pričakuje. Srednjeročno tveganja za napoved glede rasti izvirajo iz posledic nedavne krize,
odločitve Združenega kraljestva, da zapusti Evropsko unijo, možnih motenj za trgovino, hitrejšega
zaostrovanja denarne politike v Združenih državah, kar bi lahko negativno vplivalo na tržna
gospodarstva v vzponu, ter morebitnih posledic visokega in še naraščajočega dolga na Kitajskem.
Ozadje
Ta napoved temelji na vrsti zunanjih predpostavk o deviznih tečajih, obrestnih merah in cenah
primarnih proizvodov s presečnim datumom 1. februarja 2017. Uporabljeni podatki odražajo
pričakovanja trgov, pridobljena na trgih izvedenih finančnih instrumentov v času napovedi. Za vse
druge vhodne podatke, vključno s predpostavko o vladnih politikah, ta napoved upošteva podatke do
vključno 1. februarja 2017. Upoštevane so samo politike, ki so bile verodostojno napovedane in dovolj
podrobno opredeljene. Projekcije temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik.
IP/17/251
Kontakti za stike z mediji:
Annika BREIDTHARDT (+ 32 2 295 61 53)
Annikky LAMP (+32 2 295 61 51)
Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti
Attachments
WF17 Tables_en.pdf