1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 14. februar 2017
(OR. en)
6328/17
FREMP 16
JAI 116
COHOM 22
COPEN 50
DROIPEN 18
DAPIX 52
JUSTCIV 33
SPREMNI DOPIS
Datum prejema:
Prejemnik:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
13. februar 2017
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2017) 69 final
Zadeva:
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Poročilo o naknadnem vrednotenju programa Temeljne pravice in
državljanstvo (2007-2013)
Pošiljatelj:
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 69 final.
Priloga: COM(2017) 69 final
6328/17
nr
DG D 2C
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 13.2.2017
COM(2017) 69 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Poročilo o naknadnem vrednotenju programa Temeljne pravice in državljanstvo
(2007-2013)
SL
SL
KAZALO
1
2
3
UVOD ................................................................................................................................. 3
1.1
CILJ POROČILA ........................................................................................................ 3
1.2
METODOLOGIJA IN VIR INFORMACIJ ................................................................ 3
1.3
PREGLED PROGRAMA............................................................................................ 3
REZULTATI VREDNOTENJA ......................................................................................... 6
2.1
USTREZNOST PROGRAMA .................................................................................... 6
2.2
SKLADNOST IN DOPOLNJEVANJE ...................................................................... 7
2.3
USPEŠNOST ............................................................................................................. 10
2.4
TRAJNOST IN PRENOSLJIVOST .......................................................................... 12
2.5
UČINKOVITOST IN MOŽNOSTI ZA POENOSTAVITEV .................................. 15
2.6
EVROPSKA DODANA VREDNOST ..................................................................... 17
SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................................. 23
2
3
1
UVOD
1.1
CILJ POROČILA
Komisija mora v skladu s sklepom o vzpostavitvi programa Temeljne pravice in državljanstvo (v
nadaljnjem besedilu: FRC) predložiti poročilo o naknadnem vrednotenju za obdobje 2007–2013 1.To
naknadno vrednotenje 2 je izvedel neodvisni zunanji ocenjevalec, ki mu je pomagalo osebje Komisije.
To poročilo temelji na navedenem vrednotenju. Sestavljeno je v skladu z glavnimi merili vrednotenja
in ustreznimi vprašanji. Med temi merili so ustreznost, skladnost in dopolnjevanje, uspešnost, vpliv in
trajnost, učinkovitost, možnosti za poenostavitev ter evropska dodana vrednost.
1.2
METODOLOGIJA IN VIR INFORMACIJ
To končno poročilo o vrednotenju temelji na:
•
•
•
•
•
•
•
izčrpnem pregledu razpoložljive dokumentacije o 135 donacijah za ukrepe in 34 donacijah za
poslovanje, financiranih v okviru programa FRC za obdobje 2007–2013;
pregledu dokumentacije o programu, kot so sklep o vzpostavitvi, letni delovni programi ter
razpisi za zbiranje predlogov za obe vrsti donacij in pogodbe o javnih naročilih;
pregledu drugih informacij, ki so na voljo na spletu – na primer dokumentov o politiki EU,
spletišč, sklepov o vzpostavitvi povezanih programov EU itd.;
kvantitativni analizi 169 projektov (ki so prejeli donacije za ukrepe ali donacije za
poslovanje);
analizi 71 odgovorov, ki so jih upravičenci do donacij v okviru programa FRC navedli v
spletni anketi;
poročilih o 17 razgovorih za nadaljnje spremljanje s koordinatorji projektov/organizacijami, ki
so prejeli donacije v okviru programa FRC za obdobje 2007–2013, ter
štirih predhodnih razgovorih z uradniki Komisije.
PREGLED PROGRAMA
1.3
Program FRC je bil vzpostavljen s Sklepom Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 (v nadaljnjem
besedilu: sklep o vzpostavitvi) za obdobje 2007–2013 v okviru programa „Temeljne pravice in
pravosodje“.
V členu 2 sklepa o vzpostavitvi so predstavljeni štirje splošni cilji:
•
•
•
spodbujanje razvoja evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, kot so
priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno s pravicami, ki izhajajo iz
državljanstva Unije;
krepitev civilne družbe in spodbujanje odprtega, preglednega in rednega dialoga na področju
temeljnih pravic;
boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter spodbujanje boljšega medverskega in
medkulturnega razumevanja in večje strpnosti v vsej Evropski uniji;
1
Člen 15(3)(d) Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za
obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
2
Poročilo o naknadnem vrednotenju zunanjega ocenjevalca je objavljeno na naslednjih spletnih naslovih:
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf, priloge:
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_annex_1,_2_and_3.pdf,
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_annex_4_quantitative_analysis.pdf.
Poročilo Komisije o vmesnem vrednotenju je objavljeno na naslednjem spletnem naslovu: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0249:FIN:SL:PDF.
4
•
izboljšanje stikov, izmenjave informacij in povezovanja v mreže med pravosodnimi in
upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, za
zagotovitev boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki.
Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z
Uredbo (ES) št. 168/2007, tj. v polnem spoštovanju temeljnih pravic prispevati k razvoju in izvajanju
politik Skupnosti.
Kot pri drugih programih, ki so del programa Temeljne pravice in pravosodje, se tudi v okviru
programa FRC ukrepi financirajo z naslednjimi mehanizmi 3:
•
•
•
•
donacijami za ukrepe v obliki sofinanciranja (do 80 % vseh stroškov) za posamezne
nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo organi ali druga telesa države
članice, mednarodna ali nevladna organizacija ter lahko trajajo največ dve leti;
donacijami za poslovanje, s katerimi se zagotovi finančna podpora (do 80 %) za dejavnosti
nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem
interesu;
donacijami za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim
programom posameznih organizacij, navedenih v pravni podlagi (Konferenca evropskih
ustavnih sodišč ter Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske
unije), ter
naročili, oddanimi na podlagi javnega razpisa/javnim naročanjem za posebne ukrepe, ki jih
sproži Komisija, kot so: študije in raziskave; javnomnenjske raziskave in statistični pregledi;
oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij; zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in
statistik; seminarji, konference in srečanja strokovnjakov; organizacija javnih kampanj in
dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletišč; priprava in razširjanje informativnega gradiva;
podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov; dejavnosti analiz,
spremljanja in vrednotenja itd.
Skupni proračun, namenjen programu FRC v njegovem obdobju izvajanja (od januarja 2007 do
decembra 2013), je znašal 94,8 milijona EUR (glej preglednico 1–1).
Preglednica 1-1: Načrtovana razčlenitev proračuna za program FRC (2007–2013)
Razpoložljivi proračun za donacije in pogodbe
Projekti
(donacije za ukrepe)
Donacije za poslovanje
Pobude Komisije
Vrednost
(v EUR)
%
Vrednost
(v EUR)
%
Vrednost
(v EUR)
%
2007
5 505 000
51,9 %
2 100 000
19,8 %
2 995 000
28,3 %
10,60
100 %
2008
5 800 000
50,0 %
2 100 000
18,1 %
3 700 000
31,9 %
11,60
100 %
2009
9 200 000
64,8 %
1 300 000
9,2 %
3 700 000
26,1 %
14,20
100 %
2010
10 195 000
73,9 %
1 400 000
10,1 %
2 205 000
16,0 %
13,80
100 %
2011
9 290 000
67,3 %
1 000 000
7,2 %
3 510 000
25,4 %
13,80
100 %
2012
12 235 000
80,0 %
1 000 000
6,5 %
2 065 000
13,5 %
15,30
100 %
2013
10 900 000
70,3 %
1 000 000
6,5 %
3 600 000
23,2 %
15,50
100 %
63 125 000
66,6 %
9 900 000
10,4 %
21 775 000
23 %
94,80 mio
Leto
Skupaj letni proračun
Vrednost
(v
mio
EUR)
%
FRC – letni delovni programi (2007–2013)
3
Člena 4 in 8 Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za
obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
5
Komisija je v obdobju 2007–2013 objavila:
•
pet razpisov za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe: FRC/AG 2007, 2008, 2009–2010,
2011–2012, 2013;
•
šest razpisov za zbiranje predlogov za donacije za poslovanje: FRC/OG 2007 proračunsko leto
2008, FRC/OG 2008 proračunsko leto 2009, FRC/OG 2009 proračunsko leto 2010, FRC/OG
2010 proračunsko leto 2011, FRC/OG 2012 proračunsko leto 2012 in FRC/OG 2013
proračunsko leto 2013.
Komisija je s postopki javnega naročanja financirala tudi 111 pobud Komisije.
V preglednici 1–2 je povzeto število različnih ukrepov, financiranih v posameznem letu obdobja
izvajanja programa.
Preglednica 1-2: Število ukrepov, financiranih na leto
2007
2008
2009
2010
2011
Donacije za ukrepe
18
26
Donacije za poslovanje
3
7
4
6
0
Javno naročanje
7
19
14
27
13
49
2012
2013
SKUPAJ
NO 4
135
10
4
34
16
15
111
42
Večina donacij (46 %) je bila dodeljena nacionalnim nevladnim organizacijam, vključno s
platformami in mrežami nevladnih organizacij. Drugo največje število (19 %) projektov je vodila
evropska mreža/platforma/forum, sledili so jim nacionalni organi (npr. ministrstva) (6 %), raziskovalni
inštituti (6 %) in univerze (6 %). Poleg tega so 5 % projektov vodili lokalni organi, 4 % so jih vodili
drugi izobraževalni inštituti/inštituti za usposabljanje, 3 % regionalni organi in 5 % druge vrste
organizacij. Nazadnje, 0,6 % projektov so vodili sodišča, javne službe in tožilstva.
Pri donacijah za ukrepe v okviru programa FRC ozaveščanje, obveščanje in razširjanje predstavljajo
24 % dejavnosti, sledijo jim vzajemno učenje, izmenjava dobrih praks, sodelovanje (22 %), analitične
dejavnosti (20 %), podpora ključnim akterjem (15 %) in dejavnosti usposabljanja (13 %).
Pri donacijah za poslovanje v okviru programa FRC so ozaveščanje, obveščanje in razširjanje s 25 %
glavna vrsta dejavnosti, tesno jim sledijo podpora ključnim akterjem (24 %), vzajemno učenje,
izmenjava dobrih praks, sodelovanje (23 %), analitične dejavnosti (16 %) in dejavnosti usposabljanja
(10 %) 5.
4
V okviru tega vrednotenja ni upoštevano, ker končna poročila v tem postopku vrednotenja niso bila predložena.
Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme evaluation:
Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne perspektive za
obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF, 28. julij 2015, str. 4–5:
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf.
5
6
2
REZULTATI VREDNOTENJA
2.1
USTREZNOST PROGRAMA
Ustreznost programa je ocenjena glede na to, do katere mere njegovi ukrepi logično ustrezajo
njegovim ciljem, širšim potrebam politike EU in potrebam ciljnih skupin.
2.1.1
Ustreznost ukrepov v okviru programa glede na njegove cilje
Komisija je za zagotovitev, da so rezultati programa skladni s cilji, v vsakem letnem delovnem
programu določila prednostna področja dela. Prednostna področja so določala poudarek pri
dejavnostih, financiranih z donacijami za ukrepe, saj so morali vložniki predlagati dejavnosti, ki so
spadale na eno ali več prednostnih področij. Prednostne naloge so se lahko v skladu s programom
politike EU in praktičnimi potrebami v različnih sektorjih vsako leto spremenile.
Po sprejetju sporočila Komisije „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ je bila s prvim letnim
delovnim programom leta 2007 uvedena prednostna naloga, osredotočena na varstvo otrokovih pravic.
Namen je bil, da bi se z dejavnostmi, kot so kampanje ozaveščanja in analiza posebnih potreb otrok,
bolje spodbujale in spoštovale otrokove pravice, kot so navedene v Konvenciji Združenih narodov o
otrokovih pravicah. To prednostno področje se ujema s širšim ciljem spodbujanja temeljnih pravic.
Zato je dosledno dajanje prednosti temu področju v naslednjih letih ustrezno 6.
V letnem delovnem programu za leto 2007 je bil kot prednostna naloga določen tudi boj proti rasizmu,
ksenofobiji in antisemitizmu. To je v skladu s splošnim ciljem programa FRC v zvezi s tem
vprašanjem. Namen je bil s pobudami za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razvijanja
medskupnostnih pristopov spodbujati ukrepe, usmerjene v boj proti stereotipom ter preprečevanje
rasističnega vedenja, govora in nasilja. Leta 2008 je bila dodana še ena prednostna naloga – boj proti
homofobiji –, ki je bila namenjena boljšemu prepoznavanju in preprečevanju homofobnega vedenja in
stereotipov. Ti prednostni nalogi sta se ohranili do konca programa leta 2013 7.
V sklepu o vzpostavitvi ni omenjeno vprašanje pravic do varstva podatkov in zasebnosti, vendar ga je
Komisija kot prednostno področje določila že v letnem delovnem programu za leto 2007. Kar zadeva
pravice otrok, se to prednostno področje ujema s širšim ciljem spodbujanja temeljnih pravic, zato
ustreza ciljem programa FRC. V letu 2011 je bila dodana še ena prednostna naloga za izboljšanje
sodelovanja med organi za varstvo podatkov. V programskem obdobju te prednostne naloge niso bile
več spremenjene 8.
V sklepu o vzpostavitvi je kot poseben cilj navedeno „seznanjanje vseh državljanov o njihovih
pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se državljane Unije spodbudilo
k dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije“. To področje je torej zelo pomembno in je bilo
prednostno obravnavano v celotnem programskem obdobju.
V letnem delovnem programu za leto 2008 je bila uvedena prednostna naloga, osredotočena na
usposabljanje o Listini EU o temeljnih pravicah, da bi se med pravosodnimi in upravnimi organi ter
pravnimi strokovnjaki izboljšalo poznavanje in razumevanje načel iz Pogodbe o Evropski uniji in
Listine EU o temeljnih pravicah. Ta prednostna naloga se je ohranila do letnega delovnega programa
za leto 2012, v katerem je bilo kot prednostno področje navedeno tudi izobraževanje splošne javnosti,
s posebnim poudarkom na projektih, namenjenih napotitvi posameznikov, ki so jim bile po njihovem
mnenju kršene temeljne pravice, na ustrezne organe 9.
6
Glej prejšnjo opombo, str. 7.
Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo.
9
Glej prejšnjo opombo, str. 8.
7
8
7
2.1.2
Prednostne naloge iz razpisov in izbranih ukrepov ter njihova ustreznost glede na
politiko
Prednostne naloge, določene v okviru programa FRC in opisane v razpisih za zbiranje predlogov, so
bile na splošno skladne s spremembami politik EU med izvajanjem programa, poleg tega se zdi, da so
se te spremembe politik z njimi ustrezno obravnavale 10. Prednostne naloge programa je večinoma
izbral oddelek za politike v skladu s programom politike in praktičnimi potrebami, opredeljenimi v
posameznem sektorju. Vključena je bila celotna hierarhična veriga in posvetovati se je bilo mogoče z
različnimi generalnimi direktorati. Ta postopek je bil vzpostavljen za zagotovitev, da so prednostne
naloge v skladu s spremembami politik EU.
Tako je bil od leta 2010 program politike EU v zvezi z državljanstvom med drugim osredotočen na
spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov pri udeležbi na volitvah v Evropski parlament.
Naslednje leto je bilo to vprašanje izraženo kot ena od prednostnih nalog letnega delovnega programa
FRC 11.
2.1.3
Ustreznost programa glede na potrebe ciljnih skupin
Program FRC je bil priljubljen, saj je bilo glede na razpoložljiva finančna sredstva prejetih veliko
vlog. Skupno število vlog za donacije za ukrepe je dejansko segalo od najmanj 66 v letu 2007 do
največ 257 v obdobju 2011–2012. Pri donacijah za poslovanje je bilo najmanj vlog v letu 2007, in
sicer 11, največ pa v letu 2010, in sicer 52 12.
Večina sodelujočih v spletni anketi je v okviru programa FRC prejela več kot eno donacijo,
prednostne naloge, ki jih je Komisija opredelila v razpisih, pa so se jim zdele ustrezne glede na
posebne potrebe ciljne skupine (80 %) in potrebe njihove domače države (86 %) 13. Poleg tega je bila
večina oseb, s katerimi so bili opravljeni razgovori (10 od 17 razgovorov), zadovoljna s prednostnimi
nalogami, kot so bile določene v razpisih za zbiranje predlogov, medtem ko z razpisi nista bila
zadovoljna samo dva od 17 udeležencev razgovorov 14.
Vendar ni bilo mogoče preveriti, ali je bilo mogoče z dejavnostmi, učinki in rezultati projektov
zadovoljiti potrebe ciljne skupine in ali so bile te potrebe dejansko izpolnjene. Ocene potreb za
upravičence do donacij niso obvezne. Če pa bi vložniki vlog za donacije ocenili potrebe, bi se s to
oceno veliko jasneje opredelila ustreznost njihovega projekta, izboljšala kakovost njihove študije in
zagotovilo izhodišče za poznejšo oceno uspešnosti projekta. Projekti, ki ne temeljijo na oceni potreb,
lahko kljub temu ustrezajo potrebam ciljnih skupin, vendar se brez ocene potreb pojavi vprašanje, ali
bi se morda lahko razvile ustreznejše metode ali sredstva za podporo ciljnim skupinam.
2.2
SKLADNOST IN DOPOLNJEVANJE
Osredotočenost programa FRC na varstvo temeljnih pravic na splošno vključuje varstvo pravic otrok.
Program Daphne, ki je namenjen zaščiti ranljivih skupin pred nasiljem, je usmerjen tudi v otroke.
Zaščita otrok je tudi eden od splošnih ciljev programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu
(ISEC), zlasti zaščita otrok, da ne postanejo žrtve nasilja. Evropski sklad za begunce in Evropski sklad
10
Glej prejšnjo opombo, str. 11.
Glej prejšnjo opombo.
12
Glej prejšnjo opombo, str. 13.
13
Glej prejšnjo opombo.
14
Glej prejšnjo opombo.
11
8
za vključevanje sta osredotočena na begunce in razseljene osebe, med njunimi cilji pa je tudi zaščita
otrok, čeprav tistih, ki spadajo v njune ciljne skupine.
Cilje boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in homofobiji, ki spadajo na področje uporabe
programa FRC v zvezi z varstvom temeljnih pravic na splošno, med drugim delita tudi program
PROGRESS in sedmi okvirni program. Program PROGRESS, ki je namenjen zaščiti oseb pred
diskriminacijo, je ožje osredotočen, in sicer naj bi prispeval k doseganju ekonomskih in socialnih
ciljev iz strategije Evropa 2020. S tem področjem se dopolnjuje tudi osredotočenost programa Daphne
na zagotavljanje zaščite nekaterih ranljivih skupin pred nasiljem.
Največ možnosti za dopolnjevanje in morebitno prekrivanje je bilo opredeljenih pri cilju usposabljanja
in povezovanja v mreže med pravnimi poklici in delavci v pravni stroki. Cilj programa FRC na tem
področju je zelo širok, in sicer izboljšati stike, izmenjavo informacij in povezovanje v mreže med
pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici. To je vključevalo podporo pravnemu
izobraževanju za boljše medsebojno razumevanje, čeprav je bila osredotočena na usposabljanje v zvezi
s temeljnimi pravicami na splošno. Možnosti za dopolnjevanje in prekrivanje so največje pri
programih Generalnega direktorata za pravosodje „Kazensko pravosodje“ (JPEN) in „Civilno
pravosodje“ (JCIV). Cilj programov JPEN, JCIV in FRC je izboljšati usposabljanje za nacionalne
pravosodne delavce. Vendar se lahko sredstva v okviru programa JPEN dodelijo samo za dejavnosti
na področju kazenskega pravosodja, sredstva v okviru programa JCIV pa se lahko dodelijo samo za
dejavnosti na področju civilnega pravosodja. Programa JPEN in JCIV sta zato bolj osredotočena kot
program FRC.
Skratka, največje možnosti za dopolnjevanje so bile ugotovljene pri programih JPEN in PROGRESS.
Morebitno dopolnjevanje je bilo ugotovljeno tudi s programoma Daphne in ISEC. Analiza ni pokazala
prekrivanja med programi CIPS (Terorizem in druga varnostna tveganja), RF (Evropski sklad za
vračanje) ali DPIP (Preprečevanje uporabe drog in obveščanje) 15.
2.2.1
Značilnosti projektov
Program FRC je zajemal samo nadnacionalne projekte; nacionalne dejavnosti so bile zajete samo, če
so bile del širšega nadnacionalnega ukrepa. Program FRC se je izvajal prek neposrednega upravljanja,
in sicer skupaj z drugimi programi financiranja, ki so bili uvedeni za podporo politikam EU na
področju pravosodja, pravic in enakosti za obdobje 2007–2013. Na podlagi neposrednega upravljanja
vse načrtovanje programov in operativno delo opravlja Komisija, ki je zanje še naprej v celoti
pristojna.
2.2.2
Financirani ukrepi
Postopek oblikovanja letnih prednostnih nalog v letnem delovnem programu programa FRC je eden
od mehanizmov za zagotavljanje skladnosti med programom FRC ter drugimi programi in politikami
EU. Pri oblikovanju teh programov, zlasti letnih prednostnih nalog, pomagajo različni akterji iz
Komisije in od drugod. V zvezi s tem se v programu kažejo zelo različne prednostne naloge politik pri
oblikovanju letnih prednostnih nalog.
Pri pregledu prednostnih nalog, določenih za ključna tematska področja, so bili ugotovljeni naslednji
primeri, v katerih je bil namen določitve prednostnih nalog doseči skladnost in dopolnjevanje ter
preprečiti prekrivanje 16.
•
15
16
Varstvo otrokovih pravic: v razpisih za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe za leta 2008
in 2009–2010 je bila navedena podpora za projekte v zvezi z otroki, ki so žrtve kaznivih
dejanj, s čimer se dopolnjuje program Daphne.
Glej prejšnjo opombo, str. 15.
Glej prejšnjo opombo, str. 16–17.
9
•
Boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in homofobiji: v razpisih za zbiranje predlogov
za donacije za ukrepe za leta 2008 in 2009–2010 je bila podobno navedena podpora za ukrepe,
namenjene boju proti stereotipom, katerih trdovratnost ali razširjanje sta vzrok za nasilna
dejanja, s čimer se deloma dopolnjuje program Daphne.
•
V okviru prednostne naloge „boj proti homofobiji“ so bili iz razpisa za leto 2008 izključeni
ukrepi, s katerimi se podvajajo dejavnosti v zvezi z nediskriminacijo pri zaposlovanju.
Podobno izključitev je vseboval razpis za leti 2009–2010. Obe sta namenjeni preprečitvi
prekrivanja s programom PROGRESS.
•
Državljanstvo in aktivna udeležba v demokratičnem življenju Unije: prednostne naloge iz
različnih razpisov za zbiranje predlogov segajo od ozaveščanja o udeležbi na volitvah v EU za
državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici, do izmenjave dobrih praks v zvezi s
pridobitvijo in izgubo državljanstva EU. Zdi se, da v različnih razpisih za zbiranje predlogov
to prednostno področje ne ponuja veliko priložnosti za dopolnjevanje.
•
Usposabljanje o Listini EU in povezovanje v mreže med pravnimi poklici in delavci v pravni
stroki: iz razpisa za zbiranje predlogov za leti 2011–2012 so bili izključeni projekti, namenjeni
predvsem vzpostavitvi novih spletišč, da bi se preprečilo prekrivanje s projekti, ki so se že
izvajali, verjetno na podlagi javnih naročil. V razpisu za leto 2013 so kot prednostni izrecno
določeni projekti, s katerimi se organi, ki obravnavajo pritožbe v zvezi s temeljnimi
pravicami, spodbujajo k oblikovanju kontrolnih seznamov za dopustnost, poleg tega se
zahteva, naj se v predlogih projektov navedeta njihovo dopolnjevanje in dodana vrednost z
delom agencije FRA.
•
Pravica do varstva podatkov in zasebnosti: v okviru tega prednostnega področja je v razpisu za
leti 2011–2012 navedena „krepitev zasebnosti otrok v spletnem okolju“, ki se notranje
dopolnjuje s prednostnim področjem „varstvo otrokovih pravic“.
2.2.1
Sinergije, ustvarjene med projekti
Spletna anketa je razkrila, da so bile ustvarjene različne sinergije z drugimi projekti, financiranimi z
drugimi programi EU in nacionalnimi programi 17.
Od 29 sodelujočih v anketi jih je 14 navedlo, da so ustvarili sinergije z drugimi projekti v okviru
programa FRC. Poleg tega jih je 21 poročalo, da so ustvarili sinergije s projekti, financiranimi v
okviru drugih programov EU, 23 pa jih je poročalo, da so bile sinergije ustvarjene z drugimi
nacionalnimi/regionalnimi programi s podobnimi cilji. Sedem sodelujočih v anketi je navedlo, da so
bile ustvarjene sinergije s projekti, financiranimi v okviru drugih programov mednarodnih donatorjev.
Sodelujoči v spletni anketi so kot primere vrst ustvarjenih sinergij med drugim navedli:
•
17
vodja projekta „Assisting and reintegrating children victims of trafficking: promotion and
evaluation of best practices in source and destination countries (ARECHIVIC) (Pomoč
otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in njihovo ponovno vključevanje v družbo:
spodbujanje in ocenjevanje dobrih praks v izvornih in ciljnih državah (ARECHIVIC))“ je
navedel, da se je lahko projekt tesno povezal s projekti, financiranimi v okviru drugih
programov EU, in projekti, ki so jih financirali mednarodni donatorji (npr. projekt GRETA
Sveta Evrope). V okviru projekta so bile ustvarjene tudi sinergije s projekti drugih držav
članic, zlasti z dejavnostmi slovaške nacionalne komisije. To se je štelo za koristno pri
vzpostavljanju dodatnih mehanizmov za čezmejno sodelovanje na tem področju. Vodja istega
Glej prejšnjo opombo, str. 18.
10
projekta je opozoril tudi na sinergije s projekti, financiranimi v okviru programa ISEC in
norveškega sklada.
•
2.3
Vodja projekta „ICUD (Internet: Creatively Unveiling Discrimination (Internet: domiselno
razkrivanje diskriminacije))“ je navedel, da so med fazo izvajanja projekta tesno sodelovali z
vodji drugih projektov s podobnimi cilji, ki so se financirali v okviru programov FRC in
DAPHNE III. Projektni vodje so izmenjevali izkušnje in informacije o rezultatih projektov,
zaradi česar so se lahko projektne skupine učile druga od druge in postale učinkovitejše pri
spopadanju s to obliko diskriminacije. Vodja je opozoril, da so člani vodstvene skupine
projekt in njegove dosežke predstavili na konferencah/seminarjih/srečanjih, organiziranih v
okviru drugih projektov, in da so lahko svojo metodologijo in ugotovitve razširjali širši
javnosti.
USPEŠNOST
Uspešnost programa se nanaša na to, kako uspešen je bil program pri doseganju ciljev in kako uspešni
so bili projekti v okviru programa FRC pri doseganju lastnih projektnih ciljev.
2.3.1
Dosežki programa in projektov
Rezultati, doseženi na področju pravic otrok (102 od 143), so se večinoma nanašali na ozaveščanje in
analitične dejavnosti ter so bili skladni s ciljem prednostne naloge (npr. dogodki, knjige ali drugo
objavljeno gradivo ter študije ali smernice o spodbujanju pravic otrok) 18. Tako so bila v okviru
projekta z naslovom „Children’s voices: exploring interethnic violence and children’s rights in the
school environment (Glasovi otrok: raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem
okolju)“ pripravljena poročila o trenutnem stanju, ki so omogočila vpogled v splošni okvir etničnih
vprašanj in medetničnega nasilja v petih državah članicah. Tudi s kvantitativnimi raziskovalnimi
anketami in kvalitativnimi terenskimi raziskavami so se zagotovili informacije in vpogled v
medetnično nasilje v šolskem okolju, oblike nasilja in razsežnost pojava.
V okviru projekta „Right to Justice: Quality Legal Assistance for Unaccompanied Children (Pravica
do sodnega varstva: kakovostna pravna pomoč za mladoletnike brez spremstva)“ je bilo pripravljeno
poglobljeno poročilo o tej temi, ki se dotlej še ni raziskovala. Razvito je bilo tudi orodje z „vodilnimi
načeli“ 19.
Prednostne naloge, osredotočene na rasizem, homofobijo in antisemitizem, so bile določene za
spodbujanje projektov, namenjenih boju proti stereotipom ter odpravi diskriminacije in nasilja, pa tudi
pobud za spodbujanje medsebojnega razumevanja in razvijanje medskupnostnih pristopov.
Z več donacijami za ukrepe so se pripravila poročila, usposabljanje in izobraževalno gradivo v zvezi z
bojem proti rasizmu, homofobiji in antisemitizmu 20. Primer tovrstnega projekta je dala nemška
fundacija Autonomia, ki je z donacijo za ukrepe za leti 2009–2010 financirala projekt z naslovom
„One Europe! Transnational Network of Citizens Actions promoting Intercultural Understanding and
Mutual Respect (Ena Evropa! Nadnacionalna mreža državljanskih ukrepov za spodbujanje
medkulturnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja)“. Ta projekt je vključeval dejavnosti v več
kot 20 krajih v sodelujočih državah (na Danskem, v Bolgariji, na Madžarskem in v Nemčiji), njegov
namen pa je bil lokalni mladini in njihovim športnim ekipam prenesti sporočilo strpnosti. Tudi
projekta z naslovom „Football for Equality – Challenging racist and homophobic stereotypes in and
through football (Nogomet za enakost – boj proti rasističnim in homofobnim stereotipom v nogometu
in prek nogometa)“ in „Football for Equality – Tackling Homophobia and Racism with a Focus on
Central and Eastern Europe (Nogomet za enakost – boj proti homofobiji in rasizmu zlasti v srednji in
vzhodni Evropi)“ sta zagotovila rezultate, s katerimi se je ozaveščalo o vprašanju homofobije v
18
Glej prejšnjo opombo, str. 19.
Glej prejšnjo opombo.
20
Glej prejšnjo opombo, str. 20.
19
11
nogometu. Med temi rezultati so bili nalepke „ljubi nogomet – sovraži seksizem“, majice z logotipom
„nogomet za enakost“, dogodek proti rasizmu v Pragi, trije informativni dogodki v Hamburgu,
komedija o homofobiji v nogometu, ki jo je pripravila skupina No Mantinels, letni turnir proti rasizmu
in nestrpnosti, konferenca, namenjena boju proti homofobiji, na evropskih športnih igrah Eurogames v
Budimpešti in dnevi ozaveščanja v navijaških ambasadah na evropskem prvenstvu v nogometu.
Prvotni namen Komisije pri določitvi varstva podatkov za prednostno nalogo je bil spodbujati
dejavnosti obveščanja javnosti o vprašanjih varstva podatkov. Z leti se je to prednostno področje
osredotočilo na krepitev zasebnosti otrok in tveganja za zasebnost, ki jih povzročajo elektronska
sredstva, ter na izboljšanje sodelovanja med organi za varstvo podatkov. Glede na kvantitativno
analizo 169 ukrepov, izvedenih v okviru programa FRC, so bile med dejavnostmi, izvedenimi v okviru
projektov na tem področju, večinoma dejavnosti ozaveščanja (npr. objavljeno gradivo, promocijsko
gradivo in dogodki) in raziskovalne dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in ankete. Drugi rezultati so
se nanašali na dejavnosti vzajemnega učenja, kot so študijski obiski in delavnice. V okviru projekta z
naslovom „Données personelles des droits? Sensibiliser et informer les jeunes citoyens européens
(Osebni podatki, pravice? Ozaveščanje in informiranje mladih evropskih državljanov)“ je bil
pripravljen kakovosten rezultat – strip v štirih jezikih –, namenjen obveščanju mladih o njihovi pravici
do zasebnosti in varstva podatkov na spletu. Za koristne se štejejo tudi izidi projekta 21.
V okviru projekta z naslovom „Children Protecting Personal Data and Privacy (Otroci varujejo osebe
podatke in zasebnost)“ so bile ustvarjene risanke „Sheeplive“, spletno pedagoško orodje za
osnovnošolske učitelje, da bi otroke učili o njihovi pravici do varstva podatkov in zasebnosti. Na
Slovaškem veljajo za najbolj znane risanke, prevedene so bile v vse jezike EU, potovale pa so tudi v
Rusijo in na Kitajsko 22.
Prednostno področje, ki se nanaša na državljanstvo, vključuje sklop prednostnih nalog, osredotočenih
na udeležbo vseh državljanov v demokratičnem življenju Unije, vključno z državljani EU, ki niso
državljani držav članic, v katerih prebivajo. V zadnjih letih je bilo dodanih več posebnih prednostnih
nalog, na primer o neuravnoteženi zastopanosti spolov na volitvah v Evropski parlament. Za to
prednostno področje je značilna osredotočenost na zelo posebna in včasih strokovna vprašanja (npr.
poznavanje pravil iz Direktive 2004/38/ES o prostem gibanju državljanov), ki lahko zahtevajo
posebno in dokaj strokovno znanje. To je morda razlog za razmeroma malo izvedenih projektov (21)
in malo dokazanih rezultatov 23.
Dejavnosti, ki so se izvajale na tem prednostnem področju, so večinoma temeljile na ozaveščanju,
obveščanju in razširjanju. Tako je projekt z naslovom „Citizens IT Consular Assistance Regulation in
Europe (Zakonska ureditev informatizirane konzularne pomoči državljanom v Evropi)“ zagotovil
kakovostne rezultate, vključno s primerjalno študijo o zakonih in praksah na področju konzularne
zaščite v državah članicah ter podatkovno zbirko, ki vsebuje pomembno nacionalno, evropsko in
mednarodno pravno gradivo 24.
Z leti je bilo za cilj prednostnega področja temeljne pravice določeno izboljšanje poznavanja in
razumevanja načel iz Pogodbe o Evropski uniji in Listine EU o temeljnih pravicah med pravosodnimi
in upravnimi organi ter pravnimi strokovnjaki pa tudi splošno javnostjo. Projektne dejavnosti na tem
področju so temeljile predvsem na usposabljanju in vzajemnem učenju, izmenjavah dobre prakse in
sodelovanju, namenjene pa so bile doseganju boljšega medsebojnega razumevanja med organi in
strokovnimi delavci 25.
21
Glej prejšnjo opombo, str. 21.
Glej prejšnjo opombo.
23
Glej prejšnjo opombo.
24
Glej prejšnjo opombo.
25
Glej prejšnjo opombo, str. 22.
22
12
2.3.2
Prispevki projektov k izvajanju in razvoju evropskih in nacionalnih politik in
zakonodaje
K razvoju politike in zakonodaje je prispevalo več ukrepov, financiranih v okviru programa FRC 26.
Nekateri projekti so bili izrecno namenjeni temu, da se z različnimi metodami dosežejo oblikovalci
politike na nacionalni ravni in ravni EU. Med temi metodami so bili na primer organizacija srečanj za
vključitev oblikovalcev politike, vabila na delavnice in/ali druge dogodke razširjanja ali vabila na
informativne sestanke/konference, ki so – po navedbah partnerjev projektov – dosegli oblikovalce
politike. Velika večina sodelujočih v anketi (60 od 65) je dejansko poročala, da so se oblikovalci
politike odzvali na informacije, zagotovljene s projekti/dejavnostmi. Od teh jih je 60 % poročalo, da so
oblikovalci politike pokazali nekaj zanimanja za projekt, v 32 % primerov pa so pokazali veliko
zanimanja.
Pozitivni odzivi oblikovalcev politike so se kazali v različnih oblikah. Sodelujoči v anketi so soglasno
poročali, da so se oblikovalci politike udeležili dogodkov, povezanih s projekti. Poleg tega so
sodelovali tudi pri razširjanju komunikacijskega gradiva (o tem je poročalo 59 % sodelujočih) in
zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za podporo nadaljevanju (nekaterih) dejavnosti projektov (o
tem je poročalo 30 % sodelujočih). Manjši, a kljub temu pomemben delež sodelujočih (18 %) je
opozoril, da so zaradi rezultatov njihovih projektov oblikovalci politike razvili nove politike ali
prilagodili obstoječe. V teh primerih se lahko vsekakor šteje, da so projekti učinkovito prispevali k
razvoju politike in zakonodaje 27.
Omeniti je treba tudi, da je 51 % (od 70) sodelujočih poročalo, da so bili deležni pozitivne pozornosti
oblikovalcev politike, česar prej niso pričakovali. Ta dodatna pozornost kaže, da je bil vpliv nekaterih
projektov večji od prvotno predvidenega, tako da so se lahko šteli za uspešne 28.
2.3.1
Uspešnost projektov pri doseganju svojih ciljev
Glede na kvantitativne dokaze, zbrane ob evidentiranju končnih poročil, so se pri več kot polovici
vseh končanih projektov, ki so prejeli donacije za ukrepe in donacije za poslovanje (70 od 115 donacij,
za katere so bila na voljo končna poročila, saj za nekatere projekte, ki so jim bile donacije dodeljene v
letih 2012 in 2013, končna poročila do tega vrednotenja še niso bila pripravljena), vse dejavnosti
izvedle po načrtih. V nekaterih primerih je bilo treba za to zamenjati osebje ali člana partnerstva ali
poiskati dodatna finančna sredstva. Vendar ta fluktuacija ni zelo vplivala na razvoj financiranih
ukrepov (dejansko je 63 % od 71 sodelujočih v spletni anketi navedlo, da te spremembe nikakor niso
vplivale na rezultate njihovih ukrepov, le pet pa jih je poročalo o velikem vplivu) 29.
Tako so bili pri projektu z donacijo za ukrepe iz leta 2007, „ARIES – Against Racism in Europe
through Sport (ARIES – S športom proti rasizmu v Evropi)“, doseženi vsi cilji projekta, čeprav je
morala enega od prvotnih partnerjev zamenjati druga organizacija in kljub spremembam v ekipi
projekta.
Še eden od rezultatov projekta je bilo usposabljanje organov kazenskega pregona. Projektni vodja pri
projektu z donacijo za ukrepe iz leta 2010, naslovljenem „Fundamental Rights Education in Europe –
F.R.E.E. (Izobraževanje o temeljnih pravicah v Evropi – F.R.E.E.)“, je na razgovoru za nadaljnje
spremljanje navedla, da je njen projekt pomembno vplival na izobraževanje policistov, zaporniških
paznikov in pravosodnih organov o temeljnih pravicah. Po njenem mnenju je tako usposabljanje
pomembno vplivalo zlasti na policiste v Grčiji, Italiji in Romuniji, kjer se – glede na sodno prakso
Evropskega sodišča za človekove pravice – vedno znova pojavljajo primeri, v katerih organi
26
Glej prejšnjo opombo, str. 23.
Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo.
29
Glej prejšnjo opombo, str. 26.
27
28
13
kazenskega pregona kršijo človekove pravice. Pa vendar se v teh državah policisti še nikoli prej niso
usposabljali o teh vprašanjih 30.
2.4
TRAJNOST IN PRENOSLJIVOST
Kar zadeva trajnost, je bilo analizirano, ali so bili rezultati, učinki in vplivi, doseženi s projekti,
trajnostni tudi po obdobju financiranja projekta. Pri vrednotenju so bile opredeljene tri ravni trajnosti:
(1) kratkoročna trajnost, ki se doseže predvsem z razširjanjem rezultatov projektov;
(2) srednjeročna trajnost, ki pomeni nadaljnji obstoj rezultatov projekta in/ali partnerstev, ter
(3) dolgoročna trajnost, ki se doseže predvsem s prenosom rezultatov projektov v druga okolja,
organizacije in države članice z malo dodatnimi finančnimi sredstvi ali brez dodatnega financiranja 31.
2.4.1
Kratkoročna trajnost: razširjanje rezultatov projektov
Kot je bilo že opozorjeno, se glavne vrste dejavnosti, zajete s projekti, ki se financirajo z donacijami
za ukrepe in donacijami za poslovanje, nanašajo na ozaveščanje, obveščanje in razširjanje. Dejansko je
bilo 346 od skupaj 806 rezultatov, kolikor je bil seštevek ob evidentiranju projektov – največji delež
rezultatov projektov –, povezanih z ozaveščanjem in razširjanjem. Med rezultati so bili knjige, filmi in
drugo objavljeno gradivo, pa tudi dogodki, kot so konference, seminarji in tiskovne konference, ter
podpora in svetovanje, na primer spletišče in telefonske linije z informacijami in nasveti 32.
Kar zadeva razširjanje učinkov in rezultatov, ki ga zagotavljajo upravičenci, je večina (89 %)
sodelujočih v spletni anketi poročala, da imajo jasen načrt za razširjanje učinkov in rezultatov svojih
projektov/dejavnosti. V načrtih razširjanja je bilo predvideno, da se bodo učinki in rezultati razširjali v
več kot enem jeziku (93 % sodelujočih) in več kot eni državi (100 % sodelujočih) 33.
Projektni partnerji so poročali, da so za razširjanje učinkov in rezultatov projektov ter povečanje svoje
prepoznavnosti uporabljali različna sredstva, vključno s: seminarji, konferencami in drugimi dogodki,
informativnimi letaki, spletišči in elektronskimi orodji (npr. videoposnetki in mobilnimi aplikacijami)
ter objavo poročil in tematskih publikacij, ki so vključevali ugotovitve dejavnosti in priporočila glede
politike.
S pregledom izbranih aplikacij se je ocenila kakovost teh strategij za razširjanje. Te strategije so se
nato primerjale z navedbami upravičencev do donacij glede razširjanja rezultatov projektov v njihovih
končnih poročilih. Opisi v aplikacijah, pripravljenih v okviru projektov, ki so prejeli donacije za
ukrepe, so segali od dokaj neinformativnega opisa preteklih dosežkov organizacije v smislu medijske
pokritosti do opisa, v katerem je bilo poudarjeno, da je bil eden od delovnih postopkov v okviru
projekta namenjen zagovorništvu in razširjanju, ter ki je vseboval podrobnosti o postopku razširjanja
med celotnim trajanjem projekta. V nobeni od pregledanih aplikacij niso bile navedene podrobnosti o
tem, kako bo razširjanje prilagojeno ciljni skupini, v večini ustreznih končnih poročil pa ni bilo jasno
navedeno, ali je bila ciljna skupina dosežena.
Prizadevanja Komisije za razširjanje rezultatov projektov so bila na splošno omejena. Pomanjkanje
učinkovitih sredstev, s katerimi bi lahko Komisija delila informacije v zvezi s programom FRC, je bilo
omenjeno že pri vmesnem vrednotenju, vendar pri tem vrednotenju ni bilo ugotovljeno, ali so bila
vzpostavljena dodatna komunikacijska sredstva in ukrepi. Natančneje, programu FRC manjka poseben
način za delitev rezultatov enega projekta z drugimi upravičenci, da bi se tako razširjale dobre
prakse 34. Komisija se je večinoma zanašala na to, da bodo upravičenci rezultate razširjali neposredno
30
Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo, str. 28.
32
Glej prejšnjo opombo, str. 29.
33
Glej prejšnjo opombo.
34
Glej prejšnjo opombo.
31
14
svojim ciljnim skupinam. Poleg tega so se njeni človeški viri ukvarjali predvsem s finančnim
upravljanjem projektov.
Pomanjkanje ustreznega mehanizma/načrta za komuniciranje in razširjanje rezultatov projektov,
financiranih v okviru programa FRC, so potrdili uradniki Komisije 35. Opozorili so na dve različni
skupini, ki bi lahko imeli korist od takega mehanizma razširjanja:
•
zainteresirane strani, vključene v dejavnosti, povezane s cilji programa FRC, vključno z
vložniki vlog za financiranje ali upravičenci programa, ter
•
oblikovalci politike EU in zlasti osebje Komisije, vključno s tistimi zaposlenimi, ki upravljajo
program FRC.
Vsaka od teh skupin ima drugačne potrebe:
•
zainteresirane strani bi lahko imele korist od dostopa do informacij o dejavnostih in dosežkih
drugih projektov, da bi lahko razmislile, kako nadgraditi dobre prakse drugih. Za to bo morda
potrebno bolj strukturirano razširjanje rezultatov projektov;
•
oblikovalcem politike EU, vključno z osebjem Komisije, se morda zdijo analitični rezultati,
vzajemno učenje in drugi vidiki projektov koristni pri prizadevanjih za oblikovanje boljših
politik, med drugim tudi za izvajanje programa FRC. Zanje bi lahko bilo koristno dobiti
informacije, v katerih bi bili poudarjeni splošni rezultati programa in rezultati ključnih
projektov.
2.4.2
Srednjeročna trajnost: nadaljnja uporaba rezultatov
Evidentiranje projektov je pokazalo, da se je pri malo manj kot polovici (81 od 169 donacij) poročalo,
da so razvili trajnostne rezultate, ki so se uporabljali tudi po končanem financiranju v okviru
programa, v sedmih poročilih pa je bilo navedeno, da so se vzpostavljena partnerstva obdržala tudi po
koncu projekta. Številni projekti so tudi zagotovili rezultate, ki se še naprej uporabljajo za sedanje in
prihodnje dejavnosti 36. Tako je bilo pri projektu „Exchanging good citizen participation practices for
the promotion of an active citizenship in the European Union (ESPACE) (Izmenjava dobrih praks pri
udeležbi državljanov za spodbujanje aktivnega državljanstva v Evropski uniji (ESPACE))“ razvitih
več rezultatov, vključno z gradivom in dejavnostmi za ozaveščanje v štirih jezikih, pobudami za
vzajemno učenje in nacionalnimi mrežami, ki so se uporabljali tudi po koncu projekta. Tudi pri
projektu „When the innocent are punished - Children of imprisoned parents, a vulnerable group (Ko so
kaznovani nedolžni – otroci zapornikov, ranljiva skupina)“ je bilo razvitih več trajnostnih rezultatov,
vključno z objavo poročila in povzetka z naslovom Eurochips, ki je bil v štirih jezikih razdeljen
najmanj desetim državam članicam in ki se še naprej uporablja za spodbujanje pravic otrok, katerih
starši prestajajo zaporno kazen.
Anketa je potrdila, da so bili pri dobršnem delu projektov doseženi trajnostni rezultati. Od
72 sodelujočih jih je 44 (61 %) poročalo, da so njihovi projekti pomembno vplivali na tematsko
področje, s katerim se ukvarjajo. Poročali so tudi o velikem odzivu oblikovalcev politike na
financirane projekte. Opozorili so na 100-odstotno udeležbo oblikovalcev politike na dogodkih,
povezanih s projekti, kot so seminarji, konference, delavnice itd. Pri 59 % (33) projektov, vključenih v
anketo, so se oblikovalci politike odzvali z razširjanjem komunikacijskega gradiva (npr. brošur,
letakov, zloženk itd.); 30 % (17) sodelujočih oblikovalcev politike je zagotovilo dodatna finančna
sredstva v podporo nadaljnjemu izvajanju (nekaterih) dejavnosti projektov; 23 % (13) sodelujočih
oblikovalcev politike pa je vzpostavilo/podprlo druge projekte, pri katerih so se uporabili elementi
projekta (pristop/metoda, ena ali več dejavnosti itd.). Nazadnje, 18 % (10) oblikovalcev politike je na
35
36
Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo, str. 30.
15
podlagi učinkov ali rezultatov projekta oblikovalo novo spremembo politike/akcijski načrt/zakonodajo
ali prilagodilo obstoječe 37.
2.4.3
Nadaljnji obstoj partnerstev po zaključku projektov
Čeprav so bili z evidentiranjem dobljeni neposredni dokazi o samo sedmih od 168 projektov, pri
katerih so se vzpostavljena partnerstva nadaljevala, so bili rezultati ankete veliko bolj ohrabrujoči.
Nakazali so, da so številni projekti omogočili vzpostavitev partnerstev ali mrež, ki so se nadaljevali
tudi po koncu projektov. Od 71 sodelujočih v anketi jih je 48 (68 %) poročalo, da so se njihova
partnerstva nadaljevala ali se bodo nadaljevala tudi po koncu projekta 38.
Zainteresirane strani, s katerimi so bili opravljeni razgovori, so poročale, da je sodelovanje, ki so ga
partnerji razvili med projektom, pomagalo pri vzpostavitvi mreže, ki še vedno sodeluje pri novih
projektih. Tako je projekt „Children’s Voices: Exploring interethnic violence and children's rights in
the school environment (Glasovi otrok: raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem
okolju)“ pomagal pri vzpostavitvi nove mednarodne mreže raziskovalcev, ki se ukvarjajo z vprašanji
etničnosti in medetničnega nasilja. Namen mreže je bil povečati ozaveščenost pedagoških delavcev,
otrok in splošne javnosti. Partnerji, vključeni v projekt „Données personnelles des droits? Sensibiliser
et informer les jeunes citoyens européens (Osebni podatki, pravice? Ozaveščanje in informiranje
mladih evropskih državljanov)“, so prav tako poročali, da nameravajo še naprej uporabljati mrežo,
vzpostavljeno v okviru projekta 39.
2.4.4
Dolgoročna trajnost: prenosljivost rezultatov projektov
Za opredelitev in oceno, ali so bili učinki in rezultati projekta prenosljivi in dejansko preneseni v drugi
državo članico EU, so se uporabili samo podatki, pridobljeni s spletno anketo in razgovori za nadaljnje
spremljanje. Ti podatki so temeljili na samooceni in niso popolnoma objektivni dokazi. Kažejo, da bi
bilo mogoče veliko doseženih rezultatov prenesti v druge države članice EU, zlasti gradivo, ki se
lahko po prevodu razširja in uporablja v drugih državah za druge projekte s podobnimi cilji. Prenesle
bi se lahko tudi metode pri pristopu, da bi jih uporabljali druge ciljne skupine in upravičenci, in sicer
zlasti morebitni „vidiki dobre prakse“ rezultata, ki bi se lahko uporabili v drugih okoliščinah in
projektih. V več primerih se je poročalo o manj pomembnih pogojih, ki so vplivali na prenosljivost
rezultatov projektov. Nanašajo se predvsem na potrebo, da se rezultati prevedejo v druge jezike ali da
se metode ali rezultati projekta ob posvetovanju z lokalnimi zainteresiranimi stranmi prilagodijo
posamezni državi ali lokalnim razmeram 40.
Večina sodelujočih v anketi je potrdila, da je mogoče rezultate njihovih projektov prenesti v druge
države EU. Tako se lahko tečaji usposabljanja, pripravljeni v okviru projekta „Fundamental Rights
Education in Europe – F.R.E.E. (Izobraževanje o temeljnih pravicah v Evropi – F.R.E.E.)“, uporabijo
v vseh državah članicah, saj so na voljo na spletu in niso zaščiteni z avtorsko pravico. Na voljo so v
jeziku države, ki je sodelovala v nadnacionalnem partnerstvu, vzpostavljenem za projekt. Vendar bi bil
za zagotovitev širše uporabe tečajev potreben prevod v druge jezike 41.
V okviru še enega projekta z naslovom „Football for Equality – Challenging racist and homophobic
stereotypes in and through football (Nogomet za enakost – boj proti rasističnim in homofobnim
stereotipom v nogometu in prek nogometa)“ so bile organizirane razstave in delavnice o vprašanju
diskriminacije v nogometu 42. Pri pripravi dogodkov so se partnerji projekta iz različnih držav članic
usklajevali z zainteresiranimi stranmi v nacionalnih in lokalnih mrežah/nogometnih skupinah,
dejavnih v tem sektorju. Projektni vodja je v razgovoru za nadaljnje spremljanje navedel, da bi bilo
37
Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo, str. 31.
39
Glej prejšnjo opombo.
40
Glej prejšnjo opombo, str. 32.
41
Glej prejšnjo opombo.
42
Glej prejšnjo opombo.
38
16
mogoče rezultate projektov zlahka prenesti v druge države članice z usklajevanjem z nacionalnimi in
lokalnimi zainteresiranimi stranmi, da bi se dogodki bolje prilagodili posamezni državi.
2.5
UČINKOVITOST IN MOŽNOSTI ZA POENOSTAVITEV
2.5.1
Porabljeni denar v primerjavi z doseženimi učinki
Programu FRC je bil v obdobju 2007–2013 prvotno namenjen proračun v višini 94,8 milijona EUR, ki
je bil razčlenjen na letno rezervacijo v višini od 10,6 do 15,50 milijona EUR. Podrobna razčlenitev
prvotno načrtovanega proračuna po letu izvajanja in orodju financiranja za obdobje 2007–2013 je
navedena v preglednici 1–1: Načrtovana razčlenitev proračuna za program FRC (2007–2013).
Skupni zneski letno dodeljenih finančnih sredstev so se med trajanjem programa postopoma zviševali.
V tem se je kazala splošna praksa Komisije. Letna dodelitev sredstev se določi na začetku
sedemletnega programskega obdobja v okviru proračuna EU. Vsako leto se nato izvedejo manjše
prilagoditve, pri čemer se dodeljena sredstva povečujejo proti koncu programskega obdobja, ko je
program v polnem teku.
Največji delež proračuna je bil razdeljen z donacijami za ukrepe, pri čemer je bilo v povprečju vsako
leto tako dodeljenih 66,3 % sredstev, kar znaša 62,6 milijona EUR. Preostanek proračuna je bil
dodeljen donacijam za poslovanje (10 % ali 9,5 milijona EUR) in pobudam Komisije (21 % ali
20 milijonov EUR) 43.
S kvantitativno analizo 169 projektov z donacijami, ki so bili vključeni v obdobju izvajanja (kar ne
vključuje projektov, ki so jim bile donacije dodeljene v okviru donacij za ukrepe iz leta 2013), je bilo
ugotovljeno, da je skupni proračun, odobren za donacije za ukrepe, znašal 46 460 022 EUR ali
približno 90 % vseh sredstev v višini 51 675 000 EUR, ki so bila za donacije za ukrepe dodeljena za
obdobje 2007–2012 44.
Medtem ko so zneski, odobreni za donacije za ukrepe, skoraj enaki prvotno dodeljenim sredstvom, to
ne velja za donacije za poslovanje, ki so prejele bistveno manj sredstev, kot je bilo prvotno
predvideno. Proračun, dejansko odobren za donacije za poslovanje, je znašal 3 459 900 EUR ali
približno 39 % vseh sredstev v višini 8 900 000 EUR, ki so bila za donacije za poslovanje dodeljena za
obdobje 2007–2012 45. Zaradi nizkih ravni financiranja z donacijami za poslovanje se pojavlja
vprašanje glede učinkovitosti teh donacij kot orodja financiranja za doseganje ciljev
programa.
Dodeljeni, odobreni in do zdaj izplačani proračuni za donacije za ukrepe so dokaj dobro usklajeni po
različnih razpisih za zbiranje predlogov med programskim obdobjem. Dejansko izplačana sredstva v
primerjavi s sredstvi, odobrenimi v okviru razpisov za zbiranje predlogov za donacije za ukrepe v
letih 2007, 2008 in 2009–2010, kažejo približno 87,5-odstotno stopnjo črpanja.
Kot je bilo že navedeno, je bilo dejansko dodeljenih samo 39 % sredstev, ki so bila v programskem
obdobju odobrena za donacije za poslovanje. Vendar natančnejša preučitev odobritev v okviru
razpisov za zbiranje predlogov za donacije za poslovanje v letih 2007, 2008, 2009, 2010, 2012 in 2013
v primerjavi z dejansko izplačanimi sredstvi pokaže podobno, tj. 88-odstotno stopnjo črpanja 46.
Drugo orodje financiranja, ki je bilo na voljo v okviru programa, je bilo javno naročanje. V obdobju
izvajanja je bilo dejansko odobrenih 12 595 652 EUR za skupaj 111 pogodb o javnih naročilih, ki so
bile dodeljene v programskem obdobju. To pomeni 56,4 % celotnega dodeljenega proračuna v višini
43
Glej prejšnjo opombo, str. 35.
V obdobju vrednotenja še ni bilo podatkov za leto 2013. Glej prejšnjo opombo.
Glej prejšnjo opombo.
46
Glej prejšnjo opombo.
44
45
17
22 325 000 EUR. Več kot 10 % tega proračuna je bilo odobrenih za informacijske storitve, natančneje
za razvoj in vzdrževanje spletišča za konzularno zaščito 47 in spletišča o otrokovih pravicah 48.
2.5.2
Kako učinkovita je bila porazdelitev sredstev med različna orodja
Glede na zgoraj navedeno se zdi, da so bila sredstva za donacije za ukrepe dodeljena učinkovito, zlasti
ob upoštevanju „novosti“ programa, doseženih učinkov in rezultatov ter ugotovitev zgornje analize
vložkov/rezultatov. Donacije za poslovanje so prejele bistveno manj, kot jim je bilo prvotno dodeljeno
(3,5 milijona EUR namesto 9,9 milijona EUR), vendar je bilo črpanje proračuna pri donacijah za
poslovanje na splošno sprejemljivo. Zdi se, da so bila dodeljena sredstva za financiranje donacij za
ukrepe in donacij za poslovanje učinkovita 49.
Čeprav je bilo vsako od orodij financiranja jasno osredotočeno, bi se lahko javno naročanje nekoliko
prekrivalo z dejavnostmi, ki so se izvajale s temi donacijami. Komisija je v obdobju izvajanja
namenila približno 12,6 milijona EUR za skupaj 111 pogodb o javnih naročilih (ali 56,4 % prvotno
dodeljenega proračuna v višini 22,3 milijona EUR). Približno 55,6 % izdatkov za javno naročanje je
bilo namenjenih študijam; 34,2 % dogodkom in 10,2 % javnim naročilom, povezanim z informacijsko
tehnologijo. Čeprav je delež dodeljenih sredstev, ki so bila dejansko odobrena, večji kot pri orodju
financiranja z donacijami za poslovanje, so še vedno bistveno premalo uporabljena, kar bi lahko
negativno vplivalo na interese Komisije, na primer pri spremljanju in razširjanju rezultatov programa
na ravni EU 50.
Glede na posvetovanje z zainteresiranimi stranmi so bile neučinkovitosti v zvezi z odobritvijo teh
sredstev povezane predvsem z nezadostnimi viri in zmogljivostjo Komisije, da bi lahko ustrezno
načrtovala javno naročanje, spremljala izvajanje projektov in uporabila njihove rezultate. Med tem
vrednotenjem se ni poročalo o dokazih o neučinkovitem izvajanju javnih naročil 51.
2.5.3
Možnosti za poenostavitev
Na splošno so bila mnenja o Komisijinem upravljanju faz vložitve vlog in izvajanja projektov
pozitivna. Uvedba uvodnih sestankov, vključitev skupine za politiko v razprave o rezultatih projektov
in zagotovitev izboljšanih smernic o upravljanju donacij so se šteli za pozitiven razvoj. Kljub temu je
20 % sodelujočih v anketi v zvezi s tem izbralo odgovor „ne vem/nimam mnenja“. To bi lahko kazalo,
da veliko vložnikov ni vedelo, da jim lahko Komisija v postopku vložitve vlog zagotovi podporo. Več
udeležencev razgovorov je izpostavilo področja, ki bi jih bilo mogoče v prihodnosti izboljšati in
poenostaviti. Glavno med temi področji se je nanašalo na finančne zahteve, ki so bile preveč zapletene
in bi jih bilo treba poenostaviti.
Nekaj sodelujočih v anketi je izrazilo s tem povezan pomislek, da Komisija ni vedno spoštovala rokov
projektov, kar je včasih posredno vplivalo na zadevni projekt in povzročilo težave pri njegovem
izvajanju. Tudi Komisijino spoštovanje roka, določenega za projekt, se je štelo za bistveno za
nemoteno izvajanje. V zvezi s prejšnjim predlogom so sodelujoči v anketi izrazili tudi nezadovoljstvo
glede časovnega zamika med predložitvijo predloga v odziv na razpis in prejemom obvestila o
dodelitvi donacije. Prosili so, naj Komisija zagotovi učinkovitejši in hitrejši način vzpostavljanja stika
z njimi pred dodelitvijo, morda z izboljšanjem sedanjega informacijskega sistema.
Veliki večini sodelujočih v spletni anketi so se informacije, zagotovljene vložnikom v okviru razpisa
za zbiranje predlogov in v postopku vložitve vlog, zdele jasne, lahko razumljive in preproste. Od
71 sodelujočih, ki so odgovorili na to vprašanje, se je večina prejemnikov donacij (50 %) popolnoma
47
Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/consularprotection/index.action, glej prejšnjo opombo.
Na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/0-18/, glej prejšnjo opombo.
49
Glej opombo št. 5, str. 40.
50
Glej prejšnjo opombo.
51
Glej prejšnjo opombo.
48
18
strinjala s trditvijo „Informacije, vključene v razpise za zbiranje predlogov, so bile jasne in lahko
razumljive“, 44 % sodelujočih pa se je delno strinjalo. Poleg tega so bile na spletišču GD za
pravosodje na voljo podrobne smernice za vložnike vlog za donacije v okviru programa FRC.
Kljub temu je 18 % od 70 sodelujočih v spletni anketi poročalo, da so morali za pomoč prositi osebe s
posebnim (strokovnim) znanjem o postopkih, da so se lahko odzvali na razpis, 37 % pa jih ni
potrebovalo take pomoči. Četrtina sodelujočih je potrdila, da poznajo organizacije/projekte/izvajalce,
ki se na razpis za zbiranje predlogov niso odzvali, ker so bile zahteve iz razpisa zapletene/jih je bilo
težko izpolniti.
Glede na to, da sredstva za te donacije zagotovi Evropska unija, so upravičenci do donacij menili, da
je smiselno predložiti informacije o dejavnostih, ki so jih izvedli z zagotovljenimi sredstvi. Več kot
polovica sodelujočih v anketi je menila, da so ureditve poročanja ustrezne. Natančneje, 39 % od
71 sodelujočih je menilo, da so ureditve poročanja o napredku in dosežkih projekta/dejavnosti
ustrezne, medtem ko se je 35 % delno strinjalo s tem, skupaj pa so predstavljali 74 % pozitivnih
odgovorov. Vendar se je več udeležencev pritožilo zaradi obremenjujočih zahtev glede poročanja.
Hkrati je bilo priznano, da bi strožje evidentiranje proračunskih sprememb pomagalo pri
računovodskih poročilih. Udeležencem se je zdela pomembna tudi večja vključenost partnerjev na tem
področju, ki bi se dosegla na primer z zgodnjim obveščanjem o finančnih podatkih, o katerih je treba
poročati.
Kar zadeva ureditev spremljanja Komisije med izvajanjem projektov/dejavnosti, je 39 % od 72
sodelujočih v anketi menilo, da je bila deloma dobra in koristna. Kljub temu se 14 % sodelujočih
deloma ni strinjalo s trditvijo „Ureditev spremljanja, ki ga izvaja Komisija, je dobra in je bila
koristna“, 5 % pa se sploh ni strinjalo s to trditvijo. Sodelujočim se je zdelo zlasti pomembno, da od
Komisije pravočasno dobijo povratne informacije o napredku projektov/vmesnih poročilih, da lahko
po potrebi odpravijo pomanjkljivosti.
2.6
EVROPSKA DODANA VREDNOST
Dodana vrednost EU pomeni, koliko dejstvo, da je program program na ravni EU, koristi
zainteresiranim stranem ter kolikšno prednost ima EU v primerjavi z nacionalnimi in mednarodnimi
akterji, ki delujejo na tem področju. Najprej sta obravnavana evropska narava programa in njegova
geografska pokritost. To je izhodiščna točka za opredelitev dodane vrednosti EU. Dodana vrednost EU
je nato analizirana v smislu rezultatov, ki so Evropski uniji in upravičencem prinesli vrednost. Vendar
dodane vrednosti EU v smislu učinkov še ni bilo mogoče opredeliti in izmeriti.
Na splošno so bila finančna sredstva v okviru programa FRC na voljo samo za dejavnosti z jasno
evropsko „dodano vrednostjo“. Program je bil razvit za spodbujanje razvoja evropske družbe, ki
temelji na spoštovanju temeljnih pravic in pravic, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije. Taki cilji
imajo posledice, ki jih države članice ne morejo učinkovito obravnavati same. Zato je bil program
zasnovan tako, da je potreben mednarodni odziv, ki vključuje usklajen in večdisciplinaren pristop,
vključno z izmenjavo informacij na ravni EU in zagotavljanjem obsežnega razširjanja dobrih praks v
vsej EU. Za izvajanje programa je zato ključno sodelovanje med različnimi državami.
Evropska narava programa se kaže v njegovi pravni podlagi, ki določa cilje programa, in merilih za
prejem finančnih sredstev, ki so določena v razpisih za zbiranje predlogov. V sklepu o vzpostavitvi je
navedeno, da je eden od splošnih ciljev programa „v polnem spoštovanju temeljnih pravic“ prispevati
k razvoju in izvajanju politik Skupnosti. Evropska razsežnost se spodbuja tudi z merili za prejem
finančnih sredstev in temo projektov 52, kot so določeni v sklepu o vzpostavitvi, letnih delovnih
programih in razpisih za zbiranje predlogov.
52
Člena 4 in 9 Sklepa Sveta 2007/252/PNZ z dne 19. aprila 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za
obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.
19
2.6.1
Geografska pokritost financiranih projektov
Število vodilnih organizacij in torej število izvedenih projektov se med državami članicami bistveno
razlikujeta. Tako slika 2–1 prikazuje, da so večino projektov v okviru programa FRC z donacijami za
ukrepe vodile organizacije s sedežem v Italiji, sledili so ji Belgija, Francija, Španija in Združeno
kraljestvo, malo pa jih je bilo na primer s Cipra, iz Romunije in Luksemburga. To pomeni, da je
projekte v okviru programa FRC največkrat vodila izbrana skupina držav članic, medtem ko so bile
druge države članice vključene samo v omejenem obsegu.
Vodilne organizacije so bile skoncentrirane zlasti v dveh državah članicah: Italiji in Belgiji. Skupaj sta
ti dve državi članici vodili 33 % (57) vseh projektov. Nekatere države članice niso vodile nobenega
projekta v okviru programa FRC, na primer Estonija. Je pa sodelovanje držav članic enakomerneje
porazdeljeno, če pogledamo partnerske organizacije; od vseh držav članic sta samo Malta in
Luksemburg sodelovala z manj kot petimi partnerskimi organizacijami 53.
Slika 2-1: Skupno število organizacij, ki so sodelovale pri projektih v okviru programa FRC, vključno z
vodilnimi (levo) in partnerskimi organizacijami (desno)
Večina sredstev v okviru programa FRC je bila odobrena za projekte, pri katerih je bila vodilna
organizacija iz Italije (25 %), sledili sta ji Belgija (13 %) in Francija (10 %). Ta porazdelitev
financiranja je zelo podobna porazdelitvi števila projektov, ki so jih vodile države članice.
Porazdelitev financiranja po državi članici vodilne organizacije je predstavljena na sliki 2–2 (levo).
Vendar na njej ni prikazana porazdeljenost odobrenih sredstev med projektnimi partnerji, temveč se
domneva, da so bila vsa odobrena sredstva dodeljena državi vodilne organizacije. Ker dejansko ni bilo
tako (projekti so bili nadnacionalni, poleg tega so del sredstev dobili tudi projektni partnerji), je pri
razlagi slike potrebna previdnost 54.
Odobrena sredstva na državo članico vodilne organizacije so se nato delila s številom prebivalcev, da
so se upoštevale razlike v velikosti držav članic (glej sliko 2–2 desno). Ob predpostavki, da se
53
Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme evaluation:
Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne perspektive za
obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF, 28. julij 2015, str. 45:
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf.
54
Glej prejšnjo opombo, str. 46.
20
finančna sredstva, odobrena za vodilne organizacije, niso delila s partnerji zunaj države članice
vodilne organizacije, je bilo za Belgijo in Slovenijo odobrenih med 0,50 in 0,60 EUR na prebivalca.
Druge države članice so prejele manj kot 0,30 EUR na prebivalca 55.
Slika 2-2: Dodelitev sredstev, odobrenih v okviru programa FRC, po vodilni organizaciji (levo) in vodilni
organizaciji na prebivalca (desno)
2.6.2
Struktura partnerstev
Na sliki 2–3 je nadalje predstavljena partnerska struktura najpomembnejših treh držav članic z
največjim številom vodilnih organizacij, ki imajo sedež v Italiji, Belgiji in Franciji. Podatki kažejo, da
so italijanske vodilne organizacije pogosteje sklenile partnerstva s partnerji iz Italije (21 projektov),
sledili so jim partnerji iz Španije (14 projektov) in Romunije (13 projektov). To bi lahko kazalo na
dajanje prednosti povezovanju s partnerji iz držav s podobnimi jeziki. Vendar je Italija skupaj sklenila
partnerstva z 22 različnimi državami članicami.
Belgijske vodilne organizacije so pogosto sklenile partnerstva z organizacijami iz Združenega
kraljestva (osem projektov), Španije (sedem projektov), Belgije (šest projektov), Grčije (šest
projektov) in Romunije (pet projektov). Belgija je skupaj sklenila partnerstva s 24 različnimi državami
članicami.
55
Glej prejšnjo opombo.
21
Francija je pogosto sklenila partnerstva z Italijo (štirje projekti), Belgijo (štirje projekti) in Francijo
(štirje projekti). Francija je skupaj sklenila partnerstva s 14 različnimi državami članicami.
Slika 2-3: Partnerska struktura najpomembnejših treh držav članic vodilnih
AT
EE
BE
20
DK
LU
18
CZ
Drugo
(nečlan…
16
14
CY
UK
12
10
HR
SE
8
6
BG
ES
4
2
FI
PL
0
DE
SK
HU
SI
EL
LT
IT
RO
IE
NL
LV
organizacij
AT
EE
LU
18
CZ
Drugo
(nečlanice EU)
16
14
CY
Belgija
FR
PT
BE
20
DK
MT
UK
12
10
HR
SE
8
6
BG
ES
4
2
FI
PL
0
DE
SK
HU
SI
LT
EL
RO
IT
IE
NL
LV
MT
PT
Italija
FR
22
EE
DK
AT
BE
20
LU
18
CZ
Drugo
(nečlanice EU)
16
14
CY
UK
12
10
HR
SE
8
6
BG
ES
4
2
FI
PL
0
DE
SK
HU
SI
EL
LT
IT
RO
IE
NL
LV
MT
PT
FR
Francija
2.6.3
Analiza geografske pokritosti programa
S programom FRC niso bile enakomerno zajete vse države članice. Vključenost držav članic se
večinoma kaže v številu vlog, ki so jih prejele različne države članice. Skupaj so za financiranje
projektov v okviru programa FRC prispele 804 vloge. Največ vlog so predložile italijanske
organizacije (174), sledile so jim organizacije iz Belgije (77) in Francije (69). Te najpomembnejše tri
države članice vlagateljice so predložile 39 % vseh vlog za financiranje v okviru programa (glej
sliko 2-4) 56.
Slika 2-4: Skupno število vlog pri projektih v okviru programa FRC (desno) in uspešnost po državah članicah
(levo)
56
Glej prejšnjo opombo, str. 47–48.
23
Največji delež uspešnih vlog sta imeli Danska in Irska, sledile so jima Finska, Avstrija, Belgija in
Nemčija. Estonija in Malta sta predložili vloge, vendar jima ni uspelo pridobiti sredstev v okviru
programa FRC. Znova je treba opozoriti, da so bile te stopnje uspešnosti izračunane zgolj na podlagi
vlog, pri katerih je bilo državo članico mogoče opredeliti.
2.6.4
Dodana vrednost za EU in upravičence do donacij
Po navedbah upravičencev do donacij, ki so sodelovali v spletni anketi in razgovorih za nadaljnje
spremljanje, so nadnacionalna partnerstva njihovim organizacijam prinesla take posebne koristi, kot
jih ne bi mogel zagotoviti noben drug vir financiranja. Dejansko je večina sodelujočih v anketi (88 %)
navedla, da projekt/dejavnosti brez sredstev EU ne bi bili izvedeni 57. Poleg tega velik delež dejavnosti,
razvitih v okviru programa FRC, brez tega programa ne bi bil razvit, saj je program ustvaril
povpraševanje po novih dejavnostih.
Kot dokazujejo rezultati ankete, se je s partnerskim pristopom povečalo temeljno znanje sodelujočih
organizacij. Od 59 sodelujočih jih je večina potrdila, da se je s partnerstvi povečalo (strokovno) znanje
na tematskem področju, omogočilo povezovanje (več) mednarodnih partnerjev v mreže ter obogatilo
znanje o politiki in praksi v drugih državah. Partnerstva so v manjšem obsegu prispevala tudi k
boljšemu znanju o zadevnih politikah in zakonodaji EU 58.
57
58
Glej prejšnjo opombo, str. 48.
Glej prejšnjo opombo.
24
3
SKLEPNE UGOTOVITVE
Ustreznost programa 59
•
Na splošno se za prednostne naloge iz razpisov in financirane ukrepe lahko šteje, da so ustrezali
programskim ciljem ter razvoju in izvajanju politik in zakonodaje EU.
•
Z donacijami za ukrepe in donacijami za poslovanje so se na splošno izpolnili potrebe in interesi
glavne ciljne skupine. Vendar so nekateri udeleženci razgovorov opozorili, da bi morali biti razpisi
jasnejši.
•
Prednostne naloge v zvezi z usposabljanjem splošne javnosti ali pravosodnih in upravnih organov
ali pravnih strokovnjakov o Listini EU o temeljnih pravicah skozi leta niso bile dosledno
določene.
•
Pri tem vrednotenju ni bilo mogoče oceniti zanesljivosti metode, ki se je pri projektih uporabila za
oceno potreb. Ocene potreb za upravičence do donacij niso obvezne. Brez ocen potreb je težko
oceniti, ali bi bilo treba nekatere prednostne naloge črtati oziroma katerim vprašanjem bi bilo treba
dati prednost v prihodnje.
Skladnost in dopolnjevanje
•
Program FRC je skladen z drugimi evropskimi pobudami politike. Poleg tega se v smislu ciljev,
tematskih področij in ciljnih skupin dopolnjuje z drugimi programi financiranja EU, na primer
Daphne III, PROGRESS in JPEN. Vendar to dopolnjevanje prinaša tudi tveganje morebitnega
prekrivanja s temi programi.
•
Nekateri projekti, financirani v okviru programa FRC, so se pri ciljih in upravičencih dopolnjevali
z drugimi programi financiranja EU. Prednost programa FRC je, da omogoča financiranje
projektov, ki morda ne spadajo v ožji krog zanimanja drugih programov financiranja EU.
•
Na ravni projektov so bile ustvarjene sinergije z drugimi programi mednarodnih donatorjev s
podobnimi cilji na ravni EU in nacionalni ravni ter projekti, financiranimi v okviru samega
programa FRC.
Uspešnost
•
Ukrepi, financirani v okviru programa FRC, so bistveno prispevali k zastavljenim ciljem
programa. Program FRC je zlasti prispeval k izvajanju in razvoju evropske politike in zakonodaje.
•
Vendar podatki iz končnih poročil in razgovorov niso zadostovali za oceno posamezne ravni
učinkovitosti teh dejavnosti pri doseganju ciljev programa. Tako niti v predlogi končnega poročila
niti v smernicah z navodili za izpolnjevanje predloge ni bila pojasnjena razlika med učinki,
rezultati in izidi. Zato v pregledanih končnih poročilih največkrat ni razlikovanja med učinki,
rezultati in izidi projektov.
•
Večini projektov je uspelo pravočasno doseči načrtovane cilje in pričakovano ciljno skupino.
Ovire, ki bi resno vplivale na izvajanje rezultatov ali ciljev projekta, niso bile opredeljene.
•
Uvedeni mehanizmi za spremljanje projektov med njihovim izvajanjem ne zagotavljajo, da
upravičenci do donacij v vseh primerih dobijo povratne informacije in/ali da se opredelijo
pridobljena spoznanja, dobre prakse, dejavniki uspeha itd.
59
Glej prejšnjo opombo, str. 50–51.
25
Trajnost
•
Upravičenci do donacij so na splošno uspešno razširjali rezultate projektov, čeprav je bilo pri tem
nekaj omejitev. Vendar je brez nadaljnjega spremljanja, ki ga projektni partnerji izvajajo po koncu
projekta, težko oceniti dolgoročni učinek truda, ki so ga vložili v razširjanje. Prizadevanja
Komisije za razširjanje rezultatov projektov so bila omejena. Pomanjkanje učinkovitih sredstev, s
katerimi bi lahko Komisija delila informacije v zvezi s programom FRC, je bilo omenjeno že pri
vmesnem vrednotenju, vendar pri tem vrednotenju ni bilo ugotovljeno, ali so bila vzpostavljena
dodatna komunikacijska sredstva in ukrepi.
•
V programu FRC so vrzeli pri komuniciranju in razširjanju učinkov in rezultatov projektov
oblikovalcem politike EU in drugim projektnim vodjem, ki bi jih bilo mogoče z zadevnimi
rezultati odpraviti. Včasih so bile potrebne manjše spremembe gradiva in orodij projektov, kot sta
prevod in prilagoditev projektne metode lokalnim razmeram, da so bili koristni za druge
organizacije, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji.
•
Za številne učinke in rezultate projektov se je štelo, da jih je mogoče prenesti na druge ciljne
skupine ali v druge države. Pri več kot polovici projektov so se rezultati v drugi državi že uspešno
izvajali.
•
Na splošno so se s projekti v okviru programa FRC zagotovili trajnostni rezultati v smislu
nadaljevanja dejavnosti in vzpostavljanja partnerstev. Veliko je bilo dokazov, da so se partnerstva,
vzpostavljena v okviru projekta, nadaljevala tudi po koncu projekta. Vendar je bilo nadaljevanje
projektnih dejavnosti odvisno od vrste dejavnosti in morebitne potrebe po nadaljnjem financiranju.
Učinkovitost
•
Na splošno se zdi, da je bilo za donacije za ukrepe in donacije za poslovanje dodeljenih dovolj
sredstev. Od vseh sredstev, ki so bila za donacije za ukrepe dodeljena za obdobje 2007–2012, jih
je bilo odobrenih približno 90 %, od katerih jih je bilo dejansko porabljenih 88 %, kar kaže na
sprejemljivo stopnjo črpanja pri teh donacijah. Pri donacijah za poslovanje je bilo dejansko
odobrenih samo 39 % vseh dodeljenih sredstev, čeprav je bil od teh zneskov dejansko porabljen
enak delež kot zgoraj (88 %), kar znova kaže sprejemljivo stopnjo črpanja.
•
Učinkovitost porazdelitve sredstev med različna orodja financiranja je bila na splošno ustrezna.
Zneski, ki so bili na voljo na projekt, so se šteli za zadostne za izvajanje dejavnosti projekta in
doseganje njegovih ciljev.
•
Kar zadeva možnosti za poenostavitev, je bilo glede na zahteve, ki so veljale za vložnike in
upravičence, ter prejeto podporo upravljanje programa FRC na splošno učinkovito. So pa nekatere
organizacije imele težave pri vložitvi vloge in izvajanju. Zahteve glede poročanja so se včasih
zdele obremenjujoče, zlasti v zvezi z računovodskimi poročili. Ureditev spremljanja, ki ga izvaja
Komisija, se je na splošno štela za koristno; vendar so imeli nekateri sodelujoči težave.
Dodana vrednost EU
•
Program FRC je zagotovil evropsko dodano vrednost. Prispeval je k razvoju in krepitvi ukrepov
EU na področju svobode, varnosti in pravice, še zlasti pa je odgovarjal na potrebo po zaščiti
temeljnih pravic in spodbujanju državljanstva EU. Vendar dodane vrednosti EU v smislu učinkov
še ni bilo mogoče opredeliti in izmeriti.
26
•
Projekti so se nanašali na temo, ki je pomembna za EU, in so se izvajali z nadnacionalnimi
partnerstvi med državami članicami. Nadnacionalna partnerstva so prinesla posebne koristi, na
primer večje temeljno znanje sodelujočih organizacij in širše razširjanje dobrih praks.
•
Geografska pokritost projektov in projektnih partnerjev, ki so prejeli finančna sredstva v obliki
donacij za ukrepe in donacij za poslovanje, je neenakomerna, saj je nekaj držav članic čezmerno
zastopanih, druge pa so zastopane dokaj slabo.
Ključna priporočila
•
Boljša opredelitev prednostih nalog: Komisija bi morala več časa in človeških virov nameniti
postopku določanja prednostnih nalog, s čimer bi zagotovila, da bi se lahko te ustrezno uresničile
v okviru predvidenega proračuna.
•
Stvarne ocene tveganj projekta in boljše strategije zmanjševanja tveganja: Komisija bi morala ves
čas trajanja projekta bolje spremljati tveganja, na primer tako, da bi zahtevala kratka poročila o
napredku, v katerih bi se opredelila morebitna tveganja, ki se pojavijo med izvajanjem projekta.
•
Kar zadeva spremljanje in vrednotenje, bi se bilo treba bolj osredotočiti na oceno učinkov na vseh
ravneh in ne zgolj na rezultate. To je skladno s potrebo po zbiranju, analizi in uporabi objektivnih
in neodvisnih dokazov pri vrednotenju projektov in programov. Večji poudarek na oceni potreb, ki
naj bi bile obravnavane s posameznim projektom.
•
Raziskati bi bilo treba načine za večjo uporabo učinkov, rezultatov in dobrih praks v drugih
organizacijah, tudi v drugih državah članicah, vključno s povečanjem sredstev za prevode,
komuniciranje in razširjanje.
•
Izostritev intervencijske logike programa; Komisija si bo na podlagi obsega programa, njegovih
splošnih in posebnih ciljev in prednostnih nalog, vrst ukrepov ter vrst posredovanja in izvedbenih
ukrepov prizadevala izostriti intervencijsko logiko 60 ter zagotoviti, da bodo povezave med razlogi,
cilji, vložki, rezultati, upravičenci, pričakovanimi izidi in učinki pri morebitnem prihodnjem
nadaljevanju programa jasnejše, natančnejše in konkretnejše.
60
Glej na primer Ex post evaluation of five programmes implemented under the 2007-2013 financial perspective. Specific programme
evaluation: Fundamental Rights and Citizenship Programme (FRC) (Naknadno vrednotenje petih programov, izvedenih v okviru finančne
perspektive za obdobje 2007–2013. Vrednotenje posebnega programa: program Temeljne pravice in državljanstvo (FRC)), ICF,
28. julij 2015, str. 1–2:
http://ec.europa.eu/justice/grants1/files/expost_evaluations_2007_2013/frc_programme_evaluation_final_report.pdf.
27