Svet
Evropske unije
Bruselj, 1. marec 2017
(OR. en)
6266/1/17
REV 1
SOC 88
EMPL 58
ECOFIN 88
EDUC 43
DOPIS
Pošiljatelj:
Prejemnik:
Odbor stalnih predstavnikov (1. del)
Svet
Št. predh. dok.:
5927/17 SOC 64 EMPL 45 ECOFIN 67 EDUC 34
Zadeva:
Letni pregled rasti in skupno poročilo o zaposlovanju 2017: politične
smernice za politike zaposlovanja in socialne politike‒ osnutek sklepov
Sveta
V prilogi vam pošiljamo navedeni osnutek sklepov Sveta, ki sta ga skupaj pripravila Odbor za
zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito. Ti sklepi so bili 16. februarja 2017 predloženi Delovni
skupini za socialna vprašanja.
Madžarska delegacija ohranja pridržek glede odstavka 9.
Odbor stalnih predstavnikov Svetu priporoča, naj te sklepe sprejme na seji Sveta EPSCO 3. marca
2017.
6266/1/17 REV 1
sp/--/men
DG B 1C
1
SL
PRILOGA
Letni pregled rasti in skupno poročilo o zaposlovanju 2017:
politične smernice za politike zaposlovanja in socialne politike
osnutek sklepov Sveta
OB UPOŠTEVANJU, DA:
1.
se razmere na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU izboljšujejo ob zmernem
okrevanju gospodarstva, ki vse bolj vodi v ustvarjanje novih delovnih mest. Skoraj vse države
članice ustvarjajo gospodarsko rast, čeprav na tem področju ostajajo vidne razlike;
2.
je stopnja brezposelnosti v EU oktobra 2016 znašala 8,3 %, kar je najnižja raven od leta 2009.
Podobno se še naprej znižujeta stopnji brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti.
Kljub pozitivni naravnanosti pa stopnje v vseh treh kategorijah v več državah članicah
ostajajo zaskrbljujoče visoke. Obenem je stopnja zaposlenosti v starostni skupini od 20 do 64
let z 71,1 % v drugem četrtletju 2016 prvič presegla stopnjo iz leta 2008. Če si bomo
prizadevali za ohranitev te pozitivne naravnanosti, bomo morda do leta 2020 lahko dosegli
cilj 75-odstotne zaposlenosti za ženske in moške iz strategije Evropa 2020;
3.
so dohodki gospodinjstev v mnogih državah članicah leta 2015 še naprej rasli, večinoma
zaradi občutnejše gospodarske dejavnosti in izboljšanja razmer na trgu dela. Število ljudi v
EU, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, se je začelo zmanjševati in se približalo
stopnji iz leta 2008, vendar je še zmeraj zelo visoko – 118 milijonov oziroma 23,7 %
celotnega prebivalstva v letu 2015, kar je veliko preveč, da bi lahko dosegli cilj zmanjšanja
revščine in socialne izključenosti iz strategije Evropa 2020. Revščina otrok ostaja pomemben
izziv, saj v 28 državah članicah EU v revščini ali socialni izključenosti živi 26,1 milijona
otrok;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
2
SL
4.
splošna dohodkovna neenakost je na visoki stopnji, pri čemer so med državami EU velike
razlike. Visoke stopnje neenakosti lahko zmanjšujejo rezultate gospodarstva in potencial za
trajnostno in vključujočo rast;
OB POUDARJANJU, DA:
5.
z rezultati ne smemo in ne moremo biti zadovoljni ter da si je treba še naprej prizadevati za
večjo skladnost s cilji na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj. Zato se močno podpira
nadaljnje izvajanje prednostnih nalog politike, določenih v letnem pregledu rasti za leto 2017,
v katerem se je Komisija znova osredotočila na tri prednostne stebre spodbujanja naložb,
izvajanja strukturnih reform in zagotavljanja odgovornih fiskalnih politik;
6.
se je okrepila vloga skupnega poročila o zaposlovanju pri opredeljevanju izzivov na področju
trga dela in socialnih vprašanj, prav tako pa se je povečala politična odgovornost glede
rezultatov;
7.
je nadaljnja povečana pozornost glede socialnih vprašanj in vprašanj zaposlovanja v
jesenskem svežnju, ki označuje začetek evropskega semestra 2017, nadvse dobrodošla;
8.
je poudarek na naložbah v splošnem, zlasti pa na nadaljnjih naložbah v socialno področje,
pozitivno sprejet. Ob tem se tudi priznava, da je potrebnih več ukrepov za obravnavo
brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti ter podporo ustvarjanju delovnih mest,
udeležbi na trgu dela (zlasti za ženske), razvoju ustreznih spretnosti ter dostopu do
kakovostnih socialnih storitev in storitev zdravstvenega varstva, predvsem do nege in varstva
otrok ter oskrbe za druge vzdrževane osebe. Ohraniti bi morali ustrezno ravnotežje med
univerzalnimi in ciljnimi pristopi do socialne zaščite;
9.
je vpliv velikega pritoka beguncev na sisteme zaposlovanja in socialne zaščite držav članic
neenakomeren in bi ga bilo treba spremljati. Hitra in učinkovita integracija novo prispelih
migrantov v družbo in na trgu dela je pomembna za povezanost in blaginjo EU;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
3
SL
10.
globalizacija, demografske spremembe ter tehnološki in okoljski razvoj predstavljajo hkrati
izzive in priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, strukturo in kakovost delovnih mest,
delovne pogoje in vključevanje v družbo. Pri tem sta bistvenega pomena razvoj spretnosti in
vlaganje v človeški kapital, da bi imeli vsi enake priložnosti za uspeh na trgu dela. Politike
zaposlovanja in socialne politike bi se morale odzvati na razvoj novih poslovnih modelov in
novih oblik dela.
Izhajajoč iz letnega pregleda rasti in skupnega poročila o zaposlovanju so na področju zaposlovanja
in socialnih politik pomembne naslednje usmeritve:
Podpora ustvarjanju delovnih mest, njihova kakovost in udeležba na trgu dela
11.
ustvarjanje delovnih mest bi moralo ostati ključni namen reform, bolj pa bi si bilo treba
prizadevati za spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest (tudi pri novih oblikah
dela), pri čemer bi bilo treba odpravljati ovire za udeležbo na trgu dela, zmanjševati
segmentacijo trga dela, odpravljati revščino zaposlenih in odkrivati delo na črno ter
omogočati lažji prehod, zagotavljati ustrezno dohodkovno podporo in visokokakovostne
aktivacijske in storitve usposabljanja. Prožne in zanesljive pogodbene ureditve, učinkovite
aktivne politike za trg dela in celovite strategije za vseživljenjsko učenje lahko prispevajo k
boju proti brezposelnosti, spodbujajo ustvarjanje delovnih mest in pripomorejo k prilagajanju
trgov dela na spreminjajoče se razmere v gospodarstvu;
12.
gibanje plač sorazmerno s produktivnostjo je pozitiven prispevek k uravnoteženi rasti v
posameznih državah in v euroobmočju kot celoti. Sistemi določanja plač bi morali biti
učinkoviti pri podpiranju ustvarjanja novih delovnih mest in zagotavljanju dejanskega višanja
dohodkov, ob tem pa spoštovati nacionalne prakse in vlogo socialnih partnerjev;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
4
SL
13.
v večji meri bi bilo treba upoštevati vlogo davčnih sistemov in sistemov socialnih ugodnosti,
da bi zmanjšali vpliv dejavnikov, ki odvračajo ljudi od dela, in povečali neto plače, zlasti za
delavce z nizkimi plačami, ter zmanjšali obdavčitev in tako spodbudili zaposlovanje. Nižja in
ustrezno načrtovana obdavčitev dela bi lahko prispevala k spodbujanju rasti zaposlovanja in s
tem ublažila neenakosti, obenem pa bi pri tem upoštevali pristojnost držav članic na področju
davčnih zadev ter pomembne vidike financiranja socialne varnosti in strukturne razlike med
sistemi socialne zaščite med državami članicami;
Dodatna prizadevanja za preprečevanje brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti
14.
program jamstva za mlade EU in pobuda za zaposlovanje mladih sta se izkazala kot koristno
gonilo strukturnih reform, vendar morajo države članice nadaljevati svoja prizadevanja za
obravnavo brezposelnosti mladih, zlasti v regijah, ki to pomoč najbolj potrebujejo. Države
članice morajo poskrbeti, da imajo institucije za trg dela in zlasti javni zavodi za zaposlovanje
potrebne pristojnosti za dosledno izvajanje navedenega jamstva. Strukturno sodelovanje z
izobraževalnim sistemom in sistemom socialne zaščite bi bilo treba nadalje okrepiti in v večji
meri upoštevati raznolikost populacije mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali
usposabljajo, zlasti tistih, ki jih je najtežje doseči;
15.
dolgotrajna brezposelnost v nekaterih regijah še vedno predstavlja skoraj 50 % skupne
brezposelnosti ter ima negativne posledice, povezane s poslabšanjem znanj in spretnosti,
manjšo povezavo s trgom dela in večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti.
Obravnava ključnih izzivov, povezanih z dolgotrajno brezposelnostjo, in izvajanje priporočila
Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih bi morali še naprej biti prednostni nalogi za
države članice, da bi lahko nudili individualno podporo in izboljšali usklajevanje med zavodi
za zaposlovanje in drugimi akterji;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
5
SL
Izboljšanje zaposlitvenih možnosti za ženske in zmanjšanje razlike v plačah med ženskami in
moškimi
16.
v politično odločanje je treba vključiti ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja tako za ženske kot moške, tudi z zagotavljanjem cenovno dostopnih in kakovostnih
storitev nege in varstva otrok ter oskrbe za druge vzdrževane osebe, ustreznih ureditev glede
dopusta in fleksibilnega delovnega časa ter preprečevanjem davčnih ukrepov, ki bi odvračali
prejemnike drugega dohodka. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi razlikam v plačah in
pokojninah ter revščini in socialni izključenosti med ženskami in moškimi, hkrati pa si
močneje prizadevati, da bi jih zmanjšali;
Sodobni izobraževalni sistemi in sistemi usposabljanja za zagotavljanje učinkovitega razvoja
znanj in spretnosti in izpopolnjevanja
17.
dobro delujoč in prožen trg dela zahteva znanja in spretnosti, ki ustrezajo trenutnim zahtevam
po delu in omogočajo nadaljnji razvoj, zlasti v primeru naraščajočega pomanjkanja na trgu
dela. V skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo bi bilo treba reforme
osredotočiti na trajne naložbe v razvoj vrste spretnosti in znanj pri mladih in odraslih, od
osnovnih spretnosti in znanj računanja in pismenosti do finančnih, podjetniških, okoljskih in
digitalnih spretnosti in znanj, na boljše usklajevanje spretnosti in znanj s potrebami trga dela
(vključno z izboljšanim napovedovanjem potrebnih spretnosti in znanj) ter na izkoriščanje
potenciala visokokakovostnega učenja pri delu. Izboljšanje poklicnega izobraževanja in
usposabljanja, vključno s spodbujanjem prožnih učnih poti, bi moralo ljudem pomagati pri
tem, da ustrezne prenosljive spretnosti in znanja razvijajo vse življenje;
Zavzemanje za ustrezne in vzdržne sisteme socialne zaščite s poudarkom na socialnih naložbah in
socialnem vključevanju
18.
države članice bi morale zagotavljati učinkovito, dobro delujočo in ustrezno socialno zaščito v
vseh fazah posameznikovega življenja in prispevati k ohranjanju življenjskih standardov s
preprečevanjem revščine in neenakosti;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
6
SL
19.
vprašanje vključenosti zahteva večjo ozaveščenost na vseh ravneh o učinkih politik in reform
glede porazdelitve dohodka. Oblikovanje izobraževalnega in zdravstvenega sistema ter
sistemov trga dela in socialne zaščite bi moralo biti usmerjeno v spodbujanje sodelovanja v
družbi za vse. Sistemi davkov in davčnih olajšav, določanje plač, izobraževanje, spretnosti in
znanja, socialne storitve in sistemi zdravstvenega varstva so področja, na katerih lahko z
usklajenim in učinkovitim delovanjem zmanjšamo neenakosti in spodbujamo enake možnosti
za vse. Visoke stopnje neenakosti lahko dejansko zmanjšajo produktivnost gospodarstva,
potencial za trajnostno rast in splošno konkurenčnost EU;
20.
reforme politike, ki temeljijo na pristopu aktivnega vključevanja, so skupaj z ustrezno
dohodkovno podporo, visoko kakovostjo, aktiviranjem in omogočanjem socialnih storitev ter
podporo za (ponovno) vključitev na trg dela ključne ter učinkovite in trajnostne poti
preprečevanja revščine in socialne izključenosti. To vključuje zagotavljanje ustreznosti, kritja
in uporabe sistemov nadomestil, večja prizadevanja za uvedbo in zagotavljanje integriranih in
individualiziranih storitev ter večje spodbude za delo;
21.
za zmanjšanje revščine otrok in prekinitev kroga revščine in socialne izključenosti med
generacijami potrebujemo celostne strategije, ki združujejo preprečevanje in podporo. Te
strategije bi morale biti usmerjene v podporo za dostop staršev do trga dela ter krepitev
preventivnih pristopov, in sicer z zgodnjim ukrepanjem ter večjo podporo za družine;
22.
z reformami zdravstvenega varstva bi morali zagotoviti univerzalen dostop do pravočasnih,
visokokakovostnih zdravstvenih storitev, osredotočenih na potrebe pacientov, obenem pa
zagotoviti njihovo ustrezno in trajnostno financiranje ter v celoti izkoristiti stroškovno
učinkovite inovacije in tehnološki razvoj, pa tudi ustrezno delovno silo. Potreba po
zdravstvenem varstvu ne bi smela voditi do revščine ali finančnega bremena, pozitivni
prispevek sistemov zdravstvenega varstva k zdravju prebivalstva in ekonomski blaginji pa bi
bilo treba podpreti. Dodatno pozornost bi bilo treba namenjati preventivi;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
7
SL
23.
z reformami sistemov dolgotrajne oskrbe bi bilo treba doseči dolgoročno vzdržnost in
zagotoviti dostop do ustrezne, cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, hkrati pa
posebno pozornost namenjati preventivi. To lahko pomeni obrat od prvotnega reaktivnega
pristopa k vedno bolj proaktivnemu pristopu politike ter spodbudi učinkovito in kakovostno
dolgotrajno oskrbo, obenem pa vključitev elementov zdravstva in socialne zaščite v
zagotavljanje dolgotrajne oskrbe. Pri storitvah dolgotrajne oskrbe bi bilo treba spodbujati
socialne inovacije;
24.
obravnavanje učinka staranja in spodbujanje daljše delovne dobe sta v zadnjih letih privedla
do obsežnih pokojninskih reform. Ta prizadevanja bi bilo treba nadaljevati, vendar pa je treba
storiti več za zagotovitev ustreznih prihodnjih pokojnin, pri tem pa ohraniti vzdržnost javnih
financ. Zmanjšanje brezposelnosti in spodbujanje daljše prisotnosti na trgu dela, tudi prek
razpoložljivosti politik za ustrezno uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja ter
posodobitve delovnega okolja z vidika zdravja in varnosti, bosta ključna za prihodnjo
vzdržnost in ustreznost pokojninskih prejemkov. Tudi dodatne pokojnine in drugi prihranki
ob pokojnini bi v nekaterih državah članicah lahko imeli pozitivno vlogo;
Zagotavljanje učinkovitega socialnega dialoga
25.
učinkovit socialni dialog glede nacionalnih praks in okoliščin je bistven za zagotovitev
pravičnejših in učinkovitejših reform ter za povečanje odgovornosti pri oblikovanju politik;
SVET EVROPSKE UNIJE POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj:
26.
poskrbijo, da se bodo prednostne naloge iz letnega pregleda rasti za leto 2017, skupnega
poročila o zaposlovanju in teh sklepov Sveta odražale v njihovih nacionalnih reformnih
programih, in izvajajo potrebne politike v skladu s priporočili za posamezne države za leto
2016;
27.
si še močneje prizadevajo, da bi uresničili cilj na področju zaposlovanja iz strategije Evropa
2020, v skladu s katerim naj bi do leta 2020 dosegli 75-odstotno zaposlenost moških in žensk,
ter cilj glede revščine in socialne izključenosti, v skladu s katerim naj bi število oseb, ki jim
grozita revščina ali socialna izključenost, do leta 2020 zmanjšali za najmanj 20 milijonov;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
8
SL
28.
nadaljujejo in po potrebi okrepijo vključevanje nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev
in civilne družbe v ustrezne postopke evropskega semestra na nacionalni ravni ter upoštevajo
ključna sporočila, ki izhajajo iz pregleda Odbora za zaposlovanje o vključevanju socialnih
partnerjev v evropski semester za leto 2016;
POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, naj:
29.
se v okviru evropskega semestra še naprej učinkoviteje osredotoča na zaposlovanje in
socialna vprašanja;
30.
sodeluje z državami članicami pri oblikovanju najboljših načinov za podporo, financiranje in
učinkovito izvajanje strukturnih reform, pri tem pa se opira na obstoječe instrumente
evropskega semestra, da bi omogočili večjo skladnost s cilji na področju zaposlovanja in
socialnih vprašanj, ob tem pa upoštevali različna izhodišča držav članic in se izognili
enakemu pristopu za vse;
POZIVA ODBOR ZA ZAPOSLOVANJE in ODBOR ZA SOCIALNO ZAŠČITO, naj:
31.
v sodelovanju s Komisijo nadaljujeta delo v zvezi z oblikovanjem možnih primerov meril
glede zaposlovanja in socialnih politik ter rezultatov in izmenjavo najboljših praks med
področji politike;
32.
tesno sodelujeta s Komisijo v zvezi z evropskim stebrom socialnih pravic, ki ga je Komisija
napovedala v svojem delovnem programu za leto 2017;
33.
nadaljujeta delo v zvezi s pripravo večstranskega in tematskega nadzora, da bi Svetu
zagotovila z dejstvi podprto podlago za razpravo v okviru procesa evropskega semestra, in
sicer poleg spremljanja in analize, ki ju zagotavljajo pregled ključnih zaposlitvenih in
socialnih kazalnikov, prikaz uspešnosti zaposlovanja in prikaz uspešnosti socialne zaščite, in
preučita načine za večjo skladnost omenjenih instrumentov;
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
9
SL
34.
tesno sodelujeta z drugimi svetovalnimi odbori in stranmi na področjih, ki so v skupni
pristojnosti, da bi zagotovili celovite politične razprave in odločitve, zlasti v okviru
evropskega semestra, predvsem z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko
politiko, Odborom za izobraževanje in Delovno skupino na visoki ravni za javno zdravje, ter s
tem zagotovita uravnoteženo obravnavo ekonomskih in socialnih vprašanj ter vprašanj na
področju zaposlovanja;
35.
se opirata na pozitivne izkušnje iz prvega pregleda Odbora za zaposlovanje skupaj s
socialnimi partnerji o njihovi vlogi na nacionalni ravni v okviru evropskega semestra.
6266/1/17 REV 1
PRILOGA
sp/--/men
DG B 1C
10
SL