GRADIVO ZA NOVINARJE
PROBLEMATIKA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO
Zakaj sistem ravnanja z odpadno embalažo kljub številnim opozorilom še
vedno ne deluje in kakšen namen imajo trditve Zbornice komunalnega
gospodarstva?
1. Razlogi za nastalo situacijo?
Podjetji Interseroh ter Gorenje Surovina se zavedata resnosti situacije na področju prevzemanja
odpadne komunalne embalaže. Obe podjetji že nekaj let sami in v okviru GIZ Skupne sheme
opozarjata tako Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot izvajalce javne službe (komunalna podjetja)
ter ostale udeležence v sistemu ravnanja z odpadno embalažo na:
 nedorečeno in neprimerno zakonodajo: V Sloveniji še vedno nimamo takšnih zakonodajnih
podlag, ki bi podale natančna pravila in okvirje delovanja celotnega sistema oziroma DROE. V letu
2012 se je izkazalo, da grožnjo sistemu predstavlja tudi zakonodaja, ki opredeljujejo pogoje za
pridobitve Okoljevarstvenega dovoljenja, ki je predpogoj za delovanje DROE. Pogoji za
ustanovitev in delovanje DROE so namreč tako ohlapni, da ti ne omogočajo stabilnega in
ekonomsko vzdržnega sistema ravnanja z odpadno embalaže. Ker lahko skorajda vsakdo ustanovi
DROE in pridobi dovoljenje za delovanje, se bo vse pogosteje dogajalo, da bo prišlo do
ustanavljanja in delovanja špekulativnih DROE brez kapitala in strokovnega osebja, ki bodo na
podlagi izjemno nizkih embalažnin sklepale pogodbe z zavezanci, vprašanje pa je ali bodo te
novoustanovljene DROE embalažo tudi prevzemale in jo predajale v predelavo.
 sistemske pomanjkljivosti: Nanašajo se tako na način določanja deležev, v katerih mora
posamezna DROE prevzemati odpadno embalažo, kot na nepreglednost in nedostopnost
podatkov o količinah prevzete komunalne embalaže. Poleg naštetega prispevajo k neurejenosti
sistema ravnanja z odpadno embalažo še neprimerna definicija komunalne in nekomunalne
odpadne embalaže, neurejenost normativnih pogojev prevzema odpadne komunalne embalaže
in da ne obstaja možnost izravnave med DROE glede na preveč ali premalo prevzete odpadne
embalaže.
GRADIVO ZA NOVINARJE
Trenutno stanje na področju odpadne embalaže je torej posledica vseh naštetih nepravilnosti in ne
zgolj odgovornosti DROE, kot poskuša predstaviti Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG). Poleg
javnih opozoril je družba Interseroh z namenom, da se omenjene nepravilnosti uredijo celo sprožila
postopke pri Upravnem sodišču R Slovenije, ki je družbi Interseroh pritrdilo glede nepravilnosti in
zakonske nedorečenosti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, na kar pa se Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje sploh ni odzvalo in sistema ni uredilo.
2. Kako vzpostaviti učinkovit sistem ravnanja z OE?
Če želimo v Sloveniji vzpostaviti učinkovit in transparenten sistem ravnanja z odpadno embalažo,
mora Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO):
 sprejeti novo zakonodajo: MKO bi moralo sprejeti novo zakonodajo, ki bi urejala način in pogoje
prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe (način priprave OE, način izravnave
med DROE v primeru premalo ali preveč prevzetih količin OE v tekočem letu, uvedba garancij
DROE državi za izpolnjevanje svojih obveznosti);
 zakonito določiti deleže prevzemanja OE za DROE ter vzpostaviti nadzor nad količinami
dejansko prevzete OE pri IJS: MKO bi moralo z izdajo odločbe DROE obvestiti o deležu, v katerem
mora DROE od izvajalcev javne službe (IJS) prevzemati OE, pri čemer bi morale biti obveznosti za
posamezno DROE določene akontativno za tekoče leto, po zaključku leta pa bi se morale
ugotavljati dejanske obveznosti in njihovo izpolnjevanje. Podlaga za določanje obveznosti za
DROE pa je lahko le tista embalaža zavezancev, ki nastaja pri IJS;
 zaostritev pogojev za opravljanje dejavnosti DROE: za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
bi morala DROE imeti sklenjene predpogodbe oz. pogodbe z zavezanci, ki skupno dajejo na trg
vsaj 10% vse komunalne embalaže in imajo ustanovni kapital v višini 360.000 EUR, kolikor znaša
trimesečni strošek prevzemanja OE pri IJS za 10% vseh slovenskih količin komunalne embalaže.
DROE bi morale ves čas svojega delovanja vzdrževati to višino kapitala, s čimer bi zagotovili
finančno stabilnost sistema ter preprečili ustanavljanje DROE s špekulativnim namenom;
 znižanje praga za obveznost plačevanja stroškov ravnanja z OE za zavezance: v uredbi o
ravnanju z OE bi MKO moralo črtati tisti člen, ki omogoča zavezancem, ki dajejo na trg manj kot
15 ton embalaže, da ne plačujejo stroškov ravnanja z OE. Ravno tako bi MKO moralo zaostriti
nadzor nad pravilnostjo poročanja vseh zavezancev.
3. Zakaj Zbornica komunalnega gospodarstva vso odgovornost za nastalo
situacijo vidi v (ne)delu družb za ravnanje z odpadno embalažo?
Izjave v zvezi z problematiko (ne)pobiranja odpadne embalaže, ki jih daje v javnost ZKG, so
pretirane in enostranske ter so namenjena ustvarjanju izkrivljenje slike v javnosti v zvezi z
(ne)delovanjem sistema ravnanja z odpadno embalažo, vzroki ter odgovornostmi za nastalo
situacijo.
GRADIVO ZA NOVINARJE
3.1 Zakaj komunalna podjetja in CERO ustanavljajo svoje DROE?
Iz priloženih dokumentov ki so jih javnosti in svojim članom posredovali iz podjetja
EMBACOM d.o.o., kot tudi iz ZKG (v prilogi), je razvidno, da je namen ZKG vzpostaviti
monopolen sistem ravnanja z odpadno embalažo ki bi deloval pod nadzorom zbornice in/ali
njenih nekaterih vplivnih članic in posameznikov.
Družbeniki EMBAKOM d.o.o., ki ima dovoljenje kot družba za ravnanje z odpadno embalažo,
so z enakimi deleži:
 KOMTEKS, zbiranje in odkup sekundarnih surovin, d.o.o. (izvajalec, privatno podjetje),
 SNAGA Javno podjetje d.o.o. (izvajalec javne službe na področju Ljubljane, javno podjetje),
 Javno podjetje center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. (izvajalec javne službe na področju
Prekmurja, javno podjetje),
 KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki d.o.o. (Center za ravnanje z odpadki na področju
Koroške, javno podjetje),
 KOMUNALA Komunalno podjetje Nova Gorica d.d. (izvajalec javne službe na področju zgornje
Vipavske doline, privatno podjetje),
 KOSTAK komunalno stavbno podjetje d.d., (izvajalec na območju Krškega in okolice, privatno
podjetje),
 SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o. (Center za ravnanje z odpadki na področju širše
celjske regije, javno podjetje),
 KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA podjetje za komunalne in druge storitve d.o.o. (izvajalec
javne službe na področju Slovenske Bistrice, javno podjetje).
Iz dokumenta Zbornice komunalnega gospodarstva, Gospodarske zbornice Slovenije z dne
10.07.2012 (Priloga 1), ki obravnava namero o ustanovitvi družbe za ravnanje z odpadno
embalažo izhaja, da želijo izvajalci javnih služb kot ustanovitelji dejavno vstopiti na trg
ravnanja z odpadno embalažo, pri čemer pa vstop načrtujejo tudi z ravnanji, ki so sporna z
vidika konkurenčnega prava. Med prednostmi novoustanovljene družbe namreč navajajo, da
bodo izvajalci javnih služb ekskluzivni in edini izvajalci nove skupne družbe za ravnanje z
odpadno embalažo, vsak na svoje teritorialnem območju delovanja.
Ravno tako v dopisu (Priloga 2), ki ga je Embakom naslovil na slovenska podjetja, zavezance v
skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, navajajo, da je njihov cilj
»zapolniti kapacitete obstoječih slovenskih predelovalnih centrov, v portfelj svojih izvajalcev
pa vključiti čim več izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki ter tako zagotoviti najširšo
mrežo storitev in zbirnih centrov po konkurečnih pogojih«.
Iz predstavitve direktorja družbe Embakom d.o.o. (Priloga 3) je razviden jasen namen, da je
želja izvajalcev javne službe, ki so vključene v skupno družbo Embakom, da iz trga ravnanja z
odpadnimi surovinami izrinejo zasebne družbe in tako na geografsko razdeljenem območju
postanejo monopolni izvajalec ravnanja z vsemi vrstami odpadnih surovin. Gre za resen sum
GRADIVO ZA NOVINARJE
kaznivega dejanja povzročanja škode gospodarstvu z nagovarjanjem h kartelnemu
združevanju in izkoriščanju monopolnih položajev. Na dolgi rok bo to pomenilo, da bodo
uničena zdrava predelovalna podjetja, kar pomeni nov strukturni šok za slovensko
gospodarstvo. Ob pojavu monopolnih igralcev pa je zgodovina že večkrat pokazala, da je nivo
storitev in stroškovna optimizacija izjemno padla. Podobno se bo najverjetneje zgodilo, če
tudi na področju ravnanja z odpadnimi surovinami ena družba dobi monopol, kar bi
pomenilo dodatne težave za vso slovensko gospodarstvo.
3.1.1 Način financiranja in lastništvo infrastrukturte v upravljanju
izvajalcev javnih služb in CERO
Pretežni del, ali celotna infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju zgoraj navedeni ustanovitelji
(razen podjetja Komteks), je v javni lasti in financirana iz javnih sredstev, zgolj in samo z
namenom opravljanja storitev zbiranja in priprave komunalnih odpadkov v okviru občinskih
javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij ter opravljanja javne
službe obdelave odpadkov pred odlaganjem.
Namen, ki ga javno razglaša Embakom je, da se sredstva za izvajanje javne službe ravnanja z
odpadki uporabljajo za dejavnost, ki je izven okvira opravljanja javne službe in je skladno z
Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo predmet storitev družb za ravananje z
odpadno embalažo, ki pa se opravlja na prostem trgu. Iz navedenega sledi, da želi Embakom
za storitve transportov, priprave in sortiranja odpadnih surovin uporabljati infrastrukturo, ki
je v javni lasti. Iz tega je možno sklepati, da nameravajo Embakom in njegovi ustanovitelji s
temi (javnimi) sredstvi opravljati storitve, ki so predmet prostega trga in to po pogojih, ki
bodo konkurečni družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki opravljajo storitve z
infrastrukturo in opremo, ki je financirana z zasebnim kapitalom.
3.1.2 Izvajalci javnih služb kot nelojalna konkurenca podjetjem v
zasebni lasti, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnih surovin
Zgoraj omenjena situacija je še posebej problematična, saj so tako znotraj ustanoviteljev, kot
med ustanovitelji sami podjetja, kjer se meša zasebno in javno lastništvo ter zasebna in javna
infrastruktura. Takšna situacija je še posebej nevarna, saj obstaja verjetnost, da se bo pod
oznako »neprofitna družba« in »višji namen reševanja problematike ravnanja z odpadno
embalažo« dobiček delovanja te družbe netransparetno in s pomočjo transfernih cen stekal k
nekaterim ustanoviteljem, še posebej k tistim, ki so čisto zasebna podjetja in delniške
družbe.
Celotna situacija je še posebej nevarna v luči izjave podjetja Snaga Javno podjetje d.o.o., ki je
eno od pomembneješih ustanoviteljejv Embakoma, objavljene v Dnevniku 27. 09. 2013:
GRADIVO ZA NOVINARJE
»Dokler je bila v Sloveniji za ravnanje z odpadno embalažo odgovorna samo ena družba,
izvajalci javnih služb nismo imeli nobenega problema z oddajanjem zbrane embalaže.«
Celotna slika v zvezi z ustanovitelji, načinom financiranja infrastrukure, ki jo ustanovitelji
upravljajo, cenovno politiko Embakoma in izjavami, ki prihajajo iz podjetja Snaga Javno
podjetje d.o.o., razkriva nevarnost, da so se izvajalci javnih služb ravnanja s komunalnim
odpadki, tako zbiranja kot obdelave, skupaj z nekaj zasebnimi akterji odločili, da bodo iz trga
izrinili vse tiste družbe za ravnanje z odpadno embalažo, zbiralce in predelovalce odoadkov,
ki delujejo na tržnih temeljih in so financirani z zasebnim kapitalom.
Naveden način delovanja razkriva zlorabo javnih sredstev pod krinko »višjih ciljev« in ne
spodbuja zasebne gospodarske inicitaive temveč jo, z zlorabo javnih sredstev, celo uničuje.
Predelava odpadne embalaže je v skladu s slovensko zakonodajo in v skladu z prinpicom
podaljšane odgovornosti proizvajalca, tržna dejavnost, kar pomeni, da mora država na tem
področju zagotoviti pogoje za obstoj proste konkurence. Financiranje objektov družbam iz
državnih oziroma sredstev EU, ki na trgu nastopajo v konkurenci s podjetji z zasebnim
kapitalom, pomeni kršitev pravil EU o državni pomoči, saj je na ta način izkrivljena
konkurenca in povzročena škoda skupnemu trgu. V skladu s prakso Sodišča EU so kriteriji za
določitev nedovoljene državne pomoči zelo striktni in v primeru, da sodišče pride do takšne
ugotovitve, zahteva vračilo sredstev, ki so bila prejeta kot nedovoljena državna pomoč. V
zadnjem času je z odločitvami Sodišče EU jasno intepretiralo določbe Pogodbe EU o
nedovoljeni državni pomoči na način, da sredstva, ki so bila podeljena na kakršenkoli način,
ogrožajo svobodno konkurenco in zato ni bilo pridobljeno dovoljenje Evropske komisije o
dovoljeni pomoči, pomenijo nedovoljeno državno pomoč in jo mora prejemnik vrniti viru.
Ker je ugotovljeno, da že omenjena javna podjetja uporabljajo sofinancirano infrastrukturo
za namene tržnih dejavnosti pomeni, da bo v primeru nadaljevanja te prakse Evropske
komisije slej ko prej zahtevala vrnitev denarja iz kohezijskih sredstev. To seveda pomeni, da
bo morala Slovenija EU vrniti okrog 200 mio EUR že prejetega denarja.
3.1.3 Želja ZKG prevzeti področje ravnanja z odpadno embalažo
zaradi predimenzioniranosti že izgrajenih CERO in CERO, ki so
v izgradnji
V strokovni in politični javnosti je zaznati vedno močnejše pomisleke, da so CERO, ki so že
izgrajeni predimenzionirani, na kar je opozarjal že bivšini minister za okolje in kmetijstvo g.
Bogovič: »…. so nekatere investicije tik pred začetkom gradnje, so pa zasnovane v nekem
drugem času brez jasne strategije. Posledica je lahko, da bomo stihijsko zgradili koncept, ki
bo predrag in predimenzioniran.« (25.02. 2012, intervju www.politikis.si).
GRADIVO ZA NOVINARJE
Vsi pojekti RCERO so bili načrtovani v 90. letih, torej v času pred delovanjem sistema
ravnanja z odpadno embalažo in imajo v svojem investicijskem planu tudi predvidene
kapacitete za sortiranje embalaže zbrane iz gospodinjstev in gospodarstva ter prihodke iz
naslova prodaje izsortiranih materialov, kot sekundarnih surovin. V ta namen so del opreme
tudi kapacitete za proizvodnjjo sekundarnega goriva, predvsem iz ostankov embalaže, ki
ostane po sortiranju.
Zaradi načina delovanja embalažnega sistema, ki je bil v skladu z evropsko zakonodajo v
Sloveniji uveden v začetku leta 2000, je soritiranje in predelava ločeno zbrane embalaže
odgovornost proizvajalcev in uvoznikov embalaže ter predmet prostega trga.
Ali torej niso, tudi glede na izjave politikov, že izgrajeni ter načrtovani RCERO
predimenzionirani?
3.1.4 Zakaj ZKG izpostavlja samo problematiko (ne)prevzemanja
mešane odpadne embalaže?
Izvajalci javne službe ravnanja z odpadki (komunalna podjetja) zbirajo ločeno zbrane frakcije
(papir, steklo) v zbiralnicah ločeno zbranih frakcij, ter mešano embalažo neposredno pri
gospodinjstvih.
3.1.4.1 Stuktura oddane ločeno zbrane embalaže
Ločeno zbrane frakcije (papir, kovine, steklo) imajo na trgu pozitivno vrednost in pomenijo za
sistem ravnanja z odpadno embalažo prihodek, namenjen zniževanju stroškov embalažnin, ki
jih plačuje gospodarstvo. Mešana embalaža pa pomeni za sistem ravnanja z odpadno
embalažo strošek, ki se krije iz naslova embalažnin.
Medtem ko ZKG pritiska na družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da prevzamejo velike
količine mešane embalaže, embalažo iz papirja in kartona komunalna podjetja nelegalno
prodajajo na prostem trgu.
Družba Interseroh bi morala v prvih dveh mesecih tega leta od komunalnih podjetjih v skadu
s količinami iz preteklih let in v skladu z napovedmi komunalnih podjetij prevzeti 800 ton
embalaže iz papirja, vendar je do današnjega dne prevzela zgolj 63 ton embalaže iz papirja.
3.1.4.2 Sortirne analize
Na podlagi podatkov iz sortirnih analiz embalaže, ki jo komunalna podjetja oddajajo kot
mešano embalažo in ki smo jih izvedli v letu 2012, smo prišli do naslednjih zaključkov:
GRADIVO ZA NOVINARJE
1. Med embalažo je tudi več kot 7 % drugih odpadkov, ki niso embalaža;
 sortirna analiza mešane embalaže (Papir servis), 17.5.2012: 7,65% drugih
odpadkov;
 sortirna analiza mešane embalaže (GOR), 15.2.2012: 7,67% drugih odpadkov.
2. Posamezna komunalna podjetja iz mešane embalaže, ki jo zberejo pri gospodinjstvih,
na sortirnih linijah izločijo koristne materiale in želijo družbam za ravnanje z odpadno
embalažo predati samo ostanke po sortiranju.
3.1.4.3 Pravilnost podatkov
Po primerjavi podatkov o količinah predane embalaže, kot jih v Interserohu pridobimo od
naših podizvajalcev in podatki v aplikaciji IS Odpadki, kamor podatke vpisujejo komunalna
podjetja, ugotavljamo, da posamezna komunalna podjetja namenoma vpisujejo v internetno
aplikacijo IS Odpadki nepravilne količine embalaže, ki naj bi jo predale družbam za ravnanje z
odpadno embalažo.
Zato se na Interserohu sprašujemo, ali niso tovrstni pozivi in grožnje ZKG samo orodje
pritiska na odločevalce in pripravljavce zakonodaje, da se poskuša vzpostaviti monopolni
sistem ravnanja z odpadno embalažo, katerega nosilec bo ravno Embakom in tako pridobiti
nadzor nad masnimi tokovi, saj so načrtovani regionalni centri za ravnanje z odpdki tudi po
izjavah politikov predimenzionirani.