COM(2017) 99 final
Svet Evropske unije Bruselj, 1. marec 2017 (OR. en) 6845/17 TRANS 89 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi AYET PUIGARNAU Datum prejema: 28. februar 2017 Prejemnik: generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Št. dok. Kom.: COM(2017) 99 final Zadeva: POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o uporabi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, s strani držav članic Obdobje poročanja 2013–2014 Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 99 final. Priloga: COM(2017) 99 final 6845/17 ka DG E 2 A SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 28.2.2017 COM(2017) 99 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o uporabi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, s strani držav članic Obdobje poročanja 2013–2014 SL SL Kazalo 1. UVOD .................................................................................................................................... 3 2. DIREKTIVA 2000/30/ES ..................................................................................................... 4 3. PODATKI, KI SO JIH SPOROČILE DRŽAVE ČLANICE ............................................ 5 4. VSEBINA PREGLEDA ....................................................................................................... 5 5. STATISTIČNI PODATKI ................................................................................................... 6 5.1 Skupno število preverjenih vozil in njihov izvor ............................................................. 6 5.2 Vozila s prepovedjo uporabe ............................................................................................. 7 5.3 Vrste pomanjkljivosti in podatki po posameznih državah članicah ............................ 11 5.4 Vozila s prepovedjo uporabe glede na kategorijo vozila in državo članico, v kateri je bilo vozilo registrirano .............................................................................. 12 2 1. UVOD Evropska zakonodaja določa raznovrstne ukrepe, s katerimi se zagotavlja, da so gospodarska vozila na evropskih cestah v primernem tehničnem stanju, kar je v interesu varnosti v cestnem prometu, varstva okolja in poštene konkurence. Ti ukrepi vključujejo: • pravila za opravljanje poklica, ki od prevoznikov zahtevajo zadostne finančne zmogljivosti za ustrezno vzdrževanje vozil (Uredba (ES) št. 1072/2009 1); • redne tehnične preglede vozil, ki jih je treba v državah članicah opraviti za vozila, registrirana na njihovem ozemlju, z minimalno pogostnostjo, določeno na evropski ravni (Direktiva 2009/40/ES 2); • cestne preglede tehnične brezhibnosti, ki so predmet tega poročila, za zagotovitev, da se gospodarska vozila uporabljajo samo, če se vzdržujejo tako, da se zagotovi visoka stopnja tehnične brezhibnosti (Direktiva 2000/30/ES 3). V skladu z Direktivo 2000/30/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) se na gospodarskih vozilih ter njihovih priklopnikih in polpriklopnikih, ki vozijo na ozemljih držav članic, opravijo cestni pregledi tehnične brezhibnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in varstvo okolja. Člen 6 Direktive določa, da morajo države članice vsaki dve leti sporočiti Komisiji zbrane podatke iz preteklih dveh let o: • številu preverjenih gospodarskih vozil, razvrščenih v sedem kategorij in dodatno razvrščenih po državi registracije; • preverjenih postavkah v skladu z Direktivo in • opaženih pomanjkljivostih. V Direktivi je navedenih devet točk (glej oddelek 4 v nadaljevanju), ki so lahko predmet cestnega pregleda tehnične brezhibnosti. Če katera izmed preverjenih postavk ni v skladu z zadevnimi zahtevami glede varnosti v cestnem prometu, se lahko prepove uporaba vozila. Vsako pomanjkljivost pregledanega vozila je treba navesti v poročilu o pregledu, ki se izroči vozniku vozila. V Direktivi je določeno, da mora Komisija na podlagi podatkov, ki jih prejme od držav članic, Svetu in Evropskemu parlamentu predložiti poročilo o izvajanju te direktive, skupaj s povzetkom doseženih rezultatov. Evropski parlament in Svet sta leta 2014 pregledala pravila in postopke za cestne preglede tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. Dne 3. aprila 2014 je bila sprejeta 1 2 3 Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (UL L 300, 14.11.2009, str. 72). Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (prenovitev) (UL L 141, 6.6.2009, str. 12). Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L 203, 10.8.2000, str. 1). 3 Direktiva 2014/47/EU 4, ki jo morajo države članice uporabljati od 20. maja 2018. Nova direktiva med drugim uvaja zahtevo, da mora skupno število začetnih cestnih pregledov v EU ustrezati vsaj 5 % skupnega števila vozil, registriranih v državah članicah. Prvo poročilo, v katerem je treba ta cilj upoštevati, se mora predložiti do 31. marca 2021 za leti 2019 in 2020. 2. DIREKTIVA 2000/30/ES V skladu z Direktivo 2009/40/ES 5 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov je treba vozila, ki se uporabljajo v gospodarske namene, preskušati vsako leto. Treba je izvajati tudi dodatne ciljno usmerjene cestne preglede kot izvršilni ukrep, saj velja, da letni preskusi ne zadoščajo za zagotovitev, da ta vozila vse leto ostanejo v brezhibnem stanju. Direktiva, kakor je bila spremenjena 6 in ki se uporablja do 19. maja 2018, določa številne pogoje za opravljanje cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v EU. Z Direktivo 2010/47/EU so se 1. januarja 2012 spremenili kategorije vozil in seznam postavk v Prilogi I k Direktivi. Pred spremembo so bila vozila v poročilu o cestnem pregledu (Priloga I) opredeljena glede na razrede, na primer cestni vlačilec s priklopnim vozilom, kar je pomenilo vsako motorno vozilo za prevoz blaga z največjo maso, ki presega 3,5 tone (kategoriji N2 in N3) in je povezano s priklopnim vozilom (kategoriji O3 in O4). Hkrati je bilo treba vozila kategorije N2 označiti kot „lahko tovorno vozilo“, vozila kategorije N3 kot „tovornjak“ ter vozila kategorij O3 in O4 kot „priklopno vozilo“ oziroma „polpriklopnik“. Sprememba Direktive 2010/47/EU je uvedla drugačen način razvrščanja vozil z navedbo njihove kategorije v skladu z zakonodajo o homologaciji. S tem je vozilo, ki bi se prej lahko razvrstilo v različne razrede, zdaj lahko navedeno v le eni kategoriji vozil. Poleg tega je treba vlečno vozilo in priklopno vozilo navesti ločeno. Ob upoštevanju, da je mogoče vlečno vozilo in priklopno vozilo registrirati v različnih državah članicah, tako razlikovanje omogoča natančnejše informacije, poleg tega je pomembno tudi glede obveznosti obveščanja države članice registracije, kadar so na posameznem vozilu ugotovljene resne pomanjkljivosti. Cestni pregled tehnične brezhibnosti pomeni nenapovedan pregled gospodarskega vozila, ki vozi na območju države članice. Pooblaščeni organi ali drugi organi, ki delujejo pod njihovim nadzorom, pregled opravijo predvsem na javnih avtocestah. Vse cestne preglede tehnične brezhibnosti je treba opraviti nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali državo, v kateri je bilo gospodarsko vozilo registrirano ali v kateri se je začelo uporabljati. Ob tem jih je treba opraviti tako, da se čim bolj znižajo stroški in zmanjšajo zamude za voznike in prevoznike. 4 5 6 Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 134). Direktiva 2009/40/ES5 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 141, 6.6.2009, str. 12). Direktiva Komisije 2010/47/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2000/30/ES tehničnemu napredku (UL L 173, 8.7.2010, str. 33). 4 Pri izbiri gospodarskih vozil, ki so predmet cestnega pregleda tehnične brezhibnosti, bi bilo treba sprejeti ciljno usmerjen pristop, pri katerem se posebna pozornost nameni identifikaciji vozil, za katera je najverjetneje, da so slabo vzdrževana. Cestni pregledi se običajno izvajajo po korakih. Najprej se na vozilu v mirujočem stanju opravi vizualna ocena vzdrževanosti vozila, nato sledi preverjanje dokumentacije o nedavnem cestnem in tehničnem pregledu vozila. Na kraju samem ali v bližnjem centru za tehnične preglede je mogoče opraviti tudi podroben pregled v zvezi z nepravilnostmi na podlagi seznama postavk iz Direktive. V primeru podrobnega pregleda je treba rezultate cestnega pregleda dokumentirati v poročilu o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti, ki je pripravljeno po vzorcu iz Direktive. Te informacije so podlaga za informacije, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji. Če gospodarsko vozilo z nevarnimi pomanjkljivostmi pomeni resno tveganje za varnost v cestnem prometu, se lahko njegova uporaba prepove, dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene. Tuja vozila z resnimi pomanjkljivostmi je treba prijaviti državi članici registracije, da se lahko sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi. 3. PODATKI, KI SO JIH SPOROČILE DRŽAVE ČLANICE To je peto poročilo o načinu izvajanja Direktive 2000/30/ES v državah članicah in vključuje obdobje 2013–2014. Podatke, ki so jih zbrale države članice in se nanašajo na to obdobje, je bilo treba Komisiji sporočiti najpozneje do 31. marca 2015. Komisija je v začetku marca 2015 državam članicam poslala informativni dopis z vzorcem preglednice, da bi jim tako olajšala izpolnitev obveznosti poročanja. Ta vzorec so skupaj pripravili Komisija in strokovnjaki iz držav članic, da bi se olajšalo zbiranje zelo kompleksih zbirk podatkov in poročanje o njih, vendar njegova uporaba ni obvezna. Vsaka država članica, ki je obveznost izpolnila, je uporabila vzorec in podatke predložila v elektronski obliki, kar je precej olajšalo nadaljnjo analizo. Vendar vsi podatki niso bili sporočeni pravočasno. Osemnajst držav članic (Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo) je sporočilo podatke o številu preverjenih vozil, razvrščenih po kategorijah in državi registracije, ter o preverjenih postavkah in ugotovljenih pomanjkljivostih. Po pogovorih med Komisijo in preostalimi desetimi državami članicami jih je osem sporočilo zahtevane podatke. Med pogovori s Francijo in Nemčijo se je izkazalo, da ti dve državi članici ne moreta predložiti zahtevanih podatkov v skladu z zahtevami iz Direktive. Francija je sporočila le združene podatke o dveh kategorijah težkih tovornih vozil (N2 in N3) in dveh kategorijah avtobusov (M2 in M3), namesto da bi ju ločila. Poleg tega Francija ni predložila nobenih informacij o priklopnih vozilih (kategoriji O3 in O4). Zato je bilo v tem poročilu uporabljeno le skupno število, za primerjavo podrobnosti pa podatki, ki jih je predložila Francija, niso bili upoštevani. Nemčija je ob tem uporabila razrede vozil, ki so veljali pred spremembami Direktive 2010/47/EU, in ni mogla predložiti podatkov glede na kategorije vozil, kot se zahtevajo na podlagi sprememb. Posledično podrobnosti glede kategorij vozil ni mogoče določiti, zato je bilo v tem poročilu uporabljeno le skupno število. 5 Države članice so sporočale različno popolne podatke. Avstrija, Češka, Romunija, Nizozemska, Grčija, Luksemburg, Poljska in Hrvaška so predložile tudi podatke o vozilih, registriranih zunaj EU in razvrščenih po državi registracije, Belgija in Italija pa sta glede držav nečlanic EU predložili le skupni podatek. 4. VSEBINA PREGLEDA Elementi, ki jih države članice preverijo in vključijo v poslane podatke, morajo zajemati vsaj tiste, ki so navedeni v točki 10 vzorčnega poročila iz Priloge I k Direktivi 2000/30/ES. Ti elementi so: • identifikacija; • zavorna oprema; • krmiljenje; • vidljivost; • svetlobna oprema in električni sistem; • osi, kolesa, pnevmatike, obesitev koles; • podvozje in povezava podvozja; • druga oprema, vključno s tahografom in napravami za omejevanje hitrosti; • negativni vplivi, vključno z emisijami in razlitjem goriva in/ali olja. 5. STATISTIČNI PODATKI 5.1 Skupno število preverjenih vozil in njihov izvor V skladu s členom 3 Direktive 2000/30/ES je treba preglede opraviti nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali državo, v kateri je bilo vozilo registrirano. V primerjavi s predhodnim obdobjem je bilo v obdobju 2013–2014 opravljenih 2 561 820 manj preverjanj, kar je 31,5-odstotno zmanjšanje. Pomembno spremembo je mogoče zaznati pri podatkih, ki jih je sporočila Finska in ki ne zajemajo preverjanj vozil zunaj EU, zaradi česar je skupno število preverjanj za polovico manjše od tistega v predhodnem obdobju, delež vozil, registriranih na Finskem, pa se je povečal za 30 %. Čeprav je Poljska predložila tudi podatke za države nečlanice EU, znaša skupno število preverjanj le polovico od števila v predhodnem obdobju. Hkrati se je delež preverjenih poljskih vozil zmanjšal z 92,1 % na 47,3 %, kar pomeni, da se je Poljska bolj osredotočila na 6 preverjanje tujih vozil, zlasti tistih, ki so bila registrirana v državah nečlanicah EU, saj je število teh preverjanj petkrat višje kot v obdobju 2011–2012. Belgija in Luksemburg sta poročala o večjem deležu tujih vozil, ki so bila predmet cestnega pregleda, podobno je bilo tudi v obeh predhodnih obdobjih (2011–2012 in 2009–2010) 7. Preostale države članice s precejšnjim tranzitnim prometom so poročale o bolj uravnoteženi porazdelitvi preverjanj domačih in tujih vozil. Ciper in Irska sta zaradi svojega geografskega položaja poročala le o lokalno registriranih vozilih, zelo velik delež domačih vozil pa izkazujejo tudi Malta, Estonija in Romunija. Preglednica 2: Izvor preverjenih vozil Država članica poročevalka Belgija Bolgarija Češka Danska Registrirana v državi članici 6 203 Registrirana v drugi državi članici 11 287 254 651 81 711 Registrirana zunaj EU Skupaj Vozila države članice (v %) 583 18 073 34,3 % 65 752 922 321 325 79,3 % 51 945 3 325 136 981 59,7 % 2 081 84,0 % 70 036 1 600 728 61,8 % 1 689 98,8 % 12 939 100,0 % 16 816 88,7 % 723 250 90,2 % 1 748 333 Nemčija 989 524 541 168 Estonija 1 669 20 Irska 12 939 Grčija 14 922 1 424 Španija 652 259 70 991 Francija* 460 918 572 841 19 933 1 053 692 43,7 % Italija 10 153 4 576 414 15 143 67,0 % Ciper 1 174 1 174 100,0 % Latvija 4 196 1 711 194 6 101 68,8 % 64 531 15 329 79 860 80,8 % 125 584 726 17,2 % 164 307 52 197 216 504 75,9 % Malta 3 968 44 4 012 98,9 % Nizozemska 4 373 4 256 231 8 860 49,4 % Avstrija 23 416 23 932 1 536 48 884 47,9 % Poljska 420 147 74 007 393 957 888 111 47,3 % 602 29 631 95,4 % Romunija 7 404 516 8 135 91,0 % Slovenija 3 948 1 165 5 113 77,2 % Slovaška 11 135 5 076 16 211 68,7 % 9 250 1 902 11 152 82,9 % 46 059 7 468 53 527 86,0 % 174 678 118 160 292 838 59,7 % 3 455 127 1 629 421 5 584 164 61,9 % Litva Luksemburg Madžarska Portugalska Finska Švedska Združeno kraljestvo Skupaj 470 17 215 499 616 * Francija ni sporočila podatkov o kategorijah priklopnih vozil O3 in O4. 7 COM(2013) 303; COM(2014) 569. 7 5.2 Vozila s prepovedjo uporabe Če imajo vozila nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo resno nevarnost za potnike v njih ali druge udeležence v cestnem prometu, se njihova nadaljnja uporaba lahko prepove, dokler navedene pomanjkljivosti niso odpravljene. V skladu z informacijami, ki so jih sporočile države članice, se delež vozil s prepovedjo uporabe glede na vsa preverjena vozila precej razlikuje po posameznih državah članicah, pri čemer je največji v Estoniji z 90,1 % in najmanjši na Češkem z 0,2 % in celo 0 % na Portugalskem. Deleži prepovedi uporabe, izrečene za vozila, registrirana doma, v primerjavi z vozili, ki so bila registrirana v drugih državah članicah, kažejo, da je za domača vozila verjetneje, da bodo slabše vzdrževana, vozila za v tujino pa bolje vzdrževana. Precejšnje razlike se kažejo v Estoniji, z 90,1 % prepovedi uporabe domačih vozil in 45 % prepovedi uporabe vozil iz drugih držav članic. Ustrezni deleži na Švedskem so 82,3 % in 39,6 %, na Malti 48,7 % in 13,6 %, v Italiji pa 44,6 % in 26,1 %. Avstrija je poročala o razmeroma velikem, vendar uravnoteženem deležu prepovedi uporabe domačih (55,9 %) in tujih vozil (58,7 %). Podatki kažejo, da Avstrija preglede uspešneje usmerja na slabo vzdrževana vozila, kar izboljšuje operativno učinkovitost in zmanjšuje upravno breme. Nekatere države članice, na primer Estonija (90,1 % in 45 %), Finska (56 % in 34,9 %) ali Italija (44,6 % in 26,1 %) so uspešnejše pri usmerjenosti v domača vozila, medtem ko iz deleža prepovedi uporabe vozil, registriranih v drugih državah članicah, izhaja, da je za slabo vzdrževana vozila manj verjetno, da bodo predmet cestnega pregleda. Iz očitno majhnega deleža prepovedi uporabe domačih in tujih vozil na Češkem (0,5 % in 0,2 %), v Bolgariji (1,7 % in 2,3 %), Latviji (0,7 % in 1,1 %), Litvi (1 % in 2 %) ali na Nizozemskem (1,2 % in 1,3 %) izhaja, da metoda ciljne usmerjenosti v gospodarska vozila ni dovolj razvita. V nekaterih državah članicah iz rezultatov izhaja precejšen napredek metod ciljnega usmerjanja v primerjavi z deleži prepovedi uporabe iz predhodnih obdobij. Skupni delež prepovedi uporabe za EU na Švedskem v obdobju 2011–2012 je bil 17,8 %, v tem obdobju pa je 76,4 %. Tudi Italija poroča o precejšnjem izboljšanju z le 12,9 % v predhodnem obdobju na 38,9 % v tem obdobju, podatki za Slovaško pa so 22,6 % in 38 %. Ob tem iz podatkov izhaja precejšen padec v Romuniji, kjer se je delež prepovedi uporabe zmanjšal z 39,9 % na 4,3 %, in v Luksemburgu, kjer se je ta delež zmanjšal z 58,9 % na 4,4 %. Na Irskem je bilo zmanjšanje za 37,4 odstotne točke, saj je bil delež prepovedi uporabe v predhodnem obdobju 43,4 %, v tem obdobju pa 6 %, pri čemer je treba upoštevati, da je Irska v obeh obdobjih poročala le o preverjanjih domačih vozil. Razlogi za zmanjšanje deleža prepovedi uporabe Komisiji niso znani. Iz deleža prepovedi uporabe v Estoniji (90,1 %), na Švedskem (82,3 %) in na Cipru (146,4 %) izhajajo morebitne razlike ne samo v metodah preskušanja in oceni pomanjkljivosti, ampak tudi v metodi zbiranja podatkov za poročilo v posameznih državah članicah. Na Cipru so na primer poročali o več prepovedih uporabe, kot je bilo pregledanih vozil; domneva se, da če je bila prepoved uporabe izrečena na podlagi več pomanjkljivosti, so bile te pomanjkljivosti sporočene kot ločene prepovedi uporabe. Opozoriti je treba tudi, da čeprav je treba v skladu z Direktivo sporočiti „število preverjenih gospodarskih vozil“, lahko ista država članica v zadevnem obdobju zadevno vozilo pregleda večkrat, zaradi česar poročilo dejansko zajema „število izvedenih pregledov“. 8 Preglednica 3: Delež vozil s prepovedjo uporabe glede na vsa preverjena vozila iz EU Država članica poročevalka Belgija Vozila, registrirana v državi članici poročevalki Število Delež Število preverjeni prepovedi prepovedi h uporabe (v uporabe vozil %) Vozila, registrirana v EU (vključno z državo članico poročevalko) Število Delež Število preverjen prepovedi prepovedi ih uporabe (v uporabe vozil %) 6 203 452 7,3 % 17 490 972 5,6 % 254 651 4 319 1,7 % 320 403 5 804 1,8 % Češka 81 711 402 0,5 % 133 656 507 0,4 % Danska 1 748 432 24,7 % 2 081 532 25,6 % 989 524 13 628 1,4 % 1 530 962 32 125 2,1 % Bolgarija Nemčija Estonija 1 669 1 504 90,1 % 1 689 1 513 89,6 % Irska 12 939 779 6,0 % 12 939 779 6,0 % Grčija 14 922 202 1,4 % 16 346 228 1,4 % Španija 652 259 79 872 12,2 % 723 250 83 280 11,5 % Francija* 460 918 77 327 16,7 % 1 033 759 165 465 16,0 % Italija 10 153 4 533 44,6 % 14 729 5 728 38,9 % Ciper 1 174 1 719 146,4 % 1 174 1 719 146,4 % Latvija 4 196 28 0,7 % 5 907 47 0,8 % 64 531 625 1,0 % 79 860 933 1,2 % 125 8 6,4 % 709 31 4,4 % 164 307 2 955 1,8 % 216 504 5 651 2,6 % Malta 3 968 1 931 48,7 % 4 012 1 937 48,3 % Nizozemska 4 373 51 1,2 % 8 629 107 1,2 % Avstrija 23 416 13 078 55,9 % 47 348 27 123 57,3 % Poljska 420 147 28 697 6,8 % 494 154 29 740 6,0 % 602 11 1,8 % 631 11 1,7 % Romunija 7 404 326 4,4 % 7 920 342 4,3 % Slovenija 3 948 386 9,8 % 5 113 477 9,3 % Slovaška 11 135 4 738 42,6 % 16 211 6 154 38,0 % 9 250 5 177 56,0 % 11 152 5 840 52,4 % 46 059 37 917 82,3 % 53 527 40 871 76,4 % 174 678 37 310 21,4 % 292 838 80 283 27,4 % 3 455 127 319 420 9,2 % 5 084 818 499 837 9,8 % Litva Luksemburg Madžarska Portugalska Finska Švedska Združeno kraljestvo Skupaj * Francija ni sporočila podatkov o kategorijah priklopnih vozil O3 in O4. 9 Preglednica 4: Delež domačih vozil s prepovedjo uporabe glede na druga preverjena vozila iz EU Država članica poročevalka Belgija Vozila, registrirana v državi članici poročevalki Število Delež Število preverjeni prepovedi prepovedi h uporabe (v uporabe vozil %) Vozila, registrirana v EU (brez vozil, registriranih v državi članici poročevalki) Število Delež Število preverjen prepoved prepovedi ih i uporabe uporabe vozil (v %) 6 203 452 7,3 % 11 287 520 4,6 % 254 651 4 319 1,7 % 65 752 1 485 2,3 % Češka 81 711 402 0,5 % 51 945 105 0,2 % Danska 1 748 432 24,7 % 333 100 30,0 % Nemčija 989 524 13 628 1,4 % 541 438 18 497 3,4 % Estonija 1 669 1 504 90,1 % 20 9 45,0 % Irska 12 939 779 6,0 % 0 0 N. r. Grčija 14 922 202 1,4 % 1 424 26 1,8 % Španija 652 259 79 872 12,2 % 70 991 3 408 4,8 % Francija* 460 918 77 327 16,7 % 572 841 88 138 15,4 % Italija 10 153 4 533 44,6 % 4 576 1 195 26,1 % Ciper 1 174 1 719 146,4 % 0 0 N. r. Latvija 4 196 28 0,7 % 1 711 19 1,1 % 64 531 625 1,0 % 15 329 308 2,0 % Bolgarija Litva Luksemburg 125 8 6,4 % 584 23 3,9 % 164 307 2 955 1,8 % 52 197 2 696 5,2 % Malta 3 968 1 931 48,7 % 44 6 13,6 % Nizozemska 4 373 51 1,2 % 4 256 56 1,3 % Avstrija 23 416 13 078 55,9 % 23 932 14 045 58,7 % Poljska 420 147 28 697 6,8 % 74 007 1 043 1,4 % 602 11 1,8 % 29 0 0,0 % 7 404 326 4,4 % 516 16 3,1 % Madžarska Portugalska Romunija Slovenija 3 948 386 9,8 % 1 165 91 7,8 % Slovaška 11 135 4 738 42,6 % 5 076 1 416 27,9 % 9 250 5 177 56,0 % 1 902 663 34,9 % 46 059 37 917 82,3 % 7 468 2 954 39,6 % 174 678 37 310 21,4 % 118 160 42 973 36,4 % 3 455 127 319 420 9,2 % 2 743 970 286 642 10,4 % Finska Švedska Združeno kraljestvo Skupaj * Francija ni sporočila podatkov o kategorijah priklopnih vozil O3 in O4. 10 5.3 Vrste pomanjkljivosti in podatki po posameznih državah članicah V Prilogi I so navedeni deleži pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na vozilih med pregledi, ki jih je izvedla ista država članica. Najpogostejše pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med pregledi, se nanašajo na tehnično brezhibnost: – svetlobne opreme in električnega sistema (20,9 %); – osi, koles, pnevmatik, obesitve koles (20,6 %); – zavorne opreme (18,8 %) ter – druge opreme, vključno s tahografom in napravo za omejevanje hitrosti (17,4 %). V okviru posameznih pregledanih postavk so države poročale o zelo različnih deležih pomanjkljivosti. Razlog je lahko v različnih metodah preskušanja, ki jih uporabljajo države članice, in v poudarku na pregledovanju specifičnih postavk med pregledom. Z začetkom uporabe Direktive 2014/47/EU bo uvedena večja usklajenost metod preskušanja, ocen pomanjkljivosti in uporabe opreme za podrobnejše cestne preglede tehnične brezhibnosti. Iz primerjave podatkov s tistimi iz predhodnega obdobja izhaja precejšnje zmanjšanje pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri svetlobni opremi in električnem sistemu (s 47 % na 20,9 %). Ob podrobnejšem pregledu podatkov pa je mogoče opaziti nekatere presenetljive rezultate. V 47,3 % pregledov na Švedskem in 45,4 % na Portugalskem so bile pomanjkljivosti ugotovljene pri svetlobni opremi in električnem sistemu. V predhodnem obdobju sta bila deleža v teh dveh državah članicah skoraj enaka (na Švedskem 49 % in na Portugalskem 50,7 %). Zdi se, da pomanjkljivosti v zavorni opremi najpogosteje ugotovijo organi na Danskem (46,7 %), v Združenem kraljestvu (34,3 %) in na Poljskem (31,8 %). Grčija je to pomanjkljivost ugotovila pri 1,6 % vozil, Estonija in Luksemburg pri 2,9 % vozil, Španija pa pri nobenem (0 %). Glede pomanjkljivosti v zvezi z emisijami in puščanjem oziroma uhajanjem, ki lahko poleg tega, da ogrožajo varnost v cestnem prometu, vplivajo tudi na okolje, se po zmanjšanju v predhodnem obdobju za 3,1 odstotne točke (s 4,1 % na 1,0 %), kaže povečanje za 3,2 odstotne točke (4,2 %). Ta pomanjkljivost na vozilih je bila najpogosteje ugotovljena v Litvi (14,6 %) in na Cipru (10,6 %). Omeniti je treba, da je Ciper v tem obdobju pregledoval le domača vozila. V Prilogi I so podrobnejši rezultati pregledov in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila država članica pregleda. Podatki, ki so jih države članice predložile o številu pregledov, opravljenih na vozilih, registriranih v državah nečlanicah EU, pa še vedno ne zadostujejo za pomembnejše sklepne ugotovitve glede tehnične brezhibnosti teh vozil. V Prilogi IV k temu poročilu je na voljo splošen pregled števila vozil, preverjenih v državah članicah, po državi, v kateri je bilo vozilo registrirano, in deleža izrečenih prepovedi uporabe. 11 5.4 Vozila s prepovedjo uporabe glede na kategorijo vozila in državo članico, v kateri je bilo vozilo registrirano Iz Priloge II izhaja, kako pogosto je bila pri vozilih, ki prihajajo iz zadevne države članice, ugotovljena pomanjkljivost, zaradi katere je bila izrečena prepoved uporabe. Glede kategorije vozil je bila prepoved uporabe najpogosteje izrečena glede težkih tovornjakov (kategorija N3), in sicer v 13,6 % vseh pregledov. Glede priklopnih vozil kategorije O3 je bil ugotovljen najmanjši delež pomanjkljivosti (6,8 %). Poudariti je treba, da so bile v 22,2 % vozil, razvrščenih v kategorijo „drugo“, ki ni podrobneje opredeljena, ugotovljene tako resne pomanjkljivosti, da je bilo treba izreči prepoved uporabe. Vozila, preverjena v tej kategoriji, so običajno kmetijska vozila, lahka priklopna vozila (O1 in O2) ali lahka dostavna vozila (N1). Na podlagi Direktive 2014/47/EU bodo pregledi hitrih traktorjev (T5) postali obvezni, če se uporabljajo večinoma na javnih cestah za namene komercialnega cestnega prevoza. Iz skupnega števila prepovedi uporabe po posameznih državah članicah izhaja, da so bile resne pomanjkljivosti najpogosteje ugotovljene na švedskih (80,9 %) in finskih (53,2 %) vozilih, na grških (2,2 %) in latvijskih (2,8 %) pa le redko. Vendar je treba upoštevati, da so od 47 046 pregledov, opravljenih na švedskih vozilih, 46 059 pregledov (97,9 %) opravili švedski organi, od 10 573 pregledov finskih vozil pa je bilo 9 520 pregledov (90 %) opravljenih na Finskem. V primerjavi s tem je bilo 29 360 grških vozil pregledanih po vsej Evropi, od tega 50,8 % (14 922) v Grčiji, iz enake primerjave za Latvijo pa izhaja, da so bila latvijska vozila v 80 % primerov pregledana v drugih državah članicah (20 955 pregledanih vozil, 4 196 jih je pregledala Latvija). Po eni strani iz podatkov iz Priloge II, interpretiranih v preglednici 4, izhaja, iz katerih držav članic so vozila, ki se uporabljajo v drugih državah članicah in so zato tam tudi pogosteje pregledana. Po drugi strani so razlog za posebno velik delež domačih vozil s prepovedjo uporabe lahko tudi različne metode preskušanja in razlike v ocenjevanju pomanjkljivosti. Glede zadnjenavedenega bo z Direktivo 2014/47/EU uvedena večja usklajenost, ne samo med metodami preskušanja, ampak tudi med ocenami pomanjkljivosti in uporabo opreme za podrobnejše cestne preglede tehnične brezhibnosti. Podrobnejši podatki glede na kategorijo vozila in državo članico, v kateri je bilo vozilo registrirano, so navedeni v Prilogi II. V Prilogi III pa so podrobni podatki glede na kategorijo vozila in državo članico pregleda. 6. VRSTE KAZNI Direktiva ne določa sistema kazni za katere koli ugotovljene kršitve. Kazni določijo države članice, in to nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali državo, v kateri je bilo vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati. Če se izkaže, da gospodarsko vozilo pomeni resno nevarnost za potnike v njem ali druge udeležence v cestnem prometu, je po Direktivi 2000/30/ES organu ali inšpektorju, ki opravlja 12 cestni pregled, dovoljeno prepovedati uporabo vozila, dokler ugotovljene nevarne pomanjkljivosti niso odpravljene. Resne pomanjkljivosti, ugotovljene pri gospodarskem vozilu, ki pripada nerezidentu, zlasti pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila izrečena prepoved uporabe vozila, je treba sporočiti pristojnim organom države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano. Pristojni organi države članice, ki so odkrili resno pomanjkljivost, lahko pristojne organe države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano, zaprosijo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, kot je napotitev vozila na dodatni pregled tehnične brezhibnosti. Vendar o takšnih primerih ni treba poročati. 7. SKLEPNE UGOTOVITVE Skladnost držav članic z obveznostmi poročanja se je izboljšala, vendar v mnogih primerih rok še vedno ni bil upoštevan, čeprav je Komisija v začetku marca 2015 poslala informativni dopis. V nekaterih primerih so države članice podatke sporočile šele po pogovorih med Komisijo in zadevnimi organi države članice. V večini primerov so države članice uporabile standardizirani elektronski format, ki ga je Komisija priporočila za predložitev poročila. V poskusih pojasnitve se je izkazalo, da Francija in Nemčija ne moreta predložiti poročil, saj državi članici ne izvajata pregledov povsem skladno z Direktivo. Iz tega poročila o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v EU, je mogoče izpeljati več sklepnih ugotovitev. Presenetljiva je sprememba glede na predhodno obdobje, saj je bilo v obdobju 2013–2014 opravljenih 2 561 820 manj preverjanj, kar je 31,5-odstotno zmanjšanje. To je lahko posledica učinkovitejše ciljne usmerjenosti na vozila s potencialnimi pomanjkljivostmi ali pa zmanjšanja sredstev, ki so v državah članicah na voljo za cestne preglede. V državah članicah se precej razlikuje tudi delež domačih vozil v okviru skupnega števila preverjenih vozil. Okrepiti je treba torej prizadevanja za zagotovitev bolj uravnoteženega deleža pregledov. V Belgiji in Luksemburgu so bila domača vozila na primer pregledana v manj kot 40 % primerov, v drugih tranzitnih državah članicah pa je ta delež bolj uravnotežen. Delež vozil s prepovedjo uporabe v primerjavi s številom vseh pregledanih vozil kaže precejšnje razlike, in sicer od 0,4 % na Češkem in 0,8 % v Latviji do več kot 89,6 % v Estoniji in 76,4 % na Švedskem. Sporočeni podatki kažejo, da je učinkovitost cestnih pregledov tehnične brezhibnosti mogoče povečati z bolj ciljno usmerjenim pristopom k preverjanjem, ki se izvajajo. S tem bi se skrajšal tudi čas, ki ga izgubijo prevozniki, ter zmanjšalo upravno breme prevoznikov in izvršilnih organov. Od leta 2018 bodo morale države članice na podlagi nove Direktive 2014/47/EU o cestnih pregledih prilagoditi svoje sisteme pregledov, in sicer tako, da ne bodo izvajale več samo naključnih preverjanj, ampak bodo uporabljale bolj ciljno usmerjen pristop. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti med pregledi se nanašajo na tehnično brezhibnost svetlobne opreme, koles, pnevmatik in zavor. Vendar je pri deležih teh pomanjkljivosti mogoče opaziti precejšnje razlike med državami članicami. Evropska komisija države članice spodbuja, naj posebno pozornost namenijo tistim kategorijam pomanjkljivosti, ki še naprej 13 ostajajo najbolj problematične, in v skladu s tem prilagodijo postopke za pregled, ki jih uporabljajo. 14
© Copyright 2024