Zbirka medijskih objav
INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,
za obdobje 3. 1. 2017
Število objav: 1
Tisk: 1
Spremljane teme:
Inženirska dejavnost, ...: 0
Inženirska zbornica ...: 0
Barbara Škraba Flis: 0
Zbor za oživitev ... ZORG: 0
Gradbeni zakon: 1
Zakon o ... načrtovanju: 0
Zakon o ... arhitektih: 0
Odgovorno do prostora: 0
100 let ... Slovenskem: 0
Inženirji ... okolje: 0
Inženir geodezije: 0
Odgovorni geodet: 0
Gradbena parcela: 0
Evidenca stavbnih zemljišč: 0
Množično vrednotenje ...: 0
Vrednost nepremičnin: 0
Davek na nepremičnine: 0
Tisk
Zaporedna št.
1
Stran v zbirki:
6
Povzetek
Naslov
Tudi drevesa ubijajo, mar ne?
Medij; Doseg
Delo; 141.000, Slovenija
Rubrika, Datum
Ljubljana; 3. 1. 2017
Avtor
Janez Petkovšek
Teme
Gradbeni zakon
Stran: 10
Površina: 1.126 cm
2
...kaj o tem pravijo mestne in državne institucije. Še zlasti ker marsikateri zasebni lastnik prošnje, naj dreves ne poseka,
ker vsem v okolici zvišujejo vrednost nepremičnin, odpravi s pojasnilom, da lahko s svojo lastnino počne, kar hoče.
Odziv MOL Če sodimo po odgovorih mestnih oddelkov in javnih podjetij, je njihova skrb...
2
03.01.2017
Delo
Torek
Država: Slovenija
Kazalo
Doseg: 141.000
Stran: 10
1/4
Površina: 1.126 cm2
Tudi drevesa
ubijajo, mar ne?
(Ne)skrb za pljuča mesta Dokler bodo občine in država brez
predpisov za zaščito dreves, bo vsak sekal, kakor bo hotel
novih dreves,
stirimetrsko tehtnega premisleka, ampak vsako
Ljubljana - Težak sneg, žled,
ustrezno
po evropskih
čeprav
orkanski veter, bolezni, lesni
škodljivci, suša, soljenje pločnikov in cest, onesnažen zrak,
vandalizem, človeški pohlep
in nestrokovni posegi so glavni krivci, da v Ljubljani vsako
leto propade več sto dreves.
In da nastaja velika gospodarska in težko popravljiva ekolo-
ška škoda.
Janez Petkovšek
javnih ali zasebnih
dreves propade zaradi naravnih
razlogov in vremenskih pojavov,
največkrat ne moremo vplivati. Bi
pa lahko mestna in državna oblast
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Na to, da veliko
ter ljudje kot skupine ali posamezniki naredili bistveno več, da se
to ne bi dogajalo tako pogosto. Ker
je Ljubljano v zadnjih nekaj letih
prizadelo več neurij, od katerih si
njeno drevje še dolgo ne bo opomoglo, se je težko sprijazniti, da
neodgovorni lastniki dopuščajo
sekanje zdravih starih javnih in
zasebnih dreves ali njihovo nestrokovno obžagovanje.
Med okoljsko bolj ozaveščenimi
meščani je veliko jeze sprožil posek zdravega dvestoletnega hrasta
ob Vodnikovi cesti ali več deset
dreves na trasi toplovoda v Dravljah; pa deset mogočnih topolov v
drevoredu ob Parmovi ulici, saj po
panjih sodeč vsi niso bili tako poškodovani, da ne bi mogli rasti še
nekaj let. Ali pa poseki skupin dreves v parkih, kakršen je bil v Dravljah. Tam je kljub množičnemu
protestu namesto parka z 29 odraslimi drevesi v »zasebno-javnem«
interesu z blagoslovom MOL zraslo
naselje Mijaksovih oskrbovanih
stanovanj. Nekaj podobnega se bo
bržkone zgodilo tudi na hektar
veliki parceli nekdanjega Habjanovega bajerja v Rožni dolini, kjer
bo zdajšnji park z veliko drevesi
pozidal zasebnik, ki je zemljišče
kupil od MOL. Mestna oblast je popustljiva in na zelenih površinah
z drevesi ne nasprotuje pozidavi,
temveč se zadovolji že z »izravnalnimi« ukrepi, kot je zasaditev
mlado drevje ni
nadomestilo za 25- ali celo 30-metrska stara drevesa z obsežnimi krošnjami.
Zato je bilo v zadnjih nekaj letih
na mestnem svetu sprejetih več
občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, ki bodo v prihodnjih letih
pomenili poseke več sto (zdravih)
odraslih dreves. Na mini zelenicah
ali parkih, ujetih v beton in med
visokimi bloki ter stolpnicami, naj
bi sicer posadili nova drevesa, a v
slabih razmerah za rast.
Ker se veliko zasebnikov in političnih odločevalcev vrednosti
dreves in zelenja sploh ne zaveda
in so v imenu kapitalskih ali kvazi
javnih interesov gradnja hiš, par-
-
pripravljeni
posekirišč, lokalov
kati staro drevo in park ali zelenico
pozidati, nas je zanimalo, kaj o tem
pravijo mestne in državne institucije. Še zlasti ker marsikateri zasebni lastnik prošnje, naj dreves ne
poseka, ker vsem v okolici zvišujejo vrednost nepremičnin, odpravi
s pojasnilom, da lahko s svojo la-
leto v MOL
standardih posadijo od 400 do 600 novih,
ki imajo vsa enak standard obseg
debla na enem metru višine je od
18 do 20 centimetrov, od drevesne
vrste pa je nato odvisna višina. V
letu 2014 so posadili največ ostrolistnega in rdečega javorja, vrb, brez,
kroglasti] robinij, malih in velikih
jesenov, divjih kostanjev in lip.
-
Nejasna zakonodaja
V mestnem oddelku za varstvo
okolja so opozorili, da so pripravili predlog za dopolnitev zakona o
varstvu okolja, ki bi uredil sečnjo
dreves v naseljih, a se ministrstvo
za okolje in prostor (MOP) s tem
ni strinjalo. Menilo je, da bi to
lahko urejal zakon o gozdovih. Ta
sodi v pristojnost ministrstva za
stnino počne, kar hoče.
Odziv MOL
Če sodimo po odgovorih mestnih
oddelkov in javnih podjetij, je njihova skrb za mestna drevesa na
javnih površinah zgledna. V mestnem oddelku za gospodarske
dejavnosti in promet pravijo, da
MOL pri obrezovanju dreves upošteva pravila arboristične stroke
(evropska navodila za obžagova-
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a ureja le pogoje gospodarjenja
z gozdnim drevjem zunaj naselij.
V mestnem oddelku so še naprej
prepričani, da je za ureditev tega
področja pristojno MOP, ki bi
moralo problem rešiti na državni
ravni, saj ne zadeva samo Ljubljane. MOP bi moral rešitev umestiti
v enega od obstoječih zakonov ali
napisati novega, kot je bilo nekoč
to že urejeno z zakonom o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin iz leta 1973. S tem bi
imele lokalne skupnosti pravno
podlago, da pripravijo podrobnejše odloke in sankcije za kršitelje. V
ali večine večjih vej ni dopustno,
pri obrezovanju dreves pa je dovoljeno odstraniti največ 15 odstotkov žive listne površine. V
javnem podjetju Snaga so dodali,
da za mestno drevje in parkovne
čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano
in zasadili 6500 dreves na območjih, ki jih je pred dvema letoma
poškodoval žled, kar je bilo nadaljevanje lanske akcije, ko so jih
nje dreves). Odstranjevanje vrhov
gozdove strokovno skrbi posebna
ekipa, v kateri je tudi certiflciran
arborist. Imajo celo digitalni kataster mestnih dreves
vsako od
skoraj 70.000 dreves v MOL ima
svojo številko, pod katero vodijo
številne podatke o njem. Zatrdili
so, da vsako drevo na javnih povr-
-
šinah strokovnjaki enkrat na leto
pregledajo, ocenijo stanje in zanj
izdelajo načrt oskrbe. In da ni res,
da stara drevesa odstranjujejo brez
mestnem oddelku so se pohvalili,
da so aprila končali tradicionalno
posadili 5000.
V mestnem oddelku za urejanje prostora so opozorili, da je po
prenehanju veljavnosti zakona o
urejanju, vzdrževanju in varstvu
zelenih površin v naseljih na tem
področju nastala pravna praznina.
Urejanje javnih površin, med katere sodijo tudi zelene površine, je
obvezna lokalna javna služba, ki jo
predpisuje zakon o varstvu okolja.
A v mestu niso le javne površine.
3
03.01.2017
Delo
Torek
Država: Slovenija
Kazalo
Doseg: 141.000
Stran: 10
2/4
Površina: 1.126 cm2
Vedno več je zasebnih, ki jih ne
ureja nobena zakonodaja. Lastniki
zemljišč za posek odraslih dreves
ne potrebujejo soglasja, občinski
organi pa za posek in odstranjevanje drevjane izdajajo več dovoljenj,
ker za to nimajo pravne podlage.
Zato so predlagali, da to področje
uredi prostorska zakonodaja, ki je
v pripravi.
Nemočni inšpektorji?
Na mestnem inšpektoratu vedo, da
so drevesa na površinah, za katere
ne skrbi mesto, pogosto žrtve nepravilnega ravnanja neusposobljenih oseb, prebivalci pa nemalokrat
tudi na mestnem drevju izvajajo
samovoljne in nestrokovne posege. A ukrepati smejo le v primeru
del v varovalnem pasu ceste, ki je
lahko tudi v zasebni lasti, na javnih zelenih površinah pa v pri-
meru sekanja, lomljenja, trganja,
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
nepravilnega obrezovanja ali drugačnega poškodovanja drevja in
njegovih delov, grmovja . . Pri izdanih soglasjih pristojnega oddelka na podlagi zakona o cestah, kjer
je ob obnovi ali drugem posegu
predvidena tudi zasaditev zelenja,
pa lahko preverijo skladnost in odredijo uskladitev, kot v primeru na
Vodnikovi. Inšpektorat je tam ugotovil, da investitor že pri gradnji
prvega dela parkirišča ni spoštoval
zahteve OGDP, da mora parkirišče
ozeleniti z zasaditvijo najmanj enega drevesa na vsaka štiri parkirna
mesta. Zato mu je izdal ureditveno
odločbo.
Primeri dobre prakse
Da MOL skrbi za svoja drevesa in
da ji ni vseeno za mestno zelenje,
po njenem prepričanju kaže tudi
podatek, da so revitalizirali več
kot 80 hektarov nekoč degradiranih območij, ki so jih spremenili v
nove parke ter rekreacijske m športne površine; na primer park Ra-
kova jelša, kjer so zasadili tudi vec
kot 350 dreves, park Koseški bajer,
zasaditev brezovega gaja in več grmovnic ob ulici Draga in 150 sadik
sadnega drevja v javnem sadovnjaku na Grbi. Temu lahko dodamo še
podarjenih 31 Heliosovih dreves in
110 lip Semenarne Ljubljana.
Kritični IPOP
Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora je dejala, da ravnanje z
mestnim drevjem ni problematično le v Ljubljani. V zadnjih letih so
primeri nestrokovnega obrezovanja in sekanja dreves (Hrvatini) deležni vedno večje javne pozornosti.
Javnost, ki se na družabnih omreždenimo
jih povezuje v skupine
FB-skupina Proti obglavljanju dreves v takšnih primerih pričakuje
ukrepanje oblasti oziroma občin.
Razmere si razlagajo predvsem kot
posledico sprememb, ki so doletele sistem izvajanja javnih služb
v 90. letih in povzročile erozijo
strokovnega znanja za ravnanje z
mestnim drevjem in formalno zaščito odraslega drevja v urbanem
okolju. Dovoljenje za posek drevesa je bilo v preteklosti treba pridobiti tudi pri nas, na Vodnikovi pa
smo bili podobno kot v primeru
Resljeve in Njegoševe priče posekom dreves, ki rastejo na zasebnih zemljiščih, in nemoči občine,
da bi to preprečila. Vodnikova je
vzbudila posebno zanimanje, ker
določila prostorskega načrta MOL
za to območje navajajo, da je treba
drevesa na tisti lokaciji ohraniti,
posek pa je razgalil, da izvajanja takšnih določil prostorskega akta ne
nadzorujeta ne občina ne država.
Odzivi občine kažejo, da pristojni
verjamejo, da za zdaj nimajo pravne podlage za zavarovanje javnega
interesa za zaščito odraslega drevja
v mestu, zato k ukrepanju pozivajo
državo. Na inštitutu pa kljub temu
spodbujajo tudi občine, naj pri-
-
sluhnejo prebivalcem in sprožijo
pripravo lokalnih predpisov, ki bi
omogočili varstvo in razumne posege v zasebno lastnino in zavarovali javne koristi odraslega drevja v
urbanem okolju.
Birokratski odgovori MOP
Na MOP so priznali, da predpisi
v njegovi pristojnosti, niti tisti, ki
določajo gradbeno dovoljenje, ne
obravnavajo sečnje oziroma odstranitve dreves. Trdijo, da bodo
to uredili odloki o urejanju podobe
naselij in krajine v novi prostorski
zakonodaji. Z njimi bodo občine dobile možnost, da iz naslova
urejanja prostora poleg gradbenih
urejajo tudi negradbene posege,
kamor sodi urejanje zelenih struktur, kot je sečnja dreves.
Čeprav so vsebine, ki zadevajo
urejanje podobe naselij in krajine, lahko zajete tudi v občinskem
prostorskem načrtu in občinskem
podrobnem prostorskem načrtu,
sta akta največkrat namenjena
predvsem regulaciji prihodnje
gradnje in pogojev za objekte.
Ker pa so za doseganje ciljev urejanja prostora pomembni tudi
negradbeni posegi in podoba že
zgrajenih in urejenih delov nase-
lij in krajine, bodo imele občine
možnost, da ta vidik prostora re-
gulirajo s posebno vrsto prostorskega akta, ki je manj zahteven in
se laže prilagaja dnevnim izzivom
urejanja prostora. Ministrstvo kot
predlagatelj zakona meni, da je ta
vidik urejanja in urejenosti prostora vse aktualnejši in da občine
lahko sprejmejo odlok, s katerim
bi posebej uredile tudi to proble-
matiko.
70.000
javnih dreves v Ljubljani
imajo evidentiranih
v podjetju Snaga
4
03.01.2017
Delo
Torek
Država: Slovenija
Kazalo
Doseg: 141.000
Stran: 10
3/4
Površina: 1.126 cm2
_^^(=_^^^^k
r
Hp~
mSjim^^jr
s
za politike
prostora
Država bi nemudoma morala svetovati občinam, kako lahko na podlagi
obstoječe zakonodaje pripravijo
pravne podlage za učinkovitejšo
zaščito odraslega drevja in preverijo politično voljo, da take rešitve
in predpise sprejmejo. Prelaganje
rešitev na novo prostorsko in gradbeno zakonodajo, ki še ni zrela za
uveljavitev, neprimerno podaljšuje
čas, v katerem lahko pričakujemo
nove neustrezne posege in degradacije
okolia.
V m ~P
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
lil
•
Amf
"ione ti
'
Inštituta
:
i
j
Lipnik
upokojena
mestna
prostorska
AmV
.—
«^kJ"* .A^
"**- |^S|^*'^
V
načrtovalka
Zasebnik, ki reče, da lahko na svoji
zemlji seka in skrbi za drevesa, kakor
se mu zdi, nima prav. Že ustava
omejuje zasebni interes, kadar bi ta
lahko ogrožal javnega. Na žalost pri
zelenih in parkovnih površinah v državi vlada zmeda glede tolmačenja
pogojev lastništva. Zato bi bilo treba
vprašati MOP, pod kakšnimi pogoji
je lahko park v zasebni lasti - ali je
tak še »namenjen javnosti« ali ga
lastnik lahko ureja skladno s svojimi
zasebnimi interesi, ga ogradi pred
javnostjo in vanj prepreči dostop.
jm^UU~~~~~~~\~t^mm~~~~~~~~~~\~~[^mU
MMm9^Am^AK^^^^^^^At^^^^^^^B^^m\mu^m\imwl^^^^^^^^^^^^^l
Ob Parmovi so najprej posekali osem mogočnih topolov, zatem še dva,
tudi tega na fotografiji. Vsaj trije so bili še precej zdravi.
5
03.01.2017
Delo
Torek
Država: Slovenija
Kazalo
Doseg: 141.000
Stran: 10
4/4
Površina: 1.126 cm2
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
'
'
-%%%%{
ei
A^-^-^-^-M
,^^^^^^^K
m^A^mW^mSp\iQmSSr^^>pJ\
V^l~r
rAj^^^K^V^^^^BSi^A^imJ^mmSmZm^li
.A&~wn&uu%wp
AMut
tT#NL
awJM? »x^y» 4^
~Kwl
\lL
g^
_
.wAm i\f^
K
<ViXk\ S"-^■.^L^^^^^^^HvJl
1
Mogočna platana v Streliški ulici v križišču s Strossmayerjevo menda raste že od leta 1800, od leta 1990 pa ima status naravnega spomenika. Neuradno velja za največje mestno drevo. Visoka je več kot 30 metrov, obseg debla je več kot šest metrov, premer krošnje pa 35 metrov.
m^A^A^A^A^A^A^A^A^A^A^A^A^A^m z
m
w* . t P6mPim.Jfc*'£ m9f • iPP^.p^u^Uz • jU^u^u^u^u^Umm^ m^ŠL*~'~*,
JMAJvMfHflin > F*3r ' /K* lm^L^^^i^U^^mm^^mmUUmm\ii
u^u^A^A^AmL\Wr' t^M^^tA^A^Uum' «i^A^iATAusS^sr^
tj*
'mBk^^^^^^^^^^^^^^I
Stoletne platane zlahka prerastejo celo kamen. Foto Mavric Pivk
6