COM(2017) 69 final
Svet Evropske unije Bruselj, 14. februar 2017 (OR. en) 6328/17 FREMP 16 JAI 116 COHOM 22 COPEN 50 DROIPEN 18 DAPIX 52 JUSTCIV 33 SPREMNI DOPIS Datum prejema: Prejemnik: za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi AYET PUIGARNAU 13. februar 2017 generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Št. dok. Kom.: COM(2017) 69 final Zadeva: POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Poročilo o naknadnem vrednotenju programa Temeljne pravice in državljanstvo (2007-2013) Pošiljatelj: Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 69 final. Priloga: COM(2017) 69 final 6328/17 nr DG D 2C SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.2.2017 COM(2017) 69 final POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU Poročilo o naknadnem vrednotenju programa Temeljne pravice in državljanstvo (2007-2013) SL SL KAZALO 1 2 3 UVOD ................................................................................................................................. 3 1.1 CILJ POROČILA ........................................................................................................ 3 1.2 METODOLOGIJA IN VIR INFORMACIJ ................................................................ 3 1.3 PREGLED PROGRAMA............................................................................................ 3 REZULTATI VREDNOTENJA ......................................................................................... 6 2.1 USTREZNOST PROGRAMA .................................................................................... 6 2.2 SKLADNOST IN DOPOLNJEVANJE ...................................................................... 7 2.3 USPEŠNOST ............................................................................................................. 10 2.4 TRAJNOST IN PRENOSLJIVOST .......................................................................... 12 2.5 UČINKOVITOST IN MOŽNOSTI ZA POENOSTAVITEV .................................. 15 2.6 EVROPSKA DODANA VREDNOST ..................................................................... 17 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................................. 23 2 3 1 UVOD 1.1 CILJ POROČILA Komisija mora v skladu s sklepom o vzpostavitvi programa Temeljne pravice in državljanstvo (v nadaljnjem besedilu: FRC) predložiti poročilo o naknadnem vrednotenju za obdobje 2007–2013 1.To naknadno vrednotenje 2 je izvedel neodvisni zunanji ocenjevalec, ki mu je pomagalo osebje Komisije. To poročilo temelji na navedenem vrednotenju. Sestavljeno je v skladu z glavnimi merili vrednotenja in ustreznimi vprašanji. Med temi merili so ustreznost, skladnost in dopolnjevanje, uspešnost, vpliv in trajnost, učinkovitost, možnosti za poenostavitev ter evropska dodana vrednost. 1.2 METODOLOGIJA IN VIR INFORMACIJ To končno poročilo o vrednotenju temelji na: • • • • • • • izčrpnem pregledu razpoložljive dokumentacije o 135 donacijah za ukrepe in 34 donacijah za poslovanje, financiranih v okviru programa FRC za obdobje 2007–2013; pregledu dokumentacije o programu, kot so sklep o vzpostavitvi, letni delovni programi ter razpisi za zbiranje predlogov za obe vrsti donacij in pogodbe o javnih naročilih; pregledu drugih informacij, ki so na voljo na spletu – na primer dokumentov o politiki EU, spletišč, sklepov o vzpostavitvi povezanih programov EU itd.; kvantitativni analizi 169 projektov (ki so prejeli donacije za ukrepe ali donacije za poslovanje); analizi 71 odgovorov, ki so jih upravičenci do donacij v okviru programa FRC navedli v spletni anketi; poročilih o 17 razgovorih za nadaljnje spremljanje s koordinatorji projektov/organizacijami, ki so prejeli donacije v okviru programa FRC za obdobje 2007–2013, ter štirih predhodnih razgovorih z uradniki Komisije. PREGLED PROGRAMA 1.3 Program FRC je bil vzpostavljen s Sklepom Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: sklep o vzpostavitvi) za obdobje 2007–2013 v okviru programa „Temeljne pravice in pravosodje“. V členu 2 sklepa o vzpostavitvi so predstavljeni štirje splošni cilji: • • • spodbujanje razvoja evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, kot so priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije; krepitev civilne družbe in spodbujanje odprtega, preglednega in rednega dialoga na področju temeljnih pravic; boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter spodbujanje boljšega medverskega in medkulturnega razumevanja in večje strpnosti v vsej Evropski uniji; 1 Člen 15(3)(d) Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“. 2 Poročilo o naknadnem vrednotenju zunanjega ocenjevalca je objavljeno na naslednjih spletnih naslovih: http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf, priloge: http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_annex_1,_2_and_3.pdf, http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_annex_4_quantitative_analysis.pdf. Poročilo Komisije o vmesnem vrednotenju je objavljeno na naslednjem spletnem naslovu: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0249:FIN:SL:PDF. 4 • izboljšanje stikov, izmenjave informacij in povezovanja v mreže med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, za zagotovitev boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 168/2007, tj. v polnem spoštovanju temeljnih pravic prispevati k razvoju in izvajanju politik Skupnosti. Kot pri drugih programih, ki so del programa Temeljne pravice in pravosodje, se tudi v okviru programa FRC ukrepi financirajo z naslednjimi mehanizmi 3: • • • • donacijami za ukrepe v obliki sofinanciranja (do 80 % vseh stroškov) za posamezne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo organi ali druga telesa države članice, mednarodna ali nevladna organizacija ter lahko trajajo največ dve leti; donacijami za poslovanje, s katerimi se zagotovi finančna podpora (do 80 %) za dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu; donacijami za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom posameznih organizacij, navedenih v pravni podlagi (Konferenca evropskih ustavnih sodišč ter Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije), ter naročili, oddanimi na podlagi javnega razpisa/javnim naročanjem za posebne ukrepe, ki jih sproži Komisija, kot so: študije in raziskave; javnomnenjske raziskave in statistični pregledi; oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij; zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik; seminarji, konference in srečanja strokovnjakov; organizacija javnih kampanj in dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletišč; priprava in razširjanje informativnega gradiva; podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov; dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja itd. Skupni proračun, namenjen programu FRC v njegovem obdobju izvajanja (od januarja 2007 do decembra 2013), je znašal 94,8 milijona EUR (glej preglednico 1–1). Preglednica 1-1: Načrtovana razčlenitev proračuna za program FRC (2007–2013) Razpoložljivi proračun za donacije in pogodbe Projekti (donacije za ukrepe) Donacije za poslovanje Pobude Komisije Vrednost (v EUR) % Vrednost (v EUR) % Vrednost (v EUR) % 2007 5 505 000 51,9 % 2 100 000 19,8 % 2 995 000 28,3 % 10,60 100 % 2008 5 800 000 50,0 % 2 100 000 18,1 % 3 700 000 31,9 % 11,60 100 % 2009 9 200 000 64,8 % 1 300 000 9,2 % 3 700 000 26,1 % 14,20 100 % 2010 10 195 000 73,9 % 1 400 000 10,1 % 2 205 000 16,0 % 13,80 100 % 2011 9 290 000 67,3 % 1 000 000 7,2 % 3 510 000 25,4 % 13,80 100 % 2012 12 235 000 80,0 % 1 000 000 6,5 % 2 065 000 13,5 % 15,30 100 % 2013 10 900 000 70,3 % 1 000 000 6,5 % 3 600 000 23,2 % 15,50 100 % 63 125 000 66,6 % 9 900 000 10,4 % 21 775 000 23 % 94,80 mio Leto Skupaj letni proračun Vrednost (v mio EUR) % FRC – letni delovni programi (2007–2013) 3 Člena 4 in 8 Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“. 5 Komisija je v obdobju 2007–2013 objavila: • pet razpisov za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe: FRC/AG 2007, 2008, 2009–2010, 2011–2012, 2013; • šest razpisov za zbiranje predlogov za donacije za poslovanje: FRC/OG 2007 proračunsko leto 2008, FRC/OG 2008 proračunsko leto 2009, FRC/OG 2009 proračunsko leto 2010, FRC/OG 2010 proračunsko leto 2011, FRC/OG 2012 proračunsko leto 2012 in FRC/OG 2013 proračunsko leto 2013. Komisija je s postopki javnega naročanja financirala tudi 111 pobud Komisije. V preglednici 1–2 je povzeto število različnih ukrepov, financiranih v posameznem letu obdobja izvajanja programa. Preglednica 1-2: Število ukrepov, financiranih na leto 2007 2008 2009 2010 2011 Donacije za ukrepe 18 26 Donacije za poslovanje 3 7 4 6 0 Javno naročanje 7 19 14 27 13 49 2012 2013 SKUPAJ NO 4 135 10 4 34 16 15 111 42 Večina donacij (46 %) je bila dodeljena nacionalnim nevladnim organizacijam, vključno s platformami in mrežami nevladnih organizacij. Drugo največje število (19 %) projektov je vodila evropska mreža/platforma/forum, sledili so jim nacionalni organi (npr. ministrstva) (6 %), raziskovalni inštituti (6 %) in univerze (6 %). Poleg tega so 5 % projektov vodili lokalni organi, 4 % so jih vodili drugi izobraževalni inštituti/inštituti za usposabljanje, 3 % regionalni organi in 5 % druge vrste organizacij. Nazadnje, 0,6 % projektov so vodili sodišča, javne službe in tožilstva. Pri donacijah za ukrepe v okviru programa FRC ozaveščanje, obveščanje in razširjanje predstavljajo 24 % dejavnosti, sledijo jim vzajemno učenje, izmenjava dobrih praks, sodelovanje (22 %), analitične dejavnosti (20 %), podpora ključnim akterjem (15 %) in dejavnosti usposabljanja (13 %). Pri donacijah za poslovanje v okviru programa FRC so ozaveščanje, obveščanje in razširjanje s 25 % glavna vrsta dejavnosti, tesno jim sledijo podpora ključnim akterjem (24 %), vzajemno učenje, izmenjava dobrih praks, sodelovanje (23 %), analitične dejavnosti (16 %) in dejavnosti usposabljanja (10 %) 5. 4 V okviru tega vrednotenja ni upoštevano, ker končna poročila v tem postopku vrednotenja niso bila predložena. Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme evaluation: Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF, 28. julij 2015, str. 4–5: http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf. 5 6 2 REZULTATI VREDNOTENJA 2.1 USTREZNOST PROGRAMA Ustreznost programa je ocenjena glede na to, do katere mere njegovi ukrepi logično ustrezajo njegovim ciljem, širšim potrebam politike EU in potrebam ciljnih skupin. 2.1.1 Ustreznost ukrepov v okviru programa glede na njegove cilje Komisija je za zagotovitev, da so rezultati programa skladni s cilji, v vsakem letnem delovnem programu določila prednostna področja dela. Prednostna področja so določala poudarek pri dejavnostih, financiranih z donacijami za ukrepe, saj so morali vložniki predlagati dejavnosti, ki so spadale na eno ali več prednostnih področij. Prednostne naloge so se lahko v skladu s programom politike EU in praktičnimi potrebami v različnih sektorjih vsako leto spremenile. Po sprejetju sporočila Komisije „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ je bila s prvim letnim delovnim programom leta 2007 uvedena prednostna naloga, osredotočena na varstvo otrokovih pravic. Namen je bil, da bi se z dejavnostmi, kot so kampanje ozaveščanja in analiza posebnih potreb otrok, bolje spodbujale in spoštovale otrokove pravice, kot so navedene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. To prednostno področje se ujema s širšim ciljem spodbujanja temeljnih pravic. Zato je dosledno dajanje prednosti temu področju v naslednjih letih ustrezno 6. V letnem delovnem programu za leto 2007 je bil kot prednostna naloga določen tudi boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu. To je v skladu s splošnim ciljem programa FRC v zvezi s tem vprašanjem. Namen je bil s pobudami za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razvijanja medskupnostnih pristopov spodbujati ukrepe, usmerjene v boj proti stereotipom ter preprečevanje rasističnega vedenja, govora in nasilja. Leta 2008 je bila dodana še ena prednostna naloga – boj proti homofobiji –, ki je bila namenjena boljšemu prepoznavanju in preprečevanju homofobnega vedenja in stereotipov. Ti prednostni nalogi sta se ohranili do konca programa leta 2013 7. V sklepu o vzpostavitvi ni omenjeno vprašanje pravic do varstva podatkov in zasebnosti, vendar ga je Komisija kot prednostno področje določila že v letnem delovnem programu za leto 2007. Kar zadeva pravice otrok, se to prednostno področje ujema s širšim ciljem spodbujanja temeljnih pravic, zato ustreza ciljem programa FRC. V letu 2011 je bila dodana še ena prednostna naloga za izboljšanje sodelovanja med organi za varstvo podatkov. V programskem obdobju te prednostne naloge niso bile več spremenjene 8. V sklepu o vzpostavitvi je kot poseben cilj navedeno „seznanjanje vseh državljanov o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se državljane Unije spodbudilo k dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije“. To področje je torej zelo pomembno in je bilo prednostno obravnavano v celotnem programskem obdobju. V letnem delovnem programu za leto 2008 je bila uvedena prednostna naloga, osredotočena na usposabljanje o Listini EU o temeljnih pravicah, da bi se med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi strokovnjaki izboljšalo poznavanje in razumevanje načel iz Pogodbe o Evropski uniji in Listine EU o temeljnih pravicah. Ta prednostna naloga se je ohranila do letnega delovnega programa za leto 2012, v katerem je bilo kot prednostno področje navedeno tudi izobraževanje splošne javnosti, s posebnim poudarkom na projektih, namenjenih napotitvi posameznikov, ki so jim bile po njihovem mnenju kršene temeljne pravice, na ustrezne organe 9. 6 Glej prejšnjo opombo, str. 7. Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo. 9 Glej prejšnjo opombo, str. 8. 7 8 7 2.1.2 Prednostne naloge iz razpisov in izbranih ukrepov ter njihova ustreznost glede na politiko Prednostne naloge, določene v okviru programa FRC in opisane v razpisih za zbiranje predlogov, so bile na splošno skladne s spremembami politik EU med izvajanjem programa, poleg tega se zdi, da so se te spremembe politik z njimi ustrezno obravnavale 10. Prednostne naloge programa je večinoma izbral oddelek za politike v skladu s programom politike in praktičnimi potrebami, opredeljenimi v posameznem sektorju. Vključena je bila celotna hierarhična veriga in posvetovati se je bilo mogoče z različnimi generalnimi direktorati. Ta postopek je bil vzpostavljen za zagotovitev, da so prednostne naloge v skladu s spremembami politik EU. Tako je bil od leta 2010 program politike EU v zvezi z državljanstvom med drugim osredotočen na spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov pri udeležbi na volitvah v Evropski parlament. Naslednje leto je bilo to vprašanje izraženo kot ena od prednostnih nalog letnega delovnega programa FRC 11. 2.1.3 Ustreznost programa glede na potrebe ciljnih skupin Program FRC je bil priljubljen, saj je bilo glede na razpoložljiva finančna sredstva prejetih veliko vlog. Skupno število vlog za donacije za ukrepe je dejansko segalo od najmanj 66 v letu 2007 do največ 257 v obdobju 2011–2012. Pri donacijah za poslovanje je bilo najmanj vlog v letu 2007, in sicer 11, največ pa v letu 2010, in sicer 52 12. Večina sodelujočih v spletni anketi je v okviru programa FRC prejela več kot eno donacijo, prednostne naloge, ki jih je Komisija opredelila v razpisih, pa so se jim zdele ustrezne glede na posebne potrebe ciljne skupine (80 %) in potrebe njihove domače države (86 %) 13. Poleg tega je bila večina oseb, s katerimi so bili opravljeni razgovori (10 od 17 razgovorov), zadovoljna s prednostnimi nalogami, kot so bile določene v razpisih za zbiranje predlogov, medtem ko z razpisi nista bila zadovoljna samo dva od 17 udeležencev razgovorov 14. Vendar ni bilo mogoče preveriti, ali je bilo mogoče z dejavnostmi, učinki in rezultati projektov zadovoljiti potrebe ciljne skupine in ali so bile te potrebe dejansko izpolnjene. Ocene potreb za upravičence do donacij niso obvezne. Če pa bi vložniki vlog za donacije ocenili potrebe, bi se s to oceno veliko jasneje opredelila ustreznost njihovega projekta, izboljšala kakovost njihove študije in zagotovilo izhodišče za poznejšo oceno uspešnosti projekta. Projekti, ki ne temeljijo na oceni potreb, lahko kljub temu ustrezajo potrebam ciljnih skupin, vendar se brez ocene potreb pojavi vprašanje, ali bi se morda lahko razvile ustreznejše metode ali sredstva za podporo ciljnim skupinam. 2.2 SKLADNOST IN DOPOLNJEVANJE Osredotočenost programa FRC na varstvo temeljnih pravic na splošno vključuje varstvo pravic otrok. Program Daphne, ki je namenjen zaščiti ranljivih skupin pred nasiljem, je usmerjen tudi v otroke. Zaščita otrok je tudi eden od splošnih ciljev programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC), zlasti zaščita otrok, da ne postanejo žrtve nasilja. Evropski sklad za begunce in Evropski sklad 10 Glej prejšnjo opombo, str. 11. Glej prejšnjo opombo. 12 Glej prejšnjo opombo, str. 13. 13 Glej prejšnjo opombo. 14 Glej prejšnjo opombo. 11 8 za vključevanje sta osredotočena na begunce in razseljene osebe, med njunimi cilji pa je tudi zaščita otrok, čeprav tistih, ki spadajo v njune ciljne skupine. Cilje boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in homofobiji, ki spadajo na področje uporabe programa FRC v zvezi z varstvom temeljnih pravic na splošno, med drugim delita tudi program PROGRESS in sedmi okvirni program. Program PROGRESS, ki je namenjen zaščiti oseb pred diskriminacijo, je ožje osredotočen, in sicer naj bi prispeval k doseganju ekonomskih in socialnih ciljev iz strategije Evropa 2020. S tem področjem se dopolnjuje tudi osredotočenost programa Daphne na zagotavljanje zaščite nekaterih ranljivih skupin pred nasiljem. Največ možnosti za dopolnjevanje in morebitno prekrivanje je bilo opredeljenih pri cilju usposabljanja in povezovanja v mreže med pravnimi poklici in delavci v pravni stroki. Cilj programa FRC na tem področju je zelo širok, in sicer izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici. To je vključevalo podporo pravnemu izobraževanju za boljše medsebojno razumevanje, čeprav je bila osredotočena na usposabljanje v zvezi s temeljnimi pravicami na splošno. Možnosti za dopolnjevanje in prekrivanje so največje pri programih Generalnega direktorata za pravosodje „Kazensko pravosodje“ (JPEN) in „Civilno pravosodje“ (JCIV). Cilj programov JPEN, JCIV in FRC je izboljšati usposabljanje za nacionalne pravosodne delavce. Vendar se lahko sredstva v okviru programa JPEN dodelijo samo za dejavnosti na področju kazenskega pravosodja, sredstva v okviru programa JCIV pa se lahko dodelijo samo za dejavnosti na področju civilnega pravosodja. Programa JPEN in JCIV sta zato bolj osredotočena kot program FRC. Skratka, največje možnosti za dopolnjevanje so bile ugotovljene pri programih JPEN in PROGRESS. Morebitno dopolnjevanje je bilo ugotovljeno tudi s programoma Daphne in ISEC. Analiza ni pokazala prekrivanja med programi CIPS (Terorizem in druga varnostna tveganja), RF (Evropski sklad za vračanje) ali DPIP (Preprečevanje uporabe drog in obveščanje) 15. 2.2.1 Značilnosti projektov Program FRC je zajemal samo nadnacionalne projekte; nacionalne dejavnosti so bile zajete samo, če so bile del širšega nadnacionalnega ukrepa. Program FRC se je izvajal prek neposrednega upravljanja, in sicer skupaj z drugimi programi financiranja, ki so bili uvedeni za podporo politikam EU na področju pravosodja, pravic in enakosti za obdobje 2007–2013. Na podlagi neposrednega upravljanja vse načrtovanje programov in operativno delo opravlja Komisija, ki je zanje še naprej v celoti pristojna. 2.2.2 Financirani ukrepi Postopek oblikovanja letnih prednostnih nalog v letnem delovnem programu programa FRC je eden od mehanizmov za zagotavljanje skladnosti med programom FRC ter drugimi programi in politikami EU. Pri oblikovanju teh programov, zlasti letnih prednostnih nalog, pomagajo različni akterji iz Komisije in od drugod. V zvezi s tem se v programu kažejo zelo različne prednostne naloge politik pri oblikovanju letnih prednostnih nalog. Pri pregledu prednostnih nalog, določenih za ključna tematska področja, so bili ugotovljeni naslednji primeri, v katerih je bil namen določitve prednostnih nalog doseči skladnost in dopolnjevanje ter preprečiti prekrivanje 16. • 15 16 Varstvo otrokovih pravic: v razpisih za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe za leta 2008 in 2009–2010 je bila navedena podpora za projekte v zvezi z otroki, ki so žrtve kaznivih dejanj, s čimer se dopolnjuje program Daphne. Glej prejšnjo opombo, str. 15. Glej prejšnjo opombo, str. 16–17. 9 • Boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in homofobiji: v razpisih za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe za leta 2008 in 2009–2010 je bila podobno navedena podpora za ukrepe, namenjene boju proti stereotipom, katerih trdovratnost ali razširjanje sta vzrok za nasilna dejanja, s čimer se deloma dopolnjuje program Daphne. • V okviru prednostne naloge „boj proti homofobiji“ so bili iz razpisa za leto 2008 izključeni ukrepi, s katerimi se podvajajo dejavnosti v zvezi z nediskriminacijo pri zaposlovanju. Podobno izključitev je vseboval razpis za leti 2009–2010. Obe sta namenjeni preprečitvi prekrivanja s programom PROGRESS. • Državljanstvo in aktivna udeležba v demokratičnem življenju Unije: prednostne naloge iz različnih razpisov za zbiranje predlogov segajo od ozaveščanja o udeležbi na volitvah v EU za državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici, do izmenjave dobrih praks v zvezi s pridobitvijo in izgubo državljanstva EU. Zdi se, da v različnih razpisih za zbiranje predlogov to prednostno področje ne ponuja veliko priložnosti za dopolnjevanje. • Usposabljanje o Listini EU in povezovanje v mreže med pravnimi poklici in delavci v pravni stroki: iz razpisa za zbiranje predlogov za leti 2011–2012 so bili izključeni projekti, namenjeni predvsem vzpostavitvi novih spletišč, da bi se preprečilo prekrivanje s projekti, ki so se že izvajali, verjetno na podlagi javnih naročil. V razpisu za leto 2013 so kot prednostni izrecno določeni projekti, s katerimi se organi, ki obravnavajo pritožbe v zvezi s temeljnimi pravicami, spodbujajo k oblikovanju kontrolnih seznamov za dopustnost, poleg tega se zahteva, naj se v predlogih projektov navedeta njihovo dopolnjevanje in dodana vrednost z delom agencije FRA. • Pravica do varstva podatkov in zasebnosti: v okviru tega prednostnega področja je v razpisu za leti 2011–2012 navedena „krepitev zasebnosti otrok v spletnem okolju“, ki se notranje dopolnjuje s prednostnim področjem „varstvo otrokovih pravic“. 2.2.1 Sinergije, ustvarjene med projekti Spletna anketa je razkrila, da so bile ustvarjene različne sinergije z drugimi projekti, financiranimi z drugimi programi EU in nacionalnimi programi 17. Od 29 sodelujočih v anketi jih je 14 navedlo, da so ustvarili sinergije z drugimi projekti v okviru programa FRC. Poleg tega jih je 21 poročalo, da so ustvarili sinergije s projekti, financiranimi v okviru drugih programov EU, 23 pa jih je poročalo, da so bile sinergije ustvarjene z drugimi nacionalnimi/regionalnimi programi s podobnimi cilji. Sedem sodelujočih v anketi je navedlo, da so bile ustvarjene sinergije s projekti, financiranimi v okviru drugih programov mednarodnih donatorjev. Sodelujoči v spletni anketi so kot primere vrst ustvarjenih sinergij med drugim navedli: • 17 vodja projekta „Assisting and reintegrating children victims of trafficking: promotion and evaluation of best practices in source and destination countries (ARECHIVIC) (Pomoč otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in njihovo ponovno vključevanje v družbo: spodbujanje in ocenjevanje dobrih praks v izvornih in ciljnih državah (ARECHIVIC))“ je navedel, da se je lahko projekt tesno povezal s projekti, financiranimi v okviru drugih programov EU, in projekti, ki so jih financirali mednarodni donatorji (npr. projekt GRETA Sveta Evrope). V okviru projekta so bile ustvarjene tudi sinergije s projekti drugih držav članic, zlasti z dejavnostmi slovaške nacionalne komisije. To se je štelo za koristno pri vzpostavljanju dodatnih mehanizmov za čezmejno sodelovanje na tem področju. Vodja istega Glej prejšnjo opombo, str. 18. 10 projekta je opozoril tudi na sinergije s projekti, financiranimi v okviru programa ISEC in norveškega sklada. • 2.3 Vodja projekta „ICUD (Internet: Creatively Unveiling Discrimination (Internet: domiselno razkrivanje diskriminacije))“ je navedel, da so med fazo izvajanja projekta tesno sodelovali z vodji drugih projektov s podobnimi cilji, ki so se financirali v okviru programov FRC in DAPHNE III. Projektni vodje so izmenjevali izkušnje in informacije o rezultatih projektov, zaradi česar so se lahko projektne skupine učile druga od druge in postale učinkovitejše pri spopadanju s to obliko diskriminacije. Vodja je opozoril, da so člani vodstvene skupine projekt in njegove dosežke predstavili na konferencah/seminarjih/srečanjih, organiziranih v okviru drugih projektov, in da so lahko svojo metodologijo in ugotovitve razširjali širši javnosti. USPEŠNOST Uspešnost programa se nanaša na to, kako uspešen je bil program pri doseganju ciljev in kako uspešni so bili projekti v okviru programa FRC pri doseganju lastnih projektnih ciljev. 2.3.1 Dosežki programa in projektov Rezultati, doseženi na področju pravic otrok (102 od 143), so se večinoma nanašali na ozaveščanje in analitične dejavnosti ter so bili skladni s ciljem prednostne naloge (npr. dogodki, knjige ali drugo objavljeno gradivo ter študije ali smernice o spodbujanju pravic otrok) 18. Tako so bila v okviru projekta z naslovom „Children’s voices: exploring interethnic violence and children’s rights in the school environment (Glasovi otrok: raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem okolju)“ pripravljena poročila o trenutnem stanju, ki so omogočila vpogled v splošni okvir etničnih vprašanj in medetničnega nasilja v petih državah članicah. Tudi s kvantitativnimi raziskovalnimi anketami in kvalitativnimi terenskimi raziskavami so se zagotovili informacije in vpogled v medetnično nasilje v šolskem okolju, oblike nasilja in razsežnost pojava. V okviru projekta „Right to Justice: Quality Legal Assistance for Unaccompanied Children (Pravica do sodnega varstva: kakovostna pravna pomoč za mladoletnike brez spremstva)“ je bilo pripravljeno poglobljeno poročilo o tej temi, ki se dotlej še ni raziskovala. Razvito je bilo tudi orodje z „vodilnimi načeli“ 19. Prednostne naloge, osredotočene na rasizem, homofobijo in antisemitizem, so bile določene za spodbujanje projektov, namenjenih boju proti stereotipom ter odpravi diskriminacije in nasilja, pa tudi pobud za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razvijanje medskupnostnih pristopov. Z več donacijami za ukrepe so se pripravila poročila, usposabljanje in izobraževalno gradivo v zvezi z bojem proti rasizmu, homofobiji in antisemitizmu 20. Primer tovrstnega projekta je dala nemška fundacija Autonomia, ki je z donacijo za ukrepe za leti 2009–2010 financirala projekt z naslovom „One Europe! Transnational Network of Citizens Actions promoting Intercultural Understanding and Mutual Respect (Ena Evropa! Nadnacionalna mreža državljanskih ukrepov za spodbujanje medkulturnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja)“. Ta projekt je vključeval dejavnosti v več kot 20 krajih v sodelujočih državah (na Danskem, v Bolgariji, na Madžarskem in v Nemčiji), njegov namen pa je bil lokalni mladini in njihovim športnim ekipam prenesti sporočilo strpnosti. Tudi projekta z naslovom „Football for Equality – Challenging racist and homophobic stereotypes in and through football (Nogomet za enakost – boj proti rasističnim in homofobnim stereotipom v nogometu in prek nogometa)“ in „Football for Equality – Tackling Homophobia and Racism with a Focus on Central and Eastern Europe (Nogomet za enakost – boj proti homofobiji in rasizmu zlasti v srednji in vzhodni Evropi)“ sta zagotovila rezultate, s katerimi se je ozaveščalo o vprašanju homofobije v 18 Glej prejšnjo opombo, str. 19. Glej prejšnjo opombo. 20 Glej prejšnjo opombo, str. 20. 19 11 nogometu. Med temi rezultati so bili nalepke „ljubi nogomet – sovraži seksizem“, majice z logotipom „nogomet za enakost“, dogodek proti rasizmu v Pragi, trije informativni dogodki v Hamburgu, komedija o homofobiji v nogometu, ki jo je pripravila skupina No Mantinels, letni turnir proti rasizmu in nestrpnosti, konferenca, namenjena boju proti homofobiji, na evropskih športnih igrah Eurogames v Budimpešti in dnevi ozaveščanja v navijaških ambasadah na evropskem prvenstvu v nogometu. Prvotni namen Komisije pri določitvi varstva podatkov za prednostno nalogo je bil spodbujati dejavnosti obveščanja javnosti o vprašanjih varstva podatkov. Z leti se je to prednostno področje osredotočilo na krepitev zasebnosti otrok in tveganja za zasebnost, ki jih povzročajo elektronska sredstva, ter na izboljšanje sodelovanja med organi za varstvo podatkov. Glede na kvantitativno analizo 169 ukrepov, izvedenih v okviru programa FRC, so bile med dejavnostmi, izvedenimi v okviru projektov na tem področju, večinoma dejavnosti ozaveščanja (npr. objavljeno gradivo, promocijsko gradivo in dogodki) in raziskovalne dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in ankete. Drugi rezultati so se nanašali na dejavnosti vzajemnega učenja, kot so študijski obiski in delavnice. V okviru projekta z naslovom „Données personelles des droits? Sensibiliser et informer les jeunes citoyens européens (Osebni podatki, pravice? Ozaveščanje in informiranje mladih evropskih državljanov)“ je bil pripravljen kakovosten rezultat – strip v štirih jezikih –, namenjen obveščanju mladih o njihovi pravici do zasebnosti in varstva podatkov na spletu. Za koristne se štejejo tudi izidi projekta 21. V okviru projekta z naslovom „Children Protecting Personal Data and Privacy (Otroci varujejo osebe podatke in zasebnost)“ so bile ustvarjene risanke „Sheeplive“, spletno pedagoško orodje za osnovnošolske učitelje, da bi otroke učili o njihovi pravici do varstva podatkov in zasebnosti. Na Slovaškem veljajo za najbolj znane risanke, prevedene so bile v vse jezike EU, potovale pa so tudi v Rusijo in na Kitajsko 22. Prednostno področje, ki se nanaša na državljanstvo, vključuje sklop prednostnih nalog, osredotočenih na udeležbo vseh državljanov v demokratičnem življenju Unije, vključno z državljani EU, ki niso državljani držav članic, v katerih prebivajo. V zadnjih letih je bilo dodanih več posebnih prednostnih nalog, na primer o neuravnoteženi zastopanosti spolov na volitvah v Evropski parlament. Za to prednostno področje je značilna osredotočenost na zelo posebna in včasih strokovna vprašanja (npr. poznavanje pravil iz Direktive 2004/38/ES o prostem gibanju državljanov), ki lahko zahtevajo posebno in dokaj strokovno znanje. To je morda razlog za razmeroma malo izvedenih projektov (21) in malo dokazanih rezultatov 23. Dejavnosti, ki so se izvajale na tem prednostnem področju, so večinoma temeljile na ozaveščanju, obveščanju in razširjanju. Tako je projekt z naslovom „Citizens IT Consular Assistance Regulation in Europe (Zakonska ureditev informatizirane konzularne pomoči državljanom v Evropi)“ zagotovil kakovostne rezultate, vključno s primerjalno študijo o zakonih in praksah na področju konzularne zaščite v državah članicah ter podatkovno zbirko, ki vsebuje pomembno nacionalno, evropsko in mednarodno pravno gradivo 24. Z leti je bilo za cilj prednostnega področja temeljne pravice določeno izboljšanje poznavanja in razumevanja načel iz Pogodbe o Evropski uniji in Listine EU o temeljnih pravicah med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi strokovnjaki pa tudi splošno javnostjo. Projektne dejavnosti na tem področju so temeljile predvsem na usposabljanju in vzajemnem učenju, izmenjavah dobre prakse in sodelovanju, namenjene pa so bile doseganju boljšega medsebojnega razumevanja med organi in strokovnimi delavci 25. 21 Glej prejšnjo opombo, str. 21. Glej prejšnjo opombo. 23 Glej prejšnjo opombo. 24 Glej prejšnjo opombo. 25 Glej prejšnjo opombo, str. 22. 22 12 2.3.2 Prispevki projektov k izvajanju in razvoju evropskih in nacionalnih politik in zakonodaje K razvoju politike in zakonodaje je prispevalo več ukrepov, financiranih v okviru programa FRC 26. Nekateri projekti so bili izrecno namenjeni temu, da se z različnimi metodami dosežejo oblikovalci politike na nacionalni ravni in ravni EU. Med temi metodami so bili na primer organizacija srečanj za vključitev oblikovalcev politike, vabila na delavnice in/ali druge dogodke razširjanja ali vabila na informativne sestanke/konference, ki so – po navedbah partnerjev projektov – dosegli oblikovalce politike. Velika večina sodelujočih v anketi (60 od 65) je dejansko poročala, da so se oblikovalci politike odzvali na informacije, zagotovljene s projekti/dejavnostmi. Od teh jih je 60 % poročalo, da so oblikovalci politike pokazali nekaj zanimanja za projekt, v 32 % primerov pa so pokazali veliko zanimanja. Pozitivni odzivi oblikovalcev politike so se kazali v različnih oblikah. Sodelujoči v anketi so soglasno poročali, da so se oblikovalci politike udeležili dogodkov, povezanih s projekti. Poleg tega so sodelovali tudi pri razširjanju komunikacijskega gradiva (o tem je poročalo 59 % sodelujočih) in zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za podporo nadaljevanju (nekaterih) dejavnosti projektov (o tem je poročalo 30 % sodelujočih). Manjši, a kljub temu pomemben delež sodelujočih (18 %) je opozoril, da so zaradi rezultatov njihovih projektov oblikovalci politike razvili nove politike ali prilagodili obstoječe. V teh primerih se lahko vsekakor šteje, da so projekti učinkovito prispevali k razvoju politike in zakonodaje 27. Omeniti je treba tudi, da je 51 % (od 70) sodelujočih poročalo, da so bili deležni pozitivne pozornosti oblikovalcev politike, česar prej niso pričakovali. Ta dodatna pozornost kaže, da je bil vpliv nekaterih projektov večji od prvotno predvidenega, tako da so se lahko šteli za uspešne 28. 2.3.1 Uspešnost projektov pri doseganju svojih ciljev Glede na kvantitativne dokaze, zbrane ob evidentiranju končnih poročil, so se pri več kot polovici vseh končanih projektov, ki so prejeli donacije za ukrepe in donacije za poslovanje (70 od 115 donacij, za katere so bila na voljo končna poročila, saj za nekatere projekte, ki so jim bile donacije dodeljene v letih 2012 in 2013, končna poročila do tega vrednotenja še niso bila pripravljena), vse dejavnosti izvedle po načrtih. V nekaterih primerih je bilo treba za to zamenjati osebje ali člana partnerstva ali poiskati dodatna finančna sredstva. Vendar ta fluktuacija ni zelo vplivala na razvoj financiranih ukrepov (dejansko je 63 % od 71 sodelujočih v spletni anketi navedlo, da te spremembe nikakor niso vplivale na rezultate njihovih ukrepov, le pet pa jih je poročalo o velikem vplivu) 29. Tako so bili pri projektu z donacijo za ukrepe iz leta 2007, „ARIES – Against Racism in Europe through Sport (ARIES – S športom proti rasizmu v Evropi)“, doseženi vsi cilji projekta, čeprav je morala enega od prvotnih partnerjev zamenjati druga organizacija in kljub spremembam v ekipi projekta. Še eden od rezultatov projekta je bilo usposabljanje organov kazenskega pregona. Projektni vodja pri projektu z donacijo za ukrepe iz leta 2010, naslovljenem „Fundamental Rights Education in Europe – F.R.E.E. (Izobraževanje o temeljnih pravicah v Evropi – F.R.E.E.)“, je na razgovoru za nadaljnje spremljanje navedla, da je njen projekt pomembno vplival na izobraževanje policistov, zaporniških paznikov in pravosodnih organov o temeljnih pravicah. Po njenem mnenju je tako usposabljanje pomembno vplivalo zlasti na policiste v Grčiji, Italiji in Romuniji, kjer se – glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice – vedno znova pojavljajo primeri, v katerih organi 26 Glej prejšnjo opombo, str. 23. Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo. 29 Glej prejšnjo opombo, str. 26. 27 28 13 kazenskega pregona kršijo človekove pravice. Pa vendar se v teh državah policisti še nikoli prej niso usposabljali o teh vprašanjih 30. 2.4 TRAJNOST IN PRENOSLJIVOST Kar zadeva trajnost, je bilo analizirano, ali so bili rezultati, učinki in vplivi, doseženi s projekti, trajnostni tudi po obdobju financiranja projekta. Pri vrednotenju so bile opredeljene tri ravni trajnosti: (1) kratkoročna trajnost, ki se doseže predvsem z razširjanjem rezultatov projektov; (2) srednjeročna trajnost, ki pomeni nadaljnji obstoj rezultatov projekta in/ali partnerstev, ter (3) dolgoročna trajnost, ki se doseže predvsem s prenosom rezultatov projektov v druga okolja, organizacije in države članice z malo dodatnimi finančnimi sredstvi ali brez dodatnega financiranja 31. 2.4.1 Kratkoročna trajnost: razširjanje rezultatov projektov Kot je bilo že opozorjeno, se glavne vrste dejavnosti, zajete s projekti, ki se financirajo z donacijami za ukrepe in donacijami za poslovanje, nanašajo na ozaveščanje, obveščanje in razširjanje. Dejansko je bilo 346 od skupaj 806 rezultatov, kolikor je bil seštevek ob evidentiranju projektov – največji delež rezultatov projektov –, povezanih z ozaveščanjem in razširjanjem. Med rezultati so bili knjige, filmi in drugo objavljeno gradivo, pa tudi dogodki, kot so konference, seminarji in tiskovne konference, ter podpora in svetovanje, na primer spletišče in telefonske linije z informacijami in nasveti 32. Kar zadeva razširjanje učinkov in rezultatov, ki ga zagotavljajo upravičenci, je večina (89 %) sodelujočih v spletni anketi poročala, da imajo jasen načrt za razširjanje učinkov in rezultatov svojih projektov/dejavnosti. V načrtih razširjanja je bilo predvideno, da se bodo učinki in rezultati razširjali v več kot enem jeziku (93 % sodelujočih) in več kot eni državi (100 % sodelujočih) 33. Projektni partnerji so poročali, da so za razširjanje učinkov in rezultatov projektov ter povečanje svoje prepoznavnosti uporabljali različna sredstva, vključno s: seminarji, konferencami in drugimi dogodki, informativnimi letaki, spletišči in elektronskimi orodji (npr. videoposnetki in mobilnimi aplikacijami) ter objavo poročil in tematskih publikacij, ki so vključevali ugotovitve dejavnosti in priporočila glede politike. S pregledom izbranih aplikacij se je ocenila kakovost teh strategij za razširjanje. Te strategije so se nato primerjale z navedbami upravičencev do donacij glede razširjanja rezultatov projektov v njihovih končnih poročilih. Opisi v aplikacijah, pripravljenih v okviru projektov, ki so prejeli donacije za ukrepe, so segali od dokaj neinformativnega opisa preteklih dosežkov organizacije v smislu medijske pokritosti do opisa, v katerem je bilo poudarjeno, da je bil eden od delovnih postopkov v okviru projekta namenjen zagovorništvu in razširjanju, ter ki je vseboval podrobnosti o postopku razširjanja med celotnim trajanjem projekta. V nobeni od pregledanih aplikacij niso bile navedene podrobnosti o tem, kako bo razširjanje prilagojeno ciljni skupini, v večini ustreznih končnih poročil pa ni bilo jasno navedeno, ali je bila ciljna skupina dosežena. Prizadevanja Komisije za razširjanje rezultatov projektov so bila na splošno omejena. Pomanjkanje učinkovitih sredstev, s katerimi bi lahko Komisija delila informacije v zvezi s programom FRC, je bilo omenjeno že pri vmesnem vrednotenju, vendar pri tem vrednotenju ni bilo ugotovljeno, ali so bila vzpostavljena dodatna komunikacijska sredstva in ukrepi. Natančneje, programu FRC manjka poseben način za delitev rezultatov enega projekta z drugimi upravičenci, da bi se tako razširjale dobre prakse 34. Komisija se je večinoma zanašala na to, da bodo upravičenci rezultate razširjali neposredno 30 Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo, str. 28. 32 Glej prejšnjo opombo, str. 29. 33 Glej prejšnjo opombo. 34 Glej prejšnjo opombo. 31 14 svojim ciljnim skupinam. Poleg tega so se njeni človeški viri ukvarjali predvsem s finančnim upravljanjem projektov. Pomanjkanje ustreznega mehanizma/načrta za komuniciranje in razširjanje rezultatov projektov, financiranih v okviru programa FRC, so potrdili uradniki Komisije 35. Opozorili so na dve različni skupini, ki bi lahko imeli korist od takega mehanizma razširjanja: • zainteresirane strani, vključene v dejavnosti, povezane s cilji programa FRC, vključno z vložniki vlog za financiranje ali upravičenci programa, ter • oblikovalci politike EU in zlasti osebje Komisije, vključno s tistimi zaposlenimi, ki upravljajo program FRC. Vsaka od teh skupin ima drugačne potrebe: • zainteresirane strani bi lahko imele korist od dostopa do informacij o dejavnostih in dosežkih drugih projektov, da bi lahko razmislile, kako nadgraditi dobre prakse drugih. Za to bo morda potrebno bolj strukturirano razširjanje rezultatov projektov; • oblikovalcem politike EU, vključno z osebjem Komisije, se morda zdijo analitični rezultati, vzajemno učenje in drugi vidiki projektov koristni pri prizadevanjih za oblikovanje boljših politik, med drugim tudi za izvajanje programa FRC. Zanje bi lahko bilo koristno dobiti informacije, v katerih bi bili poudarjeni splošni rezultati programa in rezultati ključnih projektov. 2.4.2 Srednjeročna trajnost: nadaljnja uporaba rezultatov Evidentiranje projektov je pokazalo, da se je pri malo manj kot polovici (81 od 169 donacij) poročalo, da so razvili trajnostne rezultate, ki so se uporabljali tudi po končanem financiranju v okviru programa, v sedmih poročilih pa je bilo navedeno, da so se vzpostavljena partnerstva obdržala tudi po koncu projekta. Številni projekti so tudi zagotovili rezultate, ki se še naprej uporabljajo za sedanje in prihodnje dejavnosti 36. Tako je bilo pri projektu „Exchanging good citizen participation practices for the promotion of an active citizenship in the European Union (ESPACE) (Izmenjava dobrih praks pri udeležbi državljanov za spodbujanje aktivnega državljanstva v Evropski uniji (ESPACE))“ razvitih več rezultatov, vključno z gradivom in dejavnostmi za ozaveščanje v štirih jezikih, pobudami za vzajemno učenje in nacionalnimi mrežami, ki so se uporabljali tudi po koncu projekta. Tudi pri projektu „When the innocent are punished - Children of imprisoned parents, a vulnerable group (Ko so kaznovani nedolžni – otroci zapornikov, ranljiva skupina)“ je bilo razvitih več trajnostnih rezultatov, vključno z objavo poročila in povzetka z naslovom Eurochips, ki je bil v štirih jezikih razdeljen najmanj desetim državam članicam in ki se še naprej uporablja za spodbujanje pravic otrok, katerih starši prestajajo zaporno kazen. Anketa je potrdila, da so bili pri dobršnem delu projektov doseženi trajnostni rezultati. Od 72 sodelujočih jih je 44 (61 %) poročalo, da so njihovi projekti pomembno vplivali na tematsko področje, s katerim se ukvarjajo. Poročali so tudi o velikem odzivu oblikovalcev politike na financirane projekte. Opozorili so na 100-odstotno udeležbo oblikovalcev politike na dogodkih, povezanih s projekti, kot so seminarji, konference, delavnice itd. Pri 59 % (33) projektov, vključenih v anketo, so se oblikovalci politike odzvali z razširjanjem komunikacijskega gradiva (npr. brošur, letakov, zloženk itd.); 30 % (17) sodelujočih oblikovalcev politike je zagotovilo dodatna finančna sredstva v podporo nadaljnjemu izvajanju (nekaterih) dejavnosti projektov; 23 % (13) sodelujočih oblikovalcev politike pa je vzpostavilo/podprlo druge projekte, pri katerih so se uporabili elementi projekta (pristop/metoda, ena ali več dejavnosti itd.). Nazadnje, 18 % (10) oblikovalcev politike je na 35 36 Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo, str. 30. 15 podlagi učinkov ali rezultatov projekta oblikovalo novo spremembo politike/akcijski načrt/zakonodajo ali prilagodilo obstoječe 37. 2.4.3 Nadaljnji obstoj partnerstev po zaključku projektov Čeprav so bili z evidentiranjem dobljeni neposredni dokazi o samo sedmih od 168 projektov, pri katerih so se vzpostavljena partnerstva nadaljevala, so bili rezultati ankete veliko bolj ohrabrujoči. Nakazali so, da so številni projekti omogočili vzpostavitev partnerstev ali mrež, ki so se nadaljevali tudi po koncu projektov. Od 71 sodelujočih v anketi jih je 48 (68 %) poročalo, da so se njihova partnerstva nadaljevala ali se bodo nadaljevala tudi po koncu projekta 38. Zainteresirane strani, s katerimi so bili opravljeni razgovori, so poročale, da je sodelovanje, ki so ga partnerji razvili med projektom, pomagalo pri vzpostavitvi mreže, ki še vedno sodeluje pri novih projektih. Tako je projekt „Children’s Voices: Exploring interethnic violence and children's rights in the school environment (Glasovi otrok: raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem okolju)“ pomagal pri vzpostavitvi nove mednarodne mreže raziskovalcev, ki se ukvarjajo z vprašanji etničnosti in medetničnega nasilja. Namen mreže je bil povečati ozaveščenost pedagoških delavcev, otrok in splošne javnosti. Partnerji, vključeni v projekt „Données personnelles des droits? Sensibiliser et informer les jeunes citoyens européens (Osebni podatki, pravice? Ozaveščanje in informiranje mladih evropskih državljanov)“, so prav tako poročali, da nameravajo še naprej uporabljati mrežo, vzpostavljeno v okviru projekta 39. 2.4.4 Dolgoročna trajnost: prenosljivost rezultatov projektov Za opredelitev in oceno, ali so bili učinki in rezultati projekta prenosljivi in dejansko preneseni v drugi državo članico EU, so se uporabili samo podatki, pridobljeni s spletno anketo in razgovori za nadaljnje spremljanje. Ti podatki so temeljili na samooceni in niso popolnoma objektivni dokazi. Kažejo, da bi bilo mogoče veliko doseženih rezultatov prenesti v druge države članice EU, zlasti gradivo, ki se lahko po prevodu razširja in uporablja v drugih državah za druge projekte s podobnimi cilji. Prenesle bi se lahko tudi metode pri pristopu, da bi jih uporabljali druge ciljne skupine in upravičenci, in sicer zlasti morebitni „vidiki dobre prakse“ rezultata, ki bi se lahko uporabili v drugih okoliščinah in projektih. V več primerih se je poročalo o manj pomembnih pogojih, ki so vplivali na prenosljivost rezultatov projektov. Nanašajo se predvsem na potrebo, da se rezultati prevedejo v druge jezike ali da se metode ali rezultati projekta ob posvetovanju z lokalnimi zainteresiranimi stranmi prilagodijo posamezni državi ali lokalnim razmeram 40. Večina sodelujočih v anketi je potrdila, da je mogoče rezultate njihovih projektov prenesti v druge države EU. Tako se lahko tečaji usposabljanja, pripravljeni v okviru projekta „Fundamental Rights Education in Europe – F.R.E.E. (Izobraževanje o temeljnih pravicah v Evropi – F.R.E.E.)“, uporabijo v vseh državah članicah, saj so na voljo na spletu in niso zaščiteni z avtorsko pravico. Na voljo so v jeziku države, ki je sodelovala v nadnacionalnem partnerstvu, vzpostavljenem za projekt. Vendar bi bil za zagotovitev širše uporabe tečajev potreben prevod v druge jezike 41. V okviru še enega projekta z naslovom „Football for Equality – Challenging racist and homophobic stereotypes in and through football (Nogomet za enakost – boj proti rasističnim in homofobnim stereotipom v nogometu in prek nogometa)“ so bile organizirane razstave in delavnice o vprašanju diskriminacije v nogometu 42. Pri pripravi dogodkov so se partnerji projekta iz različnih držav članic usklajevali z zainteresiranimi stranmi v nacionalnih in lokalnih mrežah/nogometnih skupinah, dejavnih v tem sektorju. Projektni vodja je v razgovoru za nadaljnje spremljanje navedel, da bi bilo 37 Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo, str. 31. 39 Glej prejšnjo opombo. 40 Glej prejšnjo opombo, str. 32. 41 Glej prejšnjo opombo. 42 Glej prejšnjo opombo. 38 16 mogoče rezultate projektov zlahka prenesti v druge države članice z usklajevanjem z nacionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi, da bi se dogodki bolje prilagodili posamezni državi. 2.5 UČINKOVITOST IN MOŽNOSTI ZA POENOSTAVITEV 2.5.1 Porabljeni denar v primerjavi z doseženimi učinki Programu FRC je bil v obdobju 2007–2013 prvotno namenjen proračun v višini 94,8 milijona EUR, ki je bil razčlenjen na letno rezervacijo v višini od 10,6 do 15,50 milijona EUR. Podrobna razčlenitev prvotno načrtovanega proračuna po letu izvajanja in orodju financiranja za obdobje 2007–2013 je navedena v preglednici 1–1: Načrtovana razčlenitev proračuna za program FRC (2007–2013). Skupni zneski letno dodeljenih finančnih sredstev so se med trajanjem programa postopoma zviševali. V tem se je kazala splošna praksa Komisije. Letna dodelitev sredstev se določi na začetku sedemletnega programskega obdobja v okviru proračuna EU. Vsako leto se nato izvedejo manjše prilagoditve, pri čemer se dodeljena sredstva povečujejo proti koncu programskega obdobja, ko je program v polnem teku. Največji delež proračuna je bil razdeljen z donacijami za ukrepe, pri čemer je bilo v povprečju vsako leto tako dodeljenih 66,3 % sredstev, kar znaša 62,6 milijona EUR. Preostanek proračuna je bil dodeljen donacijam za poslovanje (10 % ali 9,5 milijona EUR) in pobudam Komisije (21 % ali 20 milijonov EUR) 43. S kvantitativno analizo 169 projektov z donacijami, ki so bili vključeni v obdobju izvajanja (kar ne vključuje projektov, ki so jim bile donacije dodeljene v okviru donacij za ukrepe iz leta 2013), je bilo ugotovljeno, da je skupni proračun, odobren za donacije za ukrepe, znašal 46 460 022 EUR ali približno 90 % vseh sredstev v višini 51 675 000 EUR, ki so bila za donacije za ukrepe dodeljena za obdobje 2007–2012 44. Medtem ko so zneski, odobreni za donacije za ukrepe, skoraj enaki prvotno dodeljenim sredstvom, to ne velja za donacije za poslovanje, ki so prejele bistveno manj sredstev, kot je bilo prvotno predvideno. Proračun, dejansko odobren za donacije za poslovanje, je znašal 3 459 900 EUR ali približno 39 % vseh sredstev v višini 8 900 000 EUR, ki so bila za donacije za poslovanje dodeljena za obdobje 2007–2012 45. Zaradi nizkih ravni financiranja z donacijami za poslovanje se pojavlja vprašanje glede učinkovitosti teh donacij kot orodja financiranja za doseganje ciljev programa. Dodeljeni, odobreni in do zdaj izplačani proračuni za donacije za ukrepe so dokaj dobro usklajeni po različnih razpisih za zbiranje predlogov med programskim obdobjem. Dejansko izplačana sredstva v primerjavi s sredstvi, odobrenimi v okviru razpisov za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe v letih 2007, 2008 in 2009–2010, kažejo približno 87,5-odstotno stopnjo črpanja. Kot je bilo že navedeno, je bilo dejansko dodeljenih samo 39 % sredstev, ki so bila v programskem obdobju odobrena za donacije za poslovanje. Vendar natančnejša preučitev odobritev v okviru razpisov za zbiranje predlogov za donacije za poslovanje v letih 2007, 2008, 2009, 2010, 2012 in 2013 v primerjavi z dejansko izplačanimi sredstvi pokaže podobno, tj. 88-odstotno stopnjo črpanja 46. Drugo orodje financiranja, ki je bilo na voljo v okviru programa, je bilo javno naročanje. V obdobju izvajanja je bilo dejansko odobrenih 12 595 652 EUR za skupaj 111 pogodb o javnih naročilih, ki so bile dodeljene v programskem obdobju. To pomeni 56,4 % celotnega dodeljenega proračuna v višini 43 Glej prejšnjo opombo, str. 35. V obdobju vrednotenja še ni bilo podatkov za leto 2013. Glej prejšnjo opombo. Glej prejšnjo opombo. 46 Glej prejšnjo opombo. 44 45 17 22 325 000 EUR. Več kot 10 % tega proračuna je bilo odobrenih za informacijske storitve, natančneje za razvoj in vzdrževanje spletišča za konzularno zaščito 47 in spletišča o otrokovih pravicah 48. 2.5.2 Kako učinkovita je bila porazdelitev sredstev med različna orodja Glede na zgoraj navedeno se zdi, da so bila sredstva za donacije za ukrepe dodeljena učinkovito, zlasti ob upoštevanju „novosti“ programa, doseženih učinkov in rezultatov ter ugotovitev zgornje analize vložkov/rezultatov. Donacije za poslovanje so prejele bistveno manj, kot jim je bilo prvotno dodeljeno (3,5 milijona EUR namesto 9,9 milijona EUR), vendar je bilo črpanje proračuna pri donacijah za poslovanje na splošno sprejemljivo. Zdi se, da so bila dodeljena sredstva za financiranje donacij za ukrepe in donacij za poslovanje učinkovita 49. Čeprav je bilo vsako od orodij financiranja jasno osredotočeno, bi se lahko javno naročanje nekoliko prekrivalo z dejavnostmi, ki so se izvajale s temi donacijami. Komisija je v obdobju izvajanja namenila približno 12,6 milijona EUR za skupaj 111 pogodb o javnih naročilih (ali 56,4 % prvotno dodeljenega proračuna v višini 22,3 milijona EUR). Približno 55,6 % izdatkov za javno naročanje je bilo namenjenih študijam; 34,2 % dogodkom in 10,2 % javnim naročilom, povezanim z informacijsko tehnologijo. Čeprav je delež dodeljenih sredstev, ki so bila dejansko odobrena, večji kot pri orodju financiranja z donacijami za poslovanje, so še vedno bistveno premalo uporabljena, kar bi lahko negativno vplivalo na interese Komisije, na primer pri spremljanju in razširjanju rezultatov programa na ravni EU 50. Glede na posvetovanje z zainteresiranimi stranmi so bile neučinkovitosti v zvezi z odobritvijo teh sredstev povezane predvsem z nezadostnimi viri in zmogljivostjo Komisije, da bi lahko ustrezno načrtovala javno naročanje, spremljala izvajanje projektov in uporabila njihove rezultate. Med tem vrednotenjem se ni poročalo o dokazih o neučinkovitem izvajanju javnih naročil 51. 2.5.3 Možnosti za poenostavitev Na splošno so bila mnenja o Komisijinem upravljanju faz vložitve vlog in izvajanja projektov pozitivna. Uvedba uvodnih sestankov, vključitev skupine za politiko v razprave o rezultatih projektov in zagotovitev izboljšanih smernic o upravljanju donacij so se šteli za pozitiven razvoj. Kljub temu je 20 % sodelujočih v anketi v zvezi s tem izbralo odgovor „ne vem/nimam mnenja“. To bi lahko kazalo, da veliko vložnikov ni vedelo, da jim lahko Komisija v postopku vložitve vlog zagotovi podporo. Več udeležencev razgovorov je izpostavilo področja, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti izboljšati in poenostaviti. Glavno med temi področji se je nanašalo na finančne zahteve, ki so bile preveč zapletene in bi jih bilo treba poenostaviti. Nekaj sodelujočih v anketi je izrazilo s tem povezan pomislek, da Komisija ni vedno spoštovala rokov projektov, kar je včasih posredno vplivalo na zadevni projekt in povzročilo težave pri njegovem izvajanju. Tudi Komisijino spoštovanje roka, določenega za projekt, se je štelo za bistveno za nemoteno izvajanje. V zvezi s prejšnjim predlogom so sodelujoči v anketi izrazili tudi nezadovoljstvo glede časovnega zamika med predložitvijo predloga v odziv na razpis in prejemom obvestila o dodelitvi donacije. Prosili so, naj Komisija zagotovi učinkovitejši in hitrejši način vzpostavljanja stika z njimi pred dodelitvijo, morda z izboljšanjem sedanjega informacijskega sistema. Veliki večini sodelujočih v spletni anketi so se informacije, zagotovljene vložnikom v okviru razpisa za zbiranje predlogov in v postopku vložitve vlog, zdele jasne, lahko razumljive in preproste. Od 71 sodelujočih, ki so odgovorili na to vprašanje, se je večina prejemnikov donacij (50 %) popolnoma 47 Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/consularprotection/index.action, glej prejšnjo opombo. Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/0-18/, glej prejšnjo opombo. 49 Glej opombo št. 5, str. 40. 50 Glej prejšnjo opombo. 51 Glej prejšnjo opombo. 48 18 strinjala s trditvijo „Informacije, vključene v razpise za zbiranje predlogov, so bile jasne in lahko razumljive“, 44 % sodelujočih pa se je delno strinjalo. Poleg tega so bile na spletišču GD za pravosodje na voljo podrobne smernice za vložnike vlog za donacije v okviru programa FRC. Kljub temu je 18 % od 70 sodelujočih v spletni anketi poročalo, da so morali za pomoč prositi osebe s posebnim (strokovnim) znanjem o postopkih, da so se lahko odzvali na razpis, 37 % pa jih ni potrebovalo take pomoči. Četrtina sodelujočih je potrdila, da poznajo organizacije/projekte/izvajalce, ki se na razpis za zbiranje predlogov niso odzvali, ker so bile zahteve iz razpisa zapletene/jih je bilo težko izpolniti. Glede na to, da sredstva za te donacije zagotovi Evropska unija, so upravičenci do donacij menili, da je smiselno predložiti informacije o dejavnostih, ki so jih izvedli z zagotovljenimi sredstvi. Več kot polovica sodelujočih v anketi je menila, da so ureditve poročanja ustrezne. Natančneje, 39 % od 71 sodelujočih je menilo, da so ureditve poročanja o napredku in dosežkih projekta/dejavnosti ustrezne, medtem ko se je 35 % delno strinjalo s tem, skupaj pa so predstavljali 74 % pozitivnih odgovorov. Vendar se je več udeležencev pritožilo zaradi obremenjujočih zahtev glede poročanja. Hkrati je bilo priznano, da bi strožje evidentiranje proračunskih sprememb pomagalo pri računovodskih poročilih. Udeležencem se je zdela pomembna tudi večja vključenost partnerjev na tem področju, ki bi se dosegla na primer z zgodnjim obveščanjem o finančnih podatkih, o katerih je treba poročati. Kar zadeva ureditev spremljanja Komisije med izvajanjem projektov/dejavnosti, je 39 % od 72 sodelujočih v anketi menilo, da je bila deloma dobra in koristna. Kljub temu se 14 % sodelujočih deloma ni strinjalo s trditvijo „Ureditev spremljanja, ki ga izvaja Komisija, je dobra in je bila koristna“, 5 % pa se sploh ni strinjalo s to trditvijo. Sodelujočim se je zdelo zlasti pomembno, da od Komisije pravočasno dobijo povratne informacije o napredku projektov/vmesnih poročilih, da lahko po potrebi odpravijo pomanjkljivosti. 2.6 EVROPSKA DODANA VREDNOST Dodana vrednost EU pomeni, koliko dejstvo, da je program program na ravni EU, koristi zainteresiranim stranem ter kolikšno prednost ima EU v primerjavi z nacionalnimi in mednarodnimi akterji, ki delujejo na tem področju. Najprej sta obravnavana evropska narava programa in njegova geografska pokritost. To je izhodiščna točka za opredelitev dodane vrednosti EU. Dodana vrednost EU je nato analizirana v smislu rezultatov, ki so Evropski uniji in upravičencem prinesli vrednost. Vendar dodane vrednosti EU v smislu učinkov še ni bilo mogoče opredeliti in izmeriti. Na splošno so bila finančna sredstva v okviru programa FRC na voljo samo za dejavnosti z jasno evropsko „dodano vrednostjo“. Program je bil razvit za spodbujanje razvoja evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic in pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije. Taki cilji imajo posledice, ki jih države članice ne morejo učinkovito obravnavati same. Zato je bil program zasnovan tako, da je potreben mednarodni odziv, ki vključuje usklajen in večdisciplinaren pristop, vključno z izmenjavo informacij na ravni EU in zagotavljanjem obsežnega razširjanja dobrih praks v vsej EU. Za izvajanje programa je zato ključno sodelovanje med različnimi državami. Evropska narava programa se kaže v njegovi pravni podlagi, ki določa cilje programa, in merilih za prejem finančnih sredstev, ki so določena v razpisih za zbiranje predlogov. V sklepu o vzpostavitvi je navedeno, da je eden od splošnih ciljev programa „v polnem spoštovanju temeljnih pravic“ prispevati k razvoju in izvajanju politik Skupnosti. Evropska razsežnost se spodbuja tudi z merili za prejem finančnih sredstev in temo projektov 52, kot so določeni v sklepu o vzpostavitvi, letnih delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov. 52 Člena 4 in 9 Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“. 19 2.6.1 Geografska pokritost financiranih projektov Število vodilnih organizacij in torej število izvedenih projektov se med državami članicami bistveno razlikujeta. Tako slika 2–1 prikazuje, da so večino projektov v okviru programa FRC z donacijami za ukrepe vodile organizacije s sedežem v Italiji, sledili so ji Belgija, Francija, Španija in Združeno kraljestvo, malo pa jih je bilo na primer s Cipra, iz Romunije in Luksemburga. To pomeni, da je projekte v okviru programa FRC največkrat vodila izbrana skupina držav članic, medtem ko so bile druge države članice vključene samo v omejenem obsegu. Vodilne organizacije so bile skoncentrirane zlasti v dveh državah članicah: Italiji in Belgiji. Skupaj sta ti dve državi članici vodili 33 % (57) vseh projektov. Nekatere države članice niso vodile nobenega projekta v okviru programa FRC, na primer Estonija. Je pa sodelovanje držav članic enakomerneje porazdeljeno, če pogledamo partnerske organizacije; od vseh držav članic sta samo Malta in Luksemburg sodelovala z manj kot petimi partnerskimi organizacijami 53. Slika 2-1: Skupno število organizacij, ki so sodelovale pri projektih v okviru programa FRC, vključno z vodilnimi (levo) in partnerskimi organizacijami (desno) Večina sredstev v okviru programa FRC je bila odobrena za projekte, pri katerih je bila vodilna organizacija iz Italije (25 %), sledili sta ji Belgija (13 %) in Francija (10 %). Ta porazdelitev financiranja je zelo podobna porazdelitvi števila projektov, ki so jih vodile države članice. Porazdelitev financiranja po državi članici vodilne organizacije je predstavljena na sliki 2–2 (levo). Vendar na njej ni prikazana porazdeljenost odobrenih sredstev med projektnimi partnerji, temveč se domneva, da so bila vsa odobrena sredstva dodeljena državi vodilne organizacije. Ker dejansko ni bilo tako (projekti so bili nadnacionalni, poleg tega so del sredstev dobili tudi projektni partnerji), je pri razlagi slike potrebna previdnost 54. Odobrena sredstva na državo članico vodilne organizacije so se nato delila s številom prebivalcev, da so se upoštevale razlike v velikosti držav članic (glej sliko 2–2 desno). Ob predpostavki, da se 53 Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme evaluation: Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF, 28. julij 2015, str. 45: http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf. 54 Glej prejšnjo opombo, str. 46. 20 finančna sredstva, odobrena za vodilne organizacije, niso delila s partnerji zunaj države članice vodilne organizacije, je bilo za Belgijo in Slovenijo odobrenih med 0,50 in 0,60 EUR na prebivalca. Druge države članice so prejele manj kot 0,30 EUR na prebivalca 55. Slika 2-2: Dodelitev sredstev, odobrenih v okviru programa FRC, po vodilni organizaciji (levo) in vodilni organizaciji na prebivalca (desno) 2.6.2 Struktura partnerstev Na sliki 2–3 je nadalje predstavljena partnerska struktura najpomembnejših treh držav članic z največjim številom vodilnih organizacij, ki imajo sedež v Italiji, Belgiji in Franciji. Podatki kažejo, da so italijanske vodilne organizacije pogosteje sklenile partnerstva s partnerji iz Italije (21 projektov), sledili so jim partnerji iz Španije (14 projektov) in Romunije (13 projektov). To bi lahko kazalo na dajanje prednosti povezovanju s partnerji iz držav s podobnimi jeziki. Vendar je Italija skupaj sklenila partnerstva z 22 različnimi državami članicami. Belgijske vodilne organizacije so pogosto sklenile partnerstva z organizacijami iz Združenega kraljestva (osem projektov), Španije (sedem projektov), Belgije (šest projektov), Grčije (šest projektov) in Romunije (pet projektov). Belgija je skupaj sklenila partnerstva s 24 različnimi državami članicami. 55 Glej prejšnjo opombo. 21 Francija je pogosto sklenila partnerstva z Italijo (štirje projekti), Belgijo (štirje projekti) in Francijo (štirje projekti). Francija je skupaj sklenila partnerstva s 14 različnimi državami članicami. Slika 2-3: Partnerska struktura najpomembnejših treh držav članic vodilnih AT EE BE 20 DK LU 18 CZ Drugo (nečlan… 16 14 CY UK 12 10 HR SE 8 6 BG ES 4 2 FI PL 0 DE SK HU SI EL LT IT RO IE NL LV organizacij AT EE LU 18 CZ Drugo (nečlanice EU) 16 14 CY Belgija FR PT BE 20 DK MT UK 12 10 HR SE 8 6 BG ES 4 2 FI PL 0 DE SK HU SI LT EL RO IT IE NL LV MT PT Italija FR 22 EE DK AT BE 20 LU 18 CZ Drugo (nečlanice EU) 16 14 CY UK 12 10 HR SE 8 6 BG ES 4 2 FI PL 0 DE SK HU SI EL LT IT RO IE NL LV MT PT FR Francija 2.6.3 Analiza geografske pokritosti programa S programom FRC niso bile enakomerno zajete vse države članice. Vključenost držav članic se večinoma kaže v številu vlog, ki so jih prejele različne države članice. Skupaj so za financiranje projektov v okviru programa FRC prispele 804 vloge. Največ vlog so predložile italijanske organizacije (174), sledile so jim organizacije iz Belgije (77) in Francije (69). Te najpomembnejše tri države članice vlagateljice so predložile 39 % vseh vlog za financiranje v okviru programa (glej sliko 2-4) 56. Slika 2-4: Skupno število vlog pri projektih v okviru programa FRC (desno) in uspešnost po državah članicah (levo) 56 Glej prejšnjo opombo, str. 47–48. 23 Največji delež uspešnih vlog sta imeli Danska in Irska, sledile so jima Finska, Avstrija, Belgija in Nemčija. Estonija in Malta sta predložili vloge, vendar jima ni uspelo pridobiti sredstev v okviru programa FRC. Znova je treba opozoriti, da so bile te stopnje uspešnosti izračunane zgolj na podlagi vlog, pri katerih je bilo državo članico mogoče opredeliti. 2.6.4 Dodana vrednost za EU in upravičence do donacij Po navedbah upravičencev do donacij, ki so sodelovali v spletni anketi in razgovorih za nadaljnje spremljanje, so nadnacionalna partnerstva njihovim organizacijam prinesla take posebne koristi, kot jih ne bi mogel zagotoviti noben drug vir financiranja. Dejansko je večina sodelujočih v anketi (88 %) navedla, da projekt/dejavnosti brez sredstev EU ne bi bili izvedeni 57. Poleg tega velik delež dejavnosti, razvitih v okviru programa FRC, brez tega programa ne bi bil razvit, saj je program ustvaril povpraševanje po novih dejavnostih. Kot dokazujejo rezultati ankete, se je s partnerskim pristopom povečalo temeljno znanje sodelujočih organizacij. Od 59 sodelujočih jih je večina potrdila, da se je s partnerstvi povečalo (strokovno) znanje na tematskem področju, omogočilo povezovanje (več) mednarodnih partnerjev v mreže ter obogatilo znanje o politiki in praksi v drugih državah. Partnerstva so v manjšem obsegu prispevala tudi k boljšemu znanju o zadevnih politikah in zakonodaji EU 58. 57 58 Glej prejšnjo opombo, str. 48. Glej prejšnjo opombo. 24 3 SKLEPNE UGOTOVITVE Ustreznost programa 59 • Na splošno se za prednostne naloge iz razpisov in financirane ukrepe lahko šteje, da so ustrezali programskim ciljem ter razvoju in izvajanju politik in zakonodaje EU. • Z donacijami za ukrepe in donacijami za poslovanje so se na splošno izpolnili potrebe in interesi glavne ciljne skupine. Vendar so nekateri udeleženci razgovorov opozorili, da bi morali biti razpisi jasnejši. • Prednostne naloge v zvezi z usposabljanjem splošne javnosti ali pravosodnih in upravnih organov ali pravnih strokovnjakov o Listini EU o temeljnih pravicah skozi leta niso bile dosledno določene. • Pri tem vrednotenju ni bilo mogoče oceniti zanesljivosti metode, ki se je pri projektih uporabila za oceno potreb. Ocene potreb za upravičence do donacij niso obvezne. Brez ocen potreb je težko oceniti, ali bi bilo treba nekatere prednostne naloge črtati oziroma katerim vprašanjem bi bilo treba dati prednost v prihodnje. Skladnost in dopolnjevanje • Program FRC je skladen z drugimi evropskimi pobudami politike. Poleg tega se v smislu ciljev, tematskih področij in ciljnih skupin dopolnjuje z drugimi programi financiranja EU, na primer Daphne III, PROGRESS in JPEN. Vendar to dopolnjevanje prinaša tudi tveganje morebitnega prekrivanja s temi programi. • Nekateri projekti, financirani v okviru programa FRC, so se pri ciljih in upravičencih dopolnjevali z drugimi programi financiranja EU. Prednost programa FRC je, da omogoča financiranje projektov, ki morda ne spadajo v ožji krog zanimanja drugih programov financiranja EU. • Na ravni projektov so bile ustvarjene sinergije z drugimi programi mednarodnih donatorjev s podobnimi cilji na ravni EU in nacionalni ravni ter projekti, financiranimi v okviru samega programa FRC. Uspešnost • Ukrepi, financirani v okviru programa FRC, so bistveno prispevali k zastavljenim ciljem programa. Program FRC je zlasti prispeval k izvajanju in razvoju evropske politike in zakonodaje. • Vendar podatki iz končnih poročil in razgovorov niso zadostovali za oceno posamezne ravni učinkovitosti teh dejavnosti pri doseganju ciljev programa. Tako niti v predlogi končnega poročila niti v smernicah z navodili za izpolnjevanje predloge ni bila pojasnjena razlika med učinki, rezultati in izidi. Zato v pregledanih končnih poročilih največkrat ni razlikovanja med učinki, rezultati in izidi projektov. • Večini projektov je uspelo pravočasno doseči načrtovane cilje in pričakovano ciljno skupino. Ovire, ki bi resno vplivale na izvajanje rezultatov ali ciljev projekta, niso bile opredeljene. • Uvedeni mehanizmi za spremljanje projektov med njihovim izvajanjem ne zagotavljajo, da upravičenci do donacij v vseh primerih dobijo povratne informacije in/ali da se opredelijo pridobljena spoznanja, dobre prakse, dejavniki uspeha itd. 59 Glej prejšnjo opombo, str. 50–51. 25 Trajnost • Upravičenci do donacij so na splošno uspešno razširjali rezultate projektov, čeprav je bilo pri tem nekaj omejitev. Vendar je brez nadaljnjega spremljanja, ki ga projektni partnerji izvajajo po koncu projekta, težko oceniti dolgoročni učinek truda, ki so ga vložili v razširjanje. Prizadevanja Komisije za razširjanje rezultatov projektov so bila omejena. Pomanjkanje učinkovitih sredstev, s katerimi bi lahko Komisija delila informacije v zvezi s programom FRC, je bilo omenjeno že pri vmesnem vrednotenju, vendar pri tem vrednotenju ni bilo ugotovljeno, ali so bila vzpostavljena dodatna komunikacijska sredstva in ukrepi. • V programu FRC so vrzeli pri komuniciranju in razširjanju učinkov in rezultatov projektov oblikovalcem politike EU in drugim projektnim vodjem, ki bi jih bilo mogoče z zadevnimi rezultati odpraviti. Včasih so bile potrebne manjše spremembe gradiva in orodij projektov, kot sta prevod in prilagoditev projektne metode lokalnim razmeram, da so bili koristni za druge organizacije, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. • Za številne učinke in rezultate projektov se je štelo, da jih je mogoče prenesti na druge ciljne skupine ali v druge države. Pri več kot polovici projektov so se rezultati v drugi državi že uspešno izvajali. • Na splošno so se s projekti v okviru programa FRC zagotovili trajnostni rezultati v smislu nadaljevanja dejavnosti in vzpostavljanja partnerstev. Veliko je bilo dokazov, da so se partnerstva, vzpostavljena v okviru projekta, nadaljevala tudi po koncu projekta. Vendar je bilo nadaljevanje projektnih dejavnosti odvisno od vrste dejavnosti in morebitne potrebe po nadaljnjem financiranju. Učinkovitost • Na splošno se zdi, da je bilo za donacije za ukrepe in donacije za poslovanje dodeljenih dovolj sredstev. Od vseh sredstev, ki so bila za donacije za ukrepe dodeljena za obdobje 2007–2012, jih je bilo odobrenih približno 90 %, od katerih jih je bilo dejansko porabljenih 88 %, kar kaže na sprejemljivo stopnjo črpanja pri teh donacijah. Pri donacijah za poslovanje je bilo dejansko odobrenih samo 39 % vseh dodeljenih sredstev, čeprav je bil od teh zneskov dejansko porabljen enak delež kot zgoraj (88 %), kar znova kaže sprejemljivo stopnjo črpanja. • Učinkovitost porazdelitve sredstev med različna orodja financiranja je bila na splošno ustrezna. Zneski, ki so bili na voljo na projekt, so se šteli za zadostne za izvajanje dejavnosti projekta in doseganje njegovih ciljev. • Kar zadeva možnosti za poenostavitev, je bilo glede na zahteve, ki so veljale za vložnike in upravičence, ter prejeto podporo upravljanje programa FRC na splošno učinkovito. So pa nekatere organizacije imele težave pri vložitvi vloge in izvajanju. Zahteve glede poročanja so se včasih zdele obremenjujoče, zlasti v zvezi z računovodskimi poročili. Ureditev spremljanja, ki ga izvaja Komisija, se je na splošno štela za koristno; vendar so imeli nekateri sodelujoči težave. Dodana vrednost EU • Program FRC je zagotovil evropsko dodano vrednost. Prispeval je k razvoju in krepitvi ukrepov EU na področju svobode, varnosti in pravice, še zlasti pa je odgovarjal na potrebo po zaščiti temeljnih pravic in spodbujanju državljanstva EU. Vendar dodane vrednosti EU v smislu učinkov še ni bilo mogoče opredeliti in izmeriti. 26 • Projekti so se nanašali na temo, ki je pomembna za EU, in so se izvajali z nadnacionalnimi partnerstvi med državami članicami. Nadnacionalna partnerstva so prinesla posebne koristi, na primer večje temeljno znanje sodelujočih organizacij in širše razširjanje dobrih praks. • Geografska pokritost projektov in projektnih partnerjev, ki so prejeli finančna sredstva v obliki donacij za ukrepe in donacij za poslovanje, je neenakomerna, saj je nekaj držav članic čezmerno zastopanih, druge pa so zastopane dokaj slabo. Ključna priporočila • Boljša opredelitev prednostih nalog: Komisija bi morala več časa in človeških virov nameniti postopku določanja prednostnih nalog, s čimer bi zagotovila, da bi se lahko te ustrezno uresničile v okviru predvidenega proračuna. • Stvarne ocene tveganj projekta in boljše strategije zmanjševanja tveganja: Komisija bi morala ves čas trajanja projekta bolje spremljati tveganja, na primer tako, da bi zahtevala kratka poročila o napredku, v katerih bi se opredelila morebitna tveganja, ki se pojavijo med izvajanjem projekta. • Kar zadeva spremljanje in vrednotenje, bi se bilo treba bolj osredotočiti na oceno učinkov na vseh ravneh in ne zgolj na rezultate. To je skladno s potrebo po zbiranju, analizi in uporabi objektivnih in neodvisnih dokazov pri vrednotenju projektov in programov. Večji poudarek na oceni potreb, ki naj bi bile obravnavane s posameznim projektom. • Raziskati bi bilo treba načine za večjo uporabo učinkov, rezultatov in dobrih praks v drugih organizacijah, tudi v drugih državah članicah, vključno s povečanjem sredstev za prevode, komuniciranje in razširjanje. • Izostritev intervencijske logike programa; Komisija si bo na podlagi obsega programa, njegovih splošnih in posebnih ciljev in prednostnih nalog, vrst ukrepov ter vrst posredovanja in izvedbenih ukrepov prizadevala izostriti intervencijsko logiko 60 ter zagotoviti, da bodo povezave med razlogi, cilji, vložki, rezultati, upravičenci, pričakovanimi izidi in učinki pri morebitnem prihodnjem nadaljevanju programa jasnejše, natančnejše in konkretnejše. 60 Glej na primer Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme evaluation: Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF, 28. julij 2015, str. 1–2: http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf. 27
© Copyright 2024