Akcija D.1 : Mreženje s projektom LIFE CSMON
Trst, 7.12.2016
Prisotni: dr. Stefano Martellos (Univera v Trstu), Alessio Mereu (Divulgando srl), dr. Maarten de
Groot, dr. Nikica Ogris, dr. Andreja Kavčič (GIS), Marija Kolšek (ZGS), Sonja Rozman (ZRSVN)
POROČILO
V uvodni predstavitvi vseh udeležencev srečanja sta dr. Stefano Martellos (koordinator projekta
CSMON-LIFE) in dr. Maarten de Groot (koordinator projekta LIFE ARTEMIS) predstavila vsak svoj LIFE
projekt. V spodnjem poročilu je povzetek projekta CSMON-LIFE, s poudarkom na informacijah, ki bodo
koristile pri izvajanju projekta LIFE ARTEMIS.
V projektu CSMON-LIFE sta partnerja, Univerza v Trstu in podjetje Divulgando srl zagotovila:
-
mobilno aplikacijo,
server,
spletno stran,
posredovanje podatkov v nacionalno bazo podatkov…
V Italiji imajo »National Biodiversity Network«, kjer se z različnih podatkovnih baz zbirajo vsi podatki o
vrstah. Z mrežo upravlja ministrstvo, podatke pa prispevajo tako znanstveniki kot javnost. Pri tem je
ključnega pomena, da so podatki zanesljivo pravilni in se nanje lahko zanesejo tako raziskovalci pri
znanstvenem delu kot odločevalci.
Da bi tekom projekta zbrali čim več podatkov o vrstah, so pripravili aplikacijo za pametne telefone (za
iOS in Android), ki omogoča vnašanje podatkov o vrstah s terena tudi s strani širše zainteresirane
javnosti. Za zagotavljanje zanesljivosti podatkov je obvezna fotografija (največ ena), ki jo v nadaljevanju
pregleda in potrdi ali ovrže strokovnjak za določeno taksonomsko skupino (validacija). Na fotografiji je
lahko tudi npr. gnezdo, drevo, ki ga je napadel škodljivec ipd., vendar le v primeru, da so razvidni znaki,
ki nedvoumno potrjujejo prisotnost iskane vrste. Po uspešni validaciji se podatek vnese v skupno
podatkovno bazo. Poleg fotografije so obvezni podatki za vnos tudi: datum, lokacija (koordinate), ime
vrste, ime sporočevalca. Vsak sporočevalec dobi povratno obvestilo, ali je vrsta pravilno ali napačno
določena oz. če je bil podatek validiran in sprejet v sistem. Vsak sporočevalec ima možnost, da pri
objavi podatka na spletni strani ostane anonimen. Podatki o lokaciji občutljivih ali ogroženih vrst na
spletni strani ostanejo skriti in so širši javnosti nedostopni. Tovrstno vključevanje širše javnosti v
izvajanje monitoringa izbranih vrst omogoča pridobivanje zelo dragocenih podatkov o prostorski
razširjenosti vrst. Na leto v projektu CSMON-LIFE pridobijo okoli 4.000 podatkov za celo Italijo. Od
začetka projekta do danes so jih tako zbrali okrog 12.000, od ga je bilo 11.000 pravilnih. Število
vnesenih podatkov je v začetku projekta naraščalo, sedaj pa se je ustalilo pri 10–20 na dan. Aplikacija
ima ok. 3000 uporabnikov. V povprečju je napačnih 5% podatkov, več za lišaje (okrog 20%), ker so težko
določljivi, in od šolarjev (30–40 %). Če je na podlagi posredovane fotografije mogoče, strokovnjaki, ki
izvajajo validacijo vnosov, nepravilne določitve vrst popravijo. V projektu izvajajo tudi izobraževanje za
zainteresirane posameznike (citizens), ki se profesionalno ne ukvarjajo z biološko znanostjo in bodo v
nadaljevanju postali preverjevalci (validatorji) podatkov. V to izobraževanje je vključenih 20 ljudi.
V aplikaciji so tematska področja (ribe, ptice, sesalci, …) z izbranimi indikatorskimi vrstami, kar je
pomembno za to, da je stvar dostopna tudi popolnim laikom. Vsako področje vsebuje seznam lažje
prepoznavnih vrst, vsak pa ima možnost dodati tudi drugo vrsto.
Poudarili so, da sta pri Citizen Science, na katerem temelji CSMON-LIFE, najbolj ključna komunikacija
in promocija projekta oz. problema, saj je programsko opremo dokaj enostavno narediti. Nujno je
intenzivno delati na povečanju pozornosti in občutljivosti ciljne publike za problem, pomembna pa je
tudi izbira ustreznih vrst za izvajanje monitoringa, saj niso vse vrste enako učinkovite pri aktiviranju
javnosti.
V projektu CSMON-LIFE se je Facebook izkazal kot neprimeren medij za vključevanje ljudi v aktivnosti.
Za veliko bolj učinkovite so se izkazali klasični mediji, kot sta televizija in časopis. Pri tem je pomembno,
da je na televiziji prispevek v času, ko je gledanost največja, časopis pa mora imeti dovolj veliko
naklado. Pri uporabi aplikacije je nujno, da je brezplačna, saj se je izkazalo, da plačljive nihče ne
uporabi, tudi če je cena le simbolična. Uporaba aplikacije mora biti zelo preprosta za uporabnika, da ni
potrebnih veliko klikov, saj ljudje odnehajo, če za vnos porabijo preveč časa. V ta namen sistem
nenehno izboljšujejo. Zelo pomembno je, da aplikacija deluje tudi brez povezave v splet (off-line).
Za promocijo so zelo pomembe tudi dobre zgodbe, na primer iz Lombardije, kjer so domačini želeli
zavarovati neko območje, a so imeli premalo podatkov. Od njih so dobili zelo veliko podatkov in njihova
vnema je odmevala v javnosti. Za šole so organizirali tudi tekmovanja in tistim, ki so prispevale največ,
podarili mikroskope. Posameznikom pošiljajo zahvale za sodelovanje, po želji tudi potrdila ipd.
Aplikacija in software za povezavo različnih baz v nacionalno sta nastala v LIFE projektu in sta
brezplačna tudi za druge uporabnike.
Zapisali:
-
Sonja Rozman, ZRSVN,
dr. Andreja Kavčič, GIS,
dr. Nikica Ogris, GIS,
Marija Kolšek
Fotografije:
-
dr. Nikica Ogris