marec 2017 - Občina Hrpelje
občinsko OBČINA HRPELJE - KOZINA marec 2017 številka 2 letnik XIX - 2017 GLASILO MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ≈Problematiki prometa v OHK« Nagovor s povabilom IZ VSEBINE AKTUALNO MED LJUDMI ŠPORT MLADARIJE ZA VSAKEGA NEKAJ NAPOVEDNIK 2 15 28 33 38 51 Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, [email protected] Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina Število izvodov: 2140 Odgovorna urednica: Ester Mihalič Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman Lektorica: Nives Mahne Čehovin Občina Hrpelje – Kozina je, zaradi svoje geografske lege, stičišče pomembnih prometnic, prečkajo jo primorska avtocesta in zelo prometna državna cesta G1-7, ki občino tako rekoč prepolavlja. Biti ob prometnih poteh je vedno pomenilo večje ekonomske možnosti, kot pa biti oddaljen od njih. Problem nastane, ko promet narase do te mere, da ogroža človeška življena. Ravno to se je začelo dogajati na cesti Krvavi Potok – Obrov. V zadnjih dveh letih je tovorni tranzitni promet prerasel zmožnosti ceste. Tranzitni tovorni promet, preko mejnega prehoda Starod vstopi v RS iz hrvaškega avtocestnega križa, se prepelje po dobrih 35-ih kilometrih državne ceste preko naše občine in zapelje skozi mejni prehod Krvavi Potok v Italijo, tam pa se takoj vključi na italijansko avtocestno omrežje. S tem načinom se v celoti izognejo plačilu cestnin na slovenskih avtocestah. Frekvenca prometa se je skokovito povečala in začela povzročati težave lokalnemu prebivalstvu. Prebivalci vasi ob cesti zahtevajo ukrepe, kar je razumljivo, posebej ob dejstvu, da se je v zadnjih letih premalo vložilo v to, da bi se varnost udeležencev in prebivalcev izboljšalo. Kljub temu, da so se stvari začele izboljševati - dobili smo nekatere pomembne infrastrukturne pridobitve (pločnike, prometno signalizacijo, krožišča in podobno), pa nas do zadovoljivega stanja čaka še kar nekaj investicij. Nejevoljo povzročajo tudi drevesa, ki rastejo tik ob cestišču in so bila zasajena v času konjskih vpreg, saj so takrat imela funkcijo, danes pa so jo v celoti izgubila. Še več: kar nekaj življenj se je na žalost končalo prav v teh drevesih. Težko delim mnenje, da je edini in glavni krivec Direkcija RS za investicije, saj se je z njimi sodelovanje izboljšalo v začetku leta 2015, od takrat naprej imajo posluh za naše probleme, seveda pa je nemogoče v dveh letih popraviti, kar bi moralo biti postorjeno v zadnjih dveh desetletjih. Naše težave izvirajo iz odločitve države, da večino tovornega prometa preusmeri na Starod in našo cesto, kot najprimernejšo, s tem pa razbremeni cesto preko Pivke in Ilirske Bistrice. Na ta način smo dobili večji del Schengenskega tovornega prometa iz Hrvaške proti Italiji. Večkrat je bilo s pristojnimi službami(Ministrstvo za promet poslanci DZ) izpostavljeno, zakaj je temu tako? Ali so naši občani manjvredni? Ali je prav, da gre toliko tovornega prometa necestninjenega skozi Slovenijo? Zakaj smo potem takem gradili avtoceste? V ponedeljek 27.3. ob 17.00 uri v KD Hrpelje, pripravljamo okroglo mizo o »Problematiki prometa v OHK«, kjer bomo skupaj z vsemi deležniki iskali rešitve, kako stvari izboljšati. Vsako mnenje šteje, kakor tudi: več glav več ve, zato povabljeni na okroglo mizo! Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Saša Likavec Svetelšek ŽUPANJA OHK | AKTUALNO | 3 Aktualno v naši občini VRTEC HRPELJE – Dozidava vrtca v Hrpeljah, 1. faza Zadnjega dne januarja smo podpisali pogodbo s podjetjem Geoit d.o.o. iz Kopra, ki je izvajalec del za dozidavo vrtca v Hrpeljah – 1. faza. S tem bo vrtec pridobil novo igralnico, sanitarije in garderobo, dela pa bodo zaključena v poletnih mesecih. Zaradi izvajanja del je nekoliko spremenjen prometni režim oz. parkiranje v okolici vrtca in šole. Prosimo za strpnost in razumevanje. V marcu bodo stekla dela za ureditev ulice pri trgovini Fama. Dela izvaja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, naročnik je občina. RODIK V prvi polovici februarja je bila v Rodiku predstavitev načrta ureditve kanalizacije. Ob številni prisotnosti občanov je stekel pogovor, krajani pa so lahko svoje mnenje podali še v naslednjih dneh javne razgrnitve. Konec februarja bo stekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. AKTUALNI OBČINSKI RAZPISI!!! obveščamo vas, da so bili 27. 2. 2017 objavljeni sledeči javni razpisi: 1) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev in prireditev 2) Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa 3) Javni razpis za vzdrževanje javnih športnih objektov 4) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in prireditev 5) Javni razpis za sofinanciranje programov društev za ohranjanje narodne zavesti 6) Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev s področja socialnega in zdravstvenega varstva 7) Javni razpis za sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hrpelje - Kozina 8) Javni razpis za sofinanciranje ukrepov spodbujanja zaposlovanja v Občini Hrpelje - Kozina Rok za prijavo na razpise je: 13. 3. 2017. Podrobnejše informacije dobite na spletnih straneh Občine Hrpelje - Kozina. KOZINA – Gradnja krožnega križišča V času priprave glasila so bila dela za izgradnjo krožišča med trgovino Tuš, bencinskim servisom Mol in novo trgovino pri koncu. Potrebno je bilo kar nekaj potrpljenja, saj je bil prometni režim povsem spremenjen. Do odločitve za krožišče je prišlo v dogovoru s podjetjem Godina d.o.o., ki gradi novo trgovino, k sodelovanju pa smo pritegnili še Direkcijo za infrastrukturo RS, ki je lastnica Bazoviške ceste. Občina je pri tem investirala v ureditev pločnika, infrastrukture in povezovalne pešpoti od Mestnega trga (od prehoda za pešce pri nekdanji restavraciji »Mexico«), mimo avtobusne postaje do nove trgovine. Občinska uprava ZAČELO SE JE … Otroci in zaposleni iz Vrtca Sežana, enota Hrpelje smo se razveselili, ko smo ob vrtcu zaslišali novo pesem. Zapeli so namreč gradbeni stroji, ki nam bodo družbo delali kar nekaj časa. Nato pa … hop v novo igralnico in druge potrebne prostore. Da bodo dela potekala tekoče in brez težav, bodo spremljali kar najmlajši nadzorniki, ki so že na delu … Za Vrtec Hrpelje, vodja enote Romana Dujmovič 4 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA 16. REDNA SEJA Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, dne 31. januarja 2017 Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 31. 1. 2017 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1) Potrdi se zapisnik in sklepi 15. redne seje z dne 22. 12. 2016. 2) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel proračun za leti 2017 in 2018 in potrdil Odloka proračunu Občine Hrpelje - Kozina za leti 2017 in 2018. Oba odloka začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. PRORAČUNA SI LAHKO POGLEDATE NA INTERNETNI STRANI OBČINE, LAHKO POŠLJEMO DOKUMENTA PO ELEKTRONSKI POŠTI ALI SI JU POGLEDATE V SPREJEMNI PISARNI OBČINE V ČASU URADNIH UR. 3) V Svet javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana je imenoval: Mirjam Franetič Frankovič, Famlje 17, 6217 Vremski Britof kot skupno predstavnico občin izven sedeža knjižnice. 4) V Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje se za mandatno obdobje 4 let imenuje naslednje predstavnike ustanovitelje zavoda: • mag. Valter Fabjančič, Povžane 3/c, 6242 Materija • Tina Andrejašič, Rodiška cesta 13, 6240 Kozina • Igor Mahne, Hrpelje, Sončna pot 1, 6240 Kozina 5) Potrjen je bil Letni program športa v Občini Hrpelje Kozina za leto 2017. 6) Sprejme se Program kulture v Občini Hrpelje - Kozina za obdobje od leta 2017 do leta 2020. 7) Člani občinskega sveta so potrdili DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta) »Povezovalni vodovod Il. Bistrica–Rodik«. 8) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2017. V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta). Prodaja ZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA 1 3330/19 2 2570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848, 3075/1, 3114. 3116 – delež občine KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA KATASTRSKE OBČINE 2560 Hrpelje 2561 Brezovica VELIKOST V m2 ORIENTACIJSKA VREDNOST 969 40.000,00 € 77.059 20.000,00 € V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta). Nakup KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA KATASTRSKE OBČINE ZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA 1 2570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848, 3075/1, 3114. 3116 – del parcel kjer potekajo ceste 2561 Brezovica 2 1975/3 2561 Brezovica VELIKOST V m2 25.000 976 ORIENTACIJSKA VREDNOST 8.000,00 € 13.800,00 € 9) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel okvirni program dela oziroma letni plan sej Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina za leto 2017, in sicer: • 16. redna seja OS dne 31. 1. 2017 • 20. redna seja OS dne 16. 11. 2017 • 17. redna seja OS dne 23. 3. 2017 • 21. redna seja OS dne 14. 12. 2017 • 18. redna seja OS dne 25. 5. 2017 Ester Renko, občinska uprava • Slavnostna seja dne 1. 9. 2017 • 19. redna seja OS dne 28. 9. 2017 | AKTUALNO | 5 OTVORITEV NADZIDAVE OSNOVNE ŠOLE Po dobrih šestih mesecih gradnje smo v torek, 31. 1. 2017, tudi uradno predali v uporabo novi prizidek na OŠ Hrpelje. Že pred otvoritveno slovesnostjo so novo zbornico zasedli občinski veljaki z županjo na čelu in gladko sprejeli proračun za prihajajoče dvoletno obdobje. Slovesnosti so se poleg nas gostiteljev (delavcev šole) udeležili občinski svetniki, občinska uprava, predstavniki krajevnih skupnosti, nekdanji ravnatelji in številni povabljeni gostje. Prireditev je brezhibno povezovala naša učiteljica Tjaša Race, za zvočno kuliso pa je poskrbel naš učiteljski pevski zbor Dotik pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič. Prizidek oz. nadzidek je velika pridobitev za šolo, tako za zaposlene kot tudi za učence. Velika skupna zbornica prinaša boljšo komunikacijo med strokovnimi delavci ter sočasno dihanje obeh pljučnih kril, razredne in predmetne stopnje, ki sta bili desetletja ločeni. Na drugem mestu po pomembnosti je nedvomno dvigalo. Kaj bi dali zanj pred leti, ko smo na šoli imeli gibalno oviranega učenca in je bilo gibanje zanj prej ko ne oteženo. Sedaj tega ne bo več, vsi deli šole so s povezovalnimi hodniki lahko dostopni, umeščenost novega dela je sredinska in logična. Naslednji prostor je t.i. fotokopirnica, kjer bodo odslej učitelji v miru kopirali, tiskali, uničevali dokumente, vezali, obrezovali …, in administrativni kotiček, kjer se vedno veliko dogaja. Naprej po hodniku sledijo še toaletni prostori, majhna priročna čajna kuhinja, pisarna pomočnice ravnatelja, računovodstvo, tajništvo ter vogalna ravnateljeva pisarna. Lepi, svetli, sodobni prostori. Naprej se povezovalni hodnik priključi v prvo nadstropje na razredni stopnji. Seveda to ni vse, s preselitvijo nekdanje stare zbornice in pisarn smo pridobili še dva prostora, ki ju bomo kmalu preuredili v učilnici in vanje vselili učence. Vsako leto nas je več in veseli smo zato. Septembra prihaja množica prvošolcev, kar 51 jih bo, tako da nam prostora ne bo ostajalo, kar pa je tudi prav. V imenu vseh delavcev šole in tudi v lastnem imenu se iskreno zahvaljujem Občini Hrpelje - Kozina, gospe županji Saši Likavec Svetelšek, občinskim svetnikom in občinski upravi za posluh, ki ga je izkazovala vse od začetka do končne izvedbe projekta. Zavedamo se, da se je v časih, ko je denarja malo, potreb pa preveč, težko racionalno odločati o financiranju projektov, še težje je določiti ustrezen vrstni red oz. prednostno listo opravil, ki jih je v občini treba realizirati. Nedvomno pa so veljaki na prednostno listo postavili prave projekte, projekte za otroke, za katere vsi pravimo, da so naše največje bogastvo. Hvala. Sebastijan Mavrič, ravnatelj SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV IN PODJETNIKOV IZ OBČINE HRPELJE - KOZINA S srečanji gospodarstvenikov in podjetnikov iz Občine Hrpelje - Kozina smo začeli v letu 2014, lep odziv podjetnikov pa nas je utrdil v prepričanju, da so tovrstna srečanja potrebna in zaželena. Letošnje srečanje smo zavestno potisnili v januar, saj se je z raznovrstnimi dogodki natrpan december pokazal kot manj primeren čas. Dobili smo se v torek, 24. januarja, v KD Hrpelje. Poleg Občine Hrpelje - Kozina je bila soorganizator tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana. V svojem nagovoru je županja Saša Likavec Svetelšek med drugim poudarila, »da je srečanje postalo tradicionalni forum, kjer si izmenjamo mnenja in lociramo skupne izzive«, dodala še, »da smo na pravi poti, vendar si je istočasno tudi treba priznati, da tisti, ki ne napreduje, nazaduje, zato je treba veno- mer delati za to, da bomo boljši, kajti le to nas lahko kot skupnost dvigne«. Rdeča nit letošnjega dogodka je bila predstavitev dobrih praks – preko intervjuja z uspešnim poslovnežem. Gost večera je bil dr. Marko Pleško, ki je svojo poslovno pot začel kot raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana. Sedaj je direktor in solastnik družbe Cosylab, s sedežem v ljubljanskem tehnološkem parku, in je v dobrem desetletju postal vodilni svetovni razvijalec programske opreme za krmilne sisteme jedrskih pospeševalnikov, radioteleskopov in druge velike fizikalne naprave. 6 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Njegove bogate poslovne izkušnje so nedvomno koristile vsem udeležencem, kar se je odrazilo v zbranem poslušanju obiskovalcev v dvorani. Skozi sproščen in produktiven pogovor, ki ga je vodila odgovorna urednica revije Svet kapitala Petra Kovič, smo izvedeli marsikaj zanimivega. Med drugim nam je na vprašanje, kako se je njegovo podjetje prebilo do globalne uspešnosti, odgovoril, da so po eni strani morali najti ustrezno tržno nišo, po drugi pa se izogniti tipični slovenski napaki. »Naši podjetniki ponavadi gledajo na Slovenijo kot na državo. Mi smo sicer res samostojna država, a gospodarsko smo neznatna evropska regija, ki pa vendar ni nič manj pomembna od drugih regij EU. Zato moramo odpraviti ovire v svojih glavah in delovati globalno ter imeti celotno EU kot naš domač trg, enako- vreden Sloveniji.« Zaključil je z mislijo, da »uspešnost terja drugačen pogled«. Vasja Valenčič, občinska uprava MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA za organizacijo, vzdrževanje in delovanje enotnega sistema javnega alarmiranja na območju cele države, smo pristojno ministrico prosili za pomoč pri prednostni postavitvi alarmnega sistema v občini. Pristojne smo seznanili tudi s problematiko nepremičnin v občini, ki so v lasti Ministrstva za obrambo in bi jih občina želela pridobiti za svoje potrebe. Za partnersko pomoč smo zaprosili pri urejanju ceste na Slavnik, ki je pomembna tako z vidika obrambe kot zaščite in reševanja. Trenutno je cesta v precej slabem stanju, njena celovita ureditev pa presega občinske finančne zmožnosti. V preteklih letih (2013) je bil na območju Slavnika s sredstvi Ministrstva za obrambo izveden projekt Videokras 4, ki je med drugim zasledoval cilj zagotoviti učinkovit sistem zgodnjega zaznavanja požarov na tem požarno izredno občutljivem območju. | AKTUALNO | 7 ZBIRAMO PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA TEČAJIH VARNEGA DELA V GOZDU Robert Kastelic, občinska uprava Foto: Marko Kozlevčar VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V LETU 2017 NA SPREJEMU PRI MINISTRICI ZA OBRAMBO ANDREJI KATIČ Sestanka pri ministrici za obrambo Andreji Katič sta se poleg županje Saše Likavec Svetelšek in poveljnika civilne zaščite Roberta Kastelica udeležila še generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But in generalni direktor Direktorata za logistiko Željko Kralj. Ministrica je pokazala veliko posluha za predloge in ponudila pomoč. Ministrici Katičevi smo najprej predstavili problematiko požarnega varstva s poudarkom na ponavljajočih se požarih ob železniški progi Divača–Koper. Občina Hrpelje - Kozina in gasilske organizacije se že dlje časa soočamo z velikimi požari ob železniški progi Kozina–Podgorje. Največji so bili oktobra 2011, januarja 2012 in avgusta 2016. Gašenje požarov je otežkočeno zaradi konfiguracije kraškega terena, neposredne bližine železniške proge, elektrifikacije proge in prometa, ki poteka po njej. Še posebej so gasilci izpostavljeni nevarnostim v nočnem času. Na občini si že dlje časa prizadevamo, da bi izboljšali povezave obstoječih javnih poti, gozdnih cest in protipožarnih presek. Nekatere odseke je potrebno na novo zgraditi in urediti obračališča oz. izogibališča za intervencijska vozila. Na osnovi dosedanjih izkušenj smo ocenili, da je smiselno urediti tudi helikoptersko ploščad, saj brez pomoči helikopterjev požara v letu 2011 ne bi uspeli učinkovito pogasiti. Hiter pristop in učinkovito gašenje požara zmanjšuje go- spodarsko škodo, ki nastane zaradi oviranja ali zaustavitve prometa na enotirni železniški progi med Kozino in Koprom v času intervencije. Intervencija večjega obsega povzroča gospodarsko škodo Slovenskim železnicam, pristanišču Koper in predstavlja dodatno finančno, kadrovsko in materialno breme za lokalno skupnost. V nadaljevanju smo izpostavili pričakovanje po finančni pomoči ministrstva pri načrtovani širitvi gasilskega doma PGD Materija in ministrico povabili na slovesnost ob 110. obletnici ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva. Pogovorili smo se tudi o ureditvi skladišča oziroma občinskega logističnega centra za potrebe civilne zaščite. Naloge logističnega centra so: skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev Civilni zaščiti; zbiranje, skladiščenje in razdeljevanje humanitarne pomoči; skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev ob nesrečah. V vsebinskem smislu tak center nudi nujno podporo delovanju sil zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. V logističnih centrih so praviloma tudi mobilizacijska zbirališča enot in služb civilne zaščite ter drugih sil ZRP. Zaradi prometnih tokov, infrastrukture, gostote prebivalstva ter strnjenosti naselij Hrpelje in Kozina je postavitev sistema javnega alarmiranja nujna. Ker Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 56. členu določa, da Ministrstvo za obrambo (Uprava RS za zaščito in reševanje) skrbi Občina bo tudi v letu 2017 vzdrževala gozdne ceste. Za izvedbo vzdrževanja gozdnih cest in protipožarnih presek občina namenja letno okrog 20.000 EUR. Dela na gozdnih cestah v letu 2017 bodo obsegala nabavo in prevoz gramoza, strojno razgrinjanje, ročno in strojno čiščenje jarkov, profiliranje vozišča z grederjem, izdelavo kamnometa v beton, čiščenje brežin in jarkov, strojno razgradnjo, postavitev prometne signalizacije in podobno. Predvidoma bo v marcu izveden javni razpis z zbiranjem ponudb za izvedbo vzdrževalnih del na kategoriziranih gozdnih cestah. Kataster gozdnih cest si lahko ogledate na prosto dostopni spletni povezavi: http://prostor.zgs.gov.si/ pregledovalnik/. Evidenco cest vodi Zavod za gozdove Slovenije. Vzdrževalna dela se bodo izvajala po programu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove, OE Sežana, KE Kozina, na gozdnih cestah: Odolina–Visoko Brdo I, Kaptanca, Gradišče Šanski Vrh, Videž II, Slavnik, Kotel, Štomaž– Obrovnik, Velika vrata Mrtve Doline, Poljane–Batica, Zagrad–Sičine, Zagrad–Koritnjak, Odolina Visoko Brdo I, Dačla II, Mrše–Belica, Odolina Visoko Brdo II, Dačla I, Mršnik Trebež, Ravnice Padež, Rodik Vrhule. Robert Kastelic, občinska uprava Foto: Robert Kastelic Obstoječima tečajema – varno delo z motorno žago in varno delo s traktorskimi priključki (vitla) – dodajamo tudi možnost usposabljanja za upravljanje z gozdarsko prikolico. Občina Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Zavodom za gozdove OE Sežana (KE Kozina) in Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne vsa leta uspešno soorganizirala številne tečaje s področja varnega dela v gozdu, predvsem varno delo z motorno žago in tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki (vitla). Letos pripravljamo še tečaj varnega dela s traktorsko prikolico. S tem je tudi občina pripomogla k zmanjšanemu številu smrtnih žrtev in poškodovanih pri delu v gozdu. Še posebej je to pomembno v okoliščinah, ko se neizkušeni in za delo v gozdu neusposobljeni občani podajajo na delo v gozd. Do sedaj so bili vsi tečajniki z obema tečajema izredno zadovoljni, tako s teoretičnim kot praktičnim delom. Zanimanje med prebivalci za udeležbo na tečaju je še vedno veliko, tudi zato, ker sta za lastnike gozdov brezplačna. Občina ima za namen izobraževanja v gozdarstvu predvidena proračunska sredstva. Vabimo vas k predprijavi na tečaje. Po prijavi, teden dni pred izvedbo, prejmete povabilo za udeležbo na tečaju. Prijave potekajo po načelu »tekočega seznama«, da je vsak tečaj popolnjen s slušatelji. V kolikor bo dovolj zainteresiranih, bomo izvedli tudi usposabljanje za upravljanje gozdarske prikolice. Prijavo z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, kontaktna številka) in navedbo naziva tečaja pošljite po e-pošti na [email protected]. Vse dodatne informacije dobite na sedežu ZGS, KE Kozina, telefon 05 / 680 12 55 in v občinski upravi, telefon 05 / 6800 150. Robert Kastelic, občinska uprava 8 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 OKROGLA MIZA ≈VAROVANJE STROKOVNI POSVET GOZDOV IN NABIRANJE UKREPANJE OB GOZDNIH SADEŽEV« MNOŽIČNI PROMETNI NESREČI Občina Hrpelje - Kozina in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v začetku januarja v Hrpeljah organizirala okroglo mizo na temo »Varovanje gozdov in nabiranje gozdnih sadežev«. Okrogla miza naj bi prinesla nekatere rešitve, povezane s prekomernim in nekontroliranim nabiranjem gozdnih sadežev. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so sodelovali predstavniki različnih organov in institucij, ki so kakorkoli povezani s predpisi, ki urejajo naravo in gozd. Razpravljali so: • Saša Likavec Svetelšek – županja, Irena Stropnik – podžupanja in Robert Kastelic – občinska uprava, • Milan Race in Mladen Prebevšek – Zavod za gozdove, OE Sežana, • Jurij Beguš – Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in razvoj podeželja, • Marija Markeš – Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za ohranjanje narave, • Silvana Zadel – Medobčinski inšpektorat in redarstvo, • Marjan Pelko in Gorazd Nemanič – Policijska postaja Kozina, • Andrej Drašler in Mirica Križaj – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, • Niko Meden – predsednik Društva lastnikov gozdov Vrhe Vremščica, • Anton Može – član odbora za gozdarstvo in lovstvo pri KGZS, • Helena Gašperšič – Civilna iniciativa Brkinov, • dr. Gorazd Pretnar – ekolog. V razpravi so bile izpostavljene različne pristojnosti in pravne podlage, ki urejajo nabiranje gozdnih sadežev, nadzor nad nabiranjem in varovanje gozdov. Izkazalo se je, da je problem sistemske narave, kompleksen in da ga je treba tako tudi obravnavati. Večkrat so bila navajana določila Zakona o ohranjanju narave, Zakona o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Uredba o varstvu samoniklih gliv … Zakonodaja dovoljuje tudi nelastnikom gozdov rabo oziroma izkoriščanje funkcij gozdov, kot so: • nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, • nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, • čebelarjenje, • gibanje po gozdovih in rekreacijo v gozdu. Kot najbolj sporna je bila izpostavljena pravica nabiralcev, da za lastne potrebe naberejo do 2 kilograma plodov dnevno (gobe, kostanj ipd.) na gozdni površini, ki ni njihova. Rešitve se nakazujejo v smeri ureditve prometnega režima in parkirišč, s čimer bi naredili red in omejili število obiskovalcev ter uvedbo posebne dovolilnice za nabiranje gozdnih sadežev. Robert Kastelic, občinska uprava Občina Hrpelje - Kozina in Mestna občina Koper sta v Hrpeljah organizirali strokovni posvet na temo »Analiza ukrepanja reševalnih služb ob množični prometni nesreči na avtocesti Senožeče– Razdrto«. V nesreči so umrle štiri osebe, 28 je bilo ranjenih. Intervencija je bila izjemno zahtevna. Ukrepanje in delo intervencijskih služb ob prometni nesreči na avtocesti Senožeče–Razdrto, ki se je zgodila 30. januarja 2016, sta predstavila poklicni gasilec Primož Maurič, vodja 4. izmene ZGRS Sežana, za gasilski del posredovanja, in Andrej Humar, vodja Službe nujne medicinske pomoči ZD Sežana, za medicinski del posredovanja. V nadaljevanju je bil predstavljen scenarij logistične oskrbe enot in evakuiranih oseb. Posveta so se udeležili gasilci, reševalci, zdravstveno osebje, policisti, pripadniki civilne zaščite, delavci Regijskega centra za obveščanje in Uprave za zaščite in reševanje s širšega območja. Maurič je predstavil podatke o nesreči, ki zgovorno pričajo o kompleksnosti in zahtevnosti intervencije: V nesreči je bilo udeleženih 56 vozil, od tega 48 osebnih, 7 tovornih in 1 avtobus. Udeleženih je bilo 128 ljudi. 4 osebe so umrle. 29 poškodovanih je bilo prepeljano v bolnišnice, 89 nepoškodovanih v gasilski dom PGD Razdrto. Sodelovalo je: 118 gasilcev z 21 vozili 3 delavci RECO 1 psiholog 36 delavcev zdravstva z 17 vozili 25 policistov z 12 vozili 38 delavcev DARS s 16 vozili Štab Civilne zaščite Postojna (psihologi, prostovoljci) Zahvaljujoč hitremu posredovanju, odličnemu vodenju in medsebojnemu sodelovanju vseh intervencijskih sil so bile posledice nesreče mnogo milejše, kot bi sicer bile. Udeleženci posveta so se strinjali, da je bil posvet pomemben za pravilno ukrepanje ob množičnih nesrečah. Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 9 ORGANIZACIJA JAVNE PRIREDITVE Organizatorji javnih prireditev se pogosto sprašujejo, kako pristopiti k organizaciji prireditve, kako, kdaj in kateremu organu pravilno in pravočasno priglasiti javno prireditev ali shod ter katere dokumente potrebujemo? Katere so obveznosti organizatorja? Občina Hrpelje - Kozina je zato 1. februarja 2017 organizirala delovni sestanek na temo »Organizacija javne prireditve«. Da je tematika res aktualna in pereča, je pokazal številčen obisk sestanka. Obravnavano temo so vsak s svojega delovnega področja predstavili predstavniki Upravne enote Sežana, Policijske postaje Kozina, Službe NMP ZD Sežana, SAZAS-a, PGD Materija, Medobčinskega inšpektorata in redarstva in Občine Hrpelje - Kozina. Organizatorjem prireditev je bil cilj celovito predstaviti pravilen postopek izvedbe javne prireditve (shoda), predpise s tega področja in pristojnosti organov – predvsem upravne enote in policije. Upravna enota Sežana je pripravila informacije in napotke za organizatorje prireditev. Vsi prispevki sodelujočih in obrazci so objavljeni tudi na spletni strani občine! Načelnici Upravne enote Sežana Polonci Bačar in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. Vsi prispevki sodelujočih in obrazci so objavljeni na spletni strani občine! Robert Kastelic, občinska uprava GORAZD NEMANIČ IMENOVAN V OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Intervencijo je z odliko vodil pomočnik komandirja Policijske postaje Kozina. Za uspešno izvajanje naloga zaščite in reševanja je pomembno usklajeno delovanje celotnega sistema civilne zaščite in v večini primerov tudi sodelovanje s policijo. To je nazorno pokazala tudi jeseni izvedena vaja Iskanje pogrešane osebe – Brkini 2016, ko so se med drugim preverjale tudi pristojnosti civilne zaščite in policije ter vodenje in usklajevanje intervencije intervencijskih sil. Gorazd Nemanič je kot predstavnik policije ter na predlog poveljnika Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina s sklepom županje imenovan v štab Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina. Delo pomočnika komandirja na Policijski postaji Kozina opravlja od leta 2015, pred tem je služboval v Izoli in Kopru. V njegovi pristojnosti sta predvsem delovni področji splošnih policijskih nalog in kriminaliteta. Na osebno željo je bil kot član štaba razrešen Damjan Vatovec, uslužbenec Zavoda za gozdove, Krajevna enota Kozina. Vatovec je s svojim strokovnim znanjem veliko pripomogel k večji požarni varnosti. Za dosedanje delo se mu iskreno zahvaljujemo. Štab CZ je strokovni organ poveljnika CZ. Štabe ustanovijo vlada, občine in organizacije in so lahko republiški, regijski, občinski (mestni) in sektorski ter štab določene organizacije. Število članov štaba je številčno omejeno, in sicer za repu- bliški, regijski in občinski (mestni) štab do deset članov, za sektorski štab in štab CZ organizacije pa do pet članov. Število določi pristojni organ glede na ogroženost in potrebe. Delo štaba vodi in usklajuje poveljnik CZ ali njegov namestnik, ki je na to funkcijo imenovan izmed članov štaba. Člani štaba opravljajo vlogo svetovalcev, ki svoja mnenja dajejo poveljniku kot linijskemu vodji in mu tudi neposredno odgovarjajo za svoje delo. Člani štaba koordinirajo delo posameznih enot in služb, pri čemer je potrebno poudariti, da nimajo izvršilne funkcije. Štab sodeluje pri izdelavi ocene ogroženosti, načrtov zaščite in reševanja, usklajuje pomoč in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč, pripravlja predloge odločitev organom civilne oblasti, uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira njihovo izvajanje (Organizacijska zasnova sistema ZRP, 1993, str. 8). Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina 10 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 GASILSKO VOZILO ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE Z VIŠIN MAREC SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE Mednarodna organizacija civilne zaščite (ICDO, The International Civil Defence Organisation) je razglasila 1. marec za svetovni dan CZ na svojem 7. kongresu 18. decembra 1990 v Ženevi. Na ta dan je bil leta 1972 sprejet temeljni zakon, ki je civilno zaščito opredelil tudi kot mednarodno organizacijo. Temeljni namen je bil okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in o vlogi CZ pri varstvu pred njimi. Prav tako je želela poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaščite človeka in njegovega okolja. Dve leti kasneje je ta dan proglasila tudi Slovenija. Sklep o določitvi dneva civilne zaščite v Republiki Sloveniji je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/92. Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite vsem organizacijam in pripadnikom sistema zaščite, reševanja in pomoči izrekam zahvalo za sodelovanje in opravljeno delo! Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina Štiri občine ustanoviteljice Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana so združile moči in poklicnim gasilcem omogočile nabavo gasilskega vozila za reševanje z višin in globin. Osnovna značilnost je teleskopsko dvigalo s preklopno roko, ki omogoča učinkovito reševanje do višine 32 m. Vozilo je z 286.000 EUR sofinancirala Uprava RS za zaščito in reševanje. Vozilo pomeni pomembno pridobitev za celotno območje, saj potrebe in zahtevnosti intervencij naraščajo. Celotna vrednost vozila z vsemi stroški znaša 739.445,79 EUR z DDV, odplačuje se obročno. Vozilo je bilo v operativno uporabo predano 28. oktobra 2016. Na svečani predaji so bili poleg županov in županj prisotni številni visoki gosti iz vrst gasilcev in ostalih služb zaščite in reševanja. Občani so si ga lahko ogledali 10. decembra lani na Kozini na gasilski vaji reševanja ob prometni nesreči. Tehnične lastnosti vozila TD-32 MAN (teleskopsko dvigalo s preklopno roko) PODVOZJE VOZILA Leto izdelave: 2016; Proizvajalec: MAN; Tip: TGM 18.340 4 x 2 BB; Moč motorja: 335 KM (250 kW) Pogon: 4 x 2; Rotogrip verige za vožnjo po zasneženi cesti; Kabina: razpored sedežev 1 + 2 NADGRADNJA VOZILA Letnik izdelave: 2016; Proizvajalec nadgradnje: METZ-ROSENBAURE; Delovna višina: 32 m; Preklopna roka: 7 m; Nosilnost reševalne in delovne košare: 600 kg; Maksimalni bočni doseg: 24 m; Minimalna delovno-postavitvena površina: 2,5 m; Maksimalna hitrost vetra za delovanje: 65 km/h; Na delovni roki uho z dvižno silo: max. 2000 kg; Elektro agregat: 13 kW; Dodatna samoreševalna lestev; Konzola za uporabo vrvne tehnike; Nosilec za nosila ter nadtlačni prezračevalnik Varnostni sistemi: dodatna elektro-črpalka za delovanje v sili; dodatna ročna črpalka za delovanje v sili; senzorji, ki preprečujejo trk košare v objekt Oprema za gašenje in reševanje: monitor na daljinsko upravljanje (iz košare in glavnega delovnega mesta spodaj); navijak z ročnikom na košari za gašenje; banka zraka ter razvod do košare za gašenje in reševanje; dodatni IDA; nadtlačni prezračevalnik; oprema za oskrbo poškodovanih; ostala gasilska in reševalna oprema Avtomatske funkcije: samopostavitev vozila in pospravljanje za vožnjo; funkcija spomina predhodno opravljene poti (TMS); funkcija samodejnega vertikalnega dvigovanja (VRS); funkcija avtomatskega vračanja v vidno polje glavnega operaterja (ARF) (vir: spletna stran ZGRS, http://www. zgrs.si/) Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje – Kozina Foto: Robert Kastelic MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 11 Zahvala za plemenito dejanje Na občnem zboru PGD Senožeče v začetku februarja v Senožečah so se člani društva posebej spomnili tudi na velik požar tovarne v Povžanah, na katerem so tudi sami gasili. Takrat se je hudo poškodoval eden od njihovih članov. Prisotna sta bila tudi dežurni zdravnik Djurešič in dežurna sestra Tatjana Kastelic, ki sta mu pomagala in ga rešila s pravilnim in učinkovitim posredovanjem. Na občnem zboru so jima PGD Senožeče in Kraška gasilska zveza izročili zahvalo za plemenito dejanje in strokovno pomoč. Ester Mihalič REFERENČNA AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE V Zdravstveni postaji Hrpelje so splošne ambulante pravzaprav referenčne ambulante družinske medicine. V tim referenčne ambulante je poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vstopila še diplomirana medicinska sestra. Kadrovsko okrepljene ambulante predstavljajo napredek pri obravnavi zlasti kroničnih pacientov v ambulantah družinske medicine, saj zagotavljajo večjo dostopnost ter kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Naloge diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah so večplastne. Izvaja preventivo in vodi urejene kronične bolnike. Na preventivne preglede vabi vse opredeljene paciente izbranega družinskega zdravnika, ki so stari nad trideset let. Po predpisanih protokolih spremlja parametre kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so: sladkorna bolezen (SB), arterijska hipertenzija (AH), astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), osteoporoza, depresija in benigna hiperplazija prostate (BHP). S pomočjo vprašalnikov, laboratorijskih izvidov in meritev (EKG, merjenje krvnega tlaka, telesne teže in višine, spirometrije) opravi preventivno presejanje, kjer ugotavlja, ali je vabljeni pacient zdrav, ali so pri njemu prisotni dejavniki tveganja za določeno bolezen, ali postavi sum na določeno bolezen, ki jo potrdi zdravnik. Na osnovi pridobljenih rezultatov svetuje glede ugotovljenih dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom, kot so: povečana telesna teža, debelost, nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenja, prekomerno pitje alkoholnih pijač, stres. Usmerja tudi v ustrezne zdravstveno-vzgojne delavnice, ki potekajo pod okriljem zdravstveno-vzgojnega centra Zdravstvenega doma Sežana. Spremlja in vodi še kronične bolnike z urejeno boleznijo, kot so astma, KOPB, AH, SB tipa 2, osteoporoza, depresija in BHP. Če se stanje kronične bolezni poslabša, pacienta usmeri k zdravniku. Zdravnika redno obvešča o opravljenem delu in ugotovitvah. V letu 2016 smo v referenčnih ambulantah družinske medicine v Hrpeljah pregledali (kronični in preventivni pregledi) 504 pacientov in ugotovili 66 sumov na kronične nenalezljive bolezni, največ za debelost (34), AH (10), depresija (8), SB tip 2 (5), KOPB (3) in BHP (2) s tem, da je pri istem pacientu lahko postavljenih več sumov na kronično obolenje. V Zdravstveni postaji Hrpelje bodo v letu 2017 potekale naslednje zdravstveno vzgojne delavnice: Zdrav življenjski slog: 6. 3. 2017 ob 17h, jesenski termin bo naknadno določen Dejavniki tveganja: 23. 3. 2017 ob 18h, jesenski termin bo naknadno določen Zdravo jem: od začetka aprila do konca maja 2017 (6 srečanj) Šola hujšanja: od sredine septembra do konca decembra Mnogi ljudje se še vedno ne odzovejo povabilom k preventivnim pregledom. Večina se pomena zdravja zave šele tedaj, ko zboli. Pogosto so takrat učinki zdravljenja kroničnih bolezni manjši. S pomočjo preventive in zdravstvene vzgoje lahko vsi skupaj, pacienti in zdravstveni strokovnjaki, zmanjšamo delež kroničnih bolezni in jih uspešno vodimo. Z zdravim življenjskim slogom je mogoče celo preprečiti pojav kroničnih bolezni ali pa njihov nastanek odložiti. Če je kronična bolezen prisotna, je njeno vodenje učinkovitejše, ko so upoštevana navodila zdravstvenih strokovnjakov. Poskrbite zase in se odzovite vabilom na preventivne preglede. Klara Peternelj in Martina Drožina 12 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Natour v Ljubljani in EXPOMEGO v Gorici Skupaj z ostalimi kraško-brkinskimi občinami (Komen, Sežana in Divača) smo se v februarju udeležili turističnega sejma v Ljubljani in obrtniškega v Gorici. Delili smo svoj promocijski material, veliko zanimanja je bilo predvsem za letošnje dogodke – v ta namen smo pripravili celoletni program dogodkov na Krasu in v Brkinih. Sejem je obiskalo veliko število ljudi, pri nas pa so se radi ustavili, saj smo imeli s seboj dobrote za pokušino. Vsak dan so se namreč predstavljali ponudniki, od medarjev, vinarjev do nepogrešljivega slivovca in brinjevca. Iz naših krajev sta se sejmov udeležila Franc Jelušič, ki je poskrbel za kozarček pravega Kraškega brinjevca in Brkinskega slivovca, in čebelar Franc Kavre s svojim medom, čebelarskimi izdelki in odličnimi medenjaki. Andrejka Cunjac in Ester Mihalič PRIJAVILI SMO SE V ZELENO SHEMO SLOVENSKEGA TURIZMA Na Občini Hrpelje - Kozina sledimo smernicam Slovenske turistične organizacije, ki zadnja leta dela po smernicah trajnostnega turizma. Tako smo se v februarju z ostalimi tremi kraškimi občinami (Komen, Sežana in Divača) prijavili v Zeleno shemo. Prijava je zelo enostavna, sedaj pa sledi trdo delo za izpolnitev pogojev po 100 kriterijih s petih različnih področij: narava, okolje, kulturna dediščina, skupnost in varnost ter turizem in poslovanje. Rezultati, ali smo primerni za znak in vključitev v Zeleno shemo, bodo znani konec leta. Več informacij si lahko preberete v spodnji predstavitvi Zelene sheme, ki so jo pripravili na STO. V naslednjih glasilih pa več o naših aktivnostih. Zeleni turizem je v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo v prihodnosti konkurenčen le turizem, ki bo temeljil na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter bo hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja. V Slovenski turistični organizaciji (STO) smo se zavezali, da bo zeleno in trajnostno tisto, kar bo prežemalo vsako našo dejavnost. Naše poslanstvo pri zelenem turizmu je deležnike v turizmu obveščati o pomenu podnebnih sprememb, vplivih na turizem in spremembah na trgu ter jih spodbuditi k ukrepanju pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma so dejavna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, obveščanje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele poslovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na podlagi trajnostnih kazalnikov, ter ozaveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in za lastno okolje prijaznemu ravnanju. Zaradi pospešenega izvajanja zelenega turizma smo razvili Zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green. STO je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma. V letu 2014 smo v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je postala STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. Ta sloni na evropskih (ETIS) in globalnih (GSTC) merilih ter priporoča uporabo orodja GSTR za merjenje uspešnosti pri uvajanju zelenega delovanja. Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni značaj, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu. V letu 2015 smo začeli izvajati shemo na ravni destinacij in ponudnikov. Avgusta 2015 je navedene naloge prevzela STO, ki ponovno deluje samostojno. V letu 2016 je v nacionalno shemo vključenih že 17 destinacij: Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor, Brda, Kranjska Gora, Ptuj, Slovenj Gradec in Bela krajina – z znakom Slovenia Green Destination in 10 ponudnikov namestitev: Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija – z znakom Slovenia Green Accommodation. Ester Mihalič MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 13 EKO NOVICE - KAM BI DAL, DA BI PRAV RAVNAL? Ločevanje odpadkov je postalo že naša stalnica, saj se z njim srečujemo že več kot deset let. In ker odpadke ločujemo že skoraj rutinsko, se lahko zgodi, da včasih v dobri veri določen odpadek odvržemo v napačen zabojnik. Prav tako pa nas občasno še vedno pokličejo občani, ki sprašujejo, kam spada določen odpadek. V nadaljevanju smo zato zbrali nekaj napotkov glede uvrščanja odpadkov v zabojnike: Vrsta odpadka Vrsta zabojnika oz. odstranjevanja alufolija za živila avtomobilske gume ekološki otok – pločevinke oddaja vulkanizerju ob menjavi ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov – do 4 gume na osebo ostali odpadki ali zbirni center ostali odpadki oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov ostali odpadki ali zbirni center ostali odpadki ostali odpadki oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov CD-ji, video kasete dežnik doze pod pritiskom (lak za lase …) drobne igrače izrabljene kuhinjske krpe kemični svinčnik kovinska kuhinjska posoda (ponve, lonci …) mobilni telefon odpadno jedilno olje ogledalo papir za peko papirnate brisačke, papirnati robčki pepel (ohlajen) plastična folija plastični lončki za rože raztrgana, neuporabna oblačila in obutev skodelice in krožniki iz keramike ali porcelana stekleni kozarci in steklenice stiropor termometer tetrapaki sokov, mleka trda plastika tube od majoneze, paradižnikove mezge, zobne paste vata vrtni odpadki, zeleni odrez zdravila (sirupi, tablete) žarnice, sijalke oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov ostali odpadki ostali odpadki kompostiranje, ostali odpadki, bio odpadki ostali odpadki ekološki otok – plastična embalaža ekološki otok – plastična embalaža manjše količine: ostali odpadki večje količine: zbirni center za individualni dovoz odpadkov ostali odpadki ekološki otok – steklo manjše količine: ekološki otok – plastična embalaža večje količine: zbirni center za individualni dovoz odpadkov oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov ekološki otok – plastična embalaža drobne stvari: ostali odpadki večji kosi: zbirni center za individualni dovoz odpadkov plastične: ekološki otok – plastična embalaža kovinske: ekološki otok – pločevinke ostali odpadki kompostiranje ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov V seznamu smo zajeli le nekaj odpadkov. V kolikor imate težave z uvrstitvijo katerega izmed odpadkov, nas lahko pokličete na tel. 05 / 73 11 240 ali pa nam pišete na: KSP d.d. Sežana, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana, e-naslov: [email protected]. Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana 14 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Karina pod vodstvom Andreje Hrvatin Tomažič. V prostorih Občine Hrpelje - Kozina je sledilo odprtje razstave »Jože Babič – filmski človek«, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka. Ob tej priložnosti SMETI Po letih ozaveščanja in kljub temu, da je zbirni center kosovnih odpadkov za vogalom, se še vedno najdejo take umazane cvetke, kot je ta ob zabojniku za smeti pri knjižnici na Kozini. Občan si ni mogel kaj, da ne bi fotografiral in sliko poslal na občino. Res neverjetna nesramnost in sebičnost. Drugi občan nam je poslal fotografijo odvrženih kosovnih odpadkov v 'dolinici' na Kozini ob Reški cesti v neposredni bližini pošte in spomenika. Dolina je bila v celoti očiščena na več čistilnih akcijah, ampak očitno bo treba nemarneže prijeti drugače! Po vsem, kar vlagamo v ohranjanje čistega okolja, občina ne bo več tolerirala takih dejanj in bo kaznovala v skladu z zakonom. Občinska uprava so zavrteli Babičevo televizijsko dramo Pogreb iz leta 1972. O sodelovanju z Babičem pa se je z Vladimirjem Frantarjem, ki je napisal scenarij za omenjeni film Pogreb, pogovarjal predsednikom Kino ateljeja Aleš Doktarič. Frantar je | MED LJUDMI | 15 predstavil, kako je kot študent 3. letnika slovenščine na ljubljanski Filozofski fakulteti napisal po noveli Bena Zupančiča scenarij za film Pogreb. Olga Knez in Vasja Valenčič Foto: Olga Knez in Vasja Valenčič SPOMINSKA PLOŠČA JOŽETU BABIČU V POVŽANAH V dolini ob Reški cesti na Kozini Pri knjižnici na Kozini 100-LETNICA ROJSTVA JOŽETA BABIČA a še ni dokončana, je poudaril, da je bil Babič pogumen in se ni bal tvegati. Nastopil je slavnostni trenutek, ko sta minister Peršak in županja Likavec Svetelšek odkrila spominsko ploščo rojaku Jožetu Babiču (13. 2. 1917–10. 5. 1996), velikanu slovenskega gledališča in filma, karizmatični osebi, polni energije, ki je življenje zajemala z veliko žlico. Kamnito ploščo je priskrbelo sežansko podjetje Marmor. V kulturnem programu so nastopili igralec Iztok Jereb, ki je recitiral Prešernov Sonet nesreče in Kosovelove Integrale, ter Vokalna skupina Ob stoletnici rojstva znanega slovenskega igralca, gledališkega, filmskega in televizijskega režiserja, pedagoga ter odločnega organizatorja Jožeta Babiča smo se poklonili njegovemu spominu s postavitvijo spominske plošče. Med navzočimi je bilo veliko predstavnikov javnih ustanov na področju kulture, domačinov in članov Babičeve družine. Zbrane v mrzlem popoldnevu je najprej pozdravila županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek, ki je poudarila, da so Povžanci ponosni na Babiča. »Vesela sem, da se niz dogodkov ob 100-letnici Babičevega rojstva simbolično začenja prav tu, v Povžanah, kjer je bil Jože Babič rojen in je preživel svoja rosna otroška leta. Ta razpotegnjeni prostor od italijanske do hrvaške meje, ki spada v našo občino, je slovenskemu MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA narodu dal veliko pomembnih ljudi in Babič je prav gotovo eden izmed njih. Za tako mali vasici, kot sta Materija in Povžane, je izredno, da sta slovenski kulturi dali dva velikana, ob Babiču še igralko Mileno Godina, mater Karpa Godine. Družino Jožeta Babiča je kot eno izmed številnih primorskih družin črni fašistični škorenj, ki je poteptal vse, kar je bilo povezano s slovenstvom, odgnal na Štajersko, v Maribor, kjer je v tistih časih našlo svoj novi dom nemalo naših primorskih rojakov. Tam se je začela Babičeva ustvarjalna pot in tudi 2. sv. vojna je oblikovala Babičev značaj, vendar je v njem ostalo veliko Primorca,“ je poudarila županja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki je z Babičem sodeloval kot gledališki režiser. Peršak, ki o Babiču piše knjigo, Med pomembnimi kulturnimi ustvarjalci, ki so v slovenskem kulturnem prostoru za seboj pustili globoke in neizbrisne sledi, je zagotovo tudi Jože Babič, rojen 13. 2. 1917 v Povžanah pri Materiji. Mati Josipina in oče Josip Babič sta povila dečka, za katerega vsaj takrat še nista vedela, da bo vse svoje življenje posvetil gledališču, filmu, radiu, televiziji, kulturnim proslavam in, kolikor je bilo zaradi svojih nenehnih selitev in popotovanj le mogoče, tudi svojim štirim damam in svojim otrokom. 100 let po njegovem rojstvu smo na pobudo njegovega nekdanjega sodelavca v novogoriškem gledališču, Aleksandra Peršolje, in kar največji podpori Občine Hrpelje - Kozina ter veliki naklonjenosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Sežana Jožetu Babiču postavili spominsko ploščo. Ni naključje, da sta spominsko ploščo odkrila minister za kulturo Tone Peršak in županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavce Svetelšek. Tone Peršak je namreč delo in življenje Jožeta Babiča opisal kar na 714 straneh v knjigi Med nebom in stvarnostjo, ki je izšla leta 1982 pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega, županja Občine Hrpelje Kozina pa mu je s svojo veliko pozornostjo izkazala vse spoštovanje in veliko zadovoljstvo ob tem dejanju. Povžane so njegova rojstna vas in res so bile le nekaj let tudi njegov prvi dom, saj se je morala družina Babič seliti zaradi očetove pokončne in zavedne narodnostne drže. Maribor je bil v tistem času drugi dom številnim Primorcem, ki so se zaradi uveljavitve fašizma v takratni Istri, ki je po drugi svetovni vojni pripadala italijanski državi, preselili na Štajersko. Zato se je tudi družina Babič preselila v Maribor, na Studence, za katere Babič pravi, da so dale številne glasbenike, slikarje, gledališke delavce in pomembne umetnike. Zaradi njegovega nemirnega duha in večnega iskanja resnice ter boljšega življenja, so bili njegovi začasni domovi tudi zapori, taborišča, bolnice … le Trst je bil kraj, kjer se je v resnici počutil doma. Babičev delovni in življenjski zemljevid je preplet številnih poti, ki so ga vodile od severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu in vmes še kam drugam. Ptuj, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica in Trst so njegove glavne postaje, kjer je ustvarjal, živel in iskal odgovore na svoje ustvarjalne ideje, ki ga niso zapustile niti v pozni starosti, ko se je moral upokojiti. Gledališče in film sta bila medija, ki sta njegovo kritično opazovanje družbenega dogajanja osmišljala in oživljala. Tone Peršak je v knjigi Med nebom in stvarnostjo o Babiču med drugim zapisal tudi takole: »Še posebej je treba poudariti, da pregled Babičevega življenjepisa, kritik in drugega gradiva takorekoč vsiljuje ugotovitev o njegovi nenehni tesni povezanosti s težnjami delavskega gibanja na Slovenskem in s prizadevanji za dokončno osvoboditev in enakopravnost slovenskega naroda z drugimi narodi. To velja tako za njegovo gledališko in revolucionarno politično dejavnost pred letom 1941 kot za delo po letu 1945, ko se je posvetil idejni in estetski rasti in osamosvojitvi slovenskega gledališča v Trstu ter profesionalizaciji Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici; tudi s svojimi filmskimi režijami je iskal stik z izročilom revolucionarnega boja slovenskega naroda«. »Babič potemtakem sodi med ljudi, ki do konca vzdržijo v naporni drži iskalca in nikoli ne pristanejo na že znane rešitve problemov ter tako sami sebi ne ponudijo tople možnosti za oddih. Babič vztraja v drži brezdomca, vedno neutemeljenega spraševalca, ki vidi edini temelj v nenehnem razkrivanju in tematiziranju lastne neutemeljenosti, ki spodbuja vedno nova iskanja odgovorov na temeljna vprašanja bivanja in nenehen angažma,« nadaljuje Tone Peršak v svoji knjigi. Verjetno ni slučaj, da se je rodil na Primorskem, umrl v Ljubljani in je v Mariboru pokopan, kjer smo mu na njegov rojstni dan, 13. 2., v družbi podžupana Mestne občine Maribor Zdravka Luketiča in obeh Babičevih dam, Lidije Koren in Teje Glažar, obeh hčera, Josipine in Barbare, predstavnika Občine Hrpelje - Kozina Vasje Valenčiča ter vodje JSKD OI Sežana Vladislave Navotnik na grob položili cvetje in mu prižgali svečke. Tako kot tudi ni verjetno slučaj, da smo se v počastitev obletnice njegovega rojstva povezali skoraj vsi, ki kakorkoli spadamo v področje njegovega dela in njegov življenjski kompas. »Morda tudi zato, ker imamo vsi malo slabo vest, saj smo nanj kar malo pozabili,« je v enem od spominskih pogovornih večerov povedal njegov sodelavec in dober prijatelj Tone Partljič. Program dogodkov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina in številnimi partnerji: Slovenska Kinoteka, Muzej slovenskih 16 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 filmskih igralcev in Razvojni center Divača, Kosovelov dom Sežana, Kinoatelje Gorica, Slovenski filmski center, SNG Maribor, SNG Nov Gorica, SSG Trst, SLOGI Ljubljana in RTV Slovenija, kaže na to, da gledališče, film, radio in televizija, vsaj v tem času, še vedno dihajo z njegovo zapuščino, ki obsega preko 200 gledaliških režij, 6 celovečernih filmov, veliko televizijskih in radijskih uprizoritev ter številnih proslav ob zgodovinskih jubilejih. Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam prisluhnili in se prijazno odzvali naši pobudi, da ob 100-letnici njegovega rojstva obudimo spomin na Jožeta Babiča, saj si je to nedvomno zaslužil. Tako smo se mu prijazno oddolžili za vse, kar je ustvaril in kar je posledično spremenilo tudi karakter našega kulturnega in družbenega prostora ter življenja. Televizijske in radijske oddaje, spominski pogovorni večeri, retrospektiva njegovega filmskega opusa, številni časopisni prispevki in priložnostna zloženka, v kateri so Tone Partljič, Aleš Doktorič, Špela Čižman in Ana Perne na kratko predstavili življenje in delo Jožeta Babiča, so za nekaj časa obudili spomin na tega genija, kot ga je poimenoval Dušan Jovanovič in na katerega je vredno opozoriti tudi prihodnje rodove. V jeseni bo predvidoma izšla tudi njegova biografija in vse kaže, da mu bo postavljen tudi doprsni kip v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Ni dvoma, da si to zares zasluži, kot niti ni dvoma, da bo celotno leto 2017 prežeto z imenom Jože Babič, saj je vsaj za nekaj časa ponovno povezal celotni slovenski kulturni prostor. Spomin nanj je živ in prav bi bilo, da živ tudi ostane. Vladislava Navotnik JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA SEŽANA Foto: Janez Klenovšek MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JUBILANTI BRKINSKE GODBE 2000 Nekateri godbeniki že nekaj časa pridno in vztrajno igrajo v orkestru in tako smo jim tudi lani podelili jubilejne nagrade na Miklavževem koncertu Tamalih 3. decembra 2016. Iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti je nagrade podelil predsednik sveta Območne izpostave Sežana Urban Grmek Masič. Za več kot 5 let aktivnega udejstvovanja so prejeli BRONASTO GALLUSOVO ZNAČKO godbeniki: Ana Vlahovič, Karin Križman, Nika Starc, Doronik Česnik, DejA Juriševič, Jurij Drgan, Luka Korošec, Matjaž Urbančič, Simon Zec, Tina Škamperle in NEŽA KOROŠEC. Za več kot 10 let aktivnega udejstvovanja so prejeli SREBRNO GALLUSOVO ZNAČKO godbeniki: Erina Rener Borovič, Blaž Pek, Urban Filipovič in Patrik Rijavec. Za več kot 15 let aktivnega udejstvovanja pa je ZLATO GALLUSOVO ZNAČKO prejel Matija Marion. Za več kot 10-letno članstvo v godbi se godbenikom in godbenicam podeljuje tudi bronasta medalja Bojana Adamiča. Pripadla je Erini, Blažu, Urbanu in Patriku. Iz rok člana predsedstva Zveze slovenskih godb, našega dirigenta Tomaža Škamperleta, pa jo je prejel le Urban. Ostali se niso uspeli udeležiti podelitve. ČESTITKE VSEM! Darja Starc Vaja z gostujočimi dirigenti V življenju je pomembna izobrazba – prav tako tudi v glasbi. Godbeniki se redno izobražujemo na naših tedenskih vajah, v soboto, 18. 2. 2017, pa smo svoje znanje še posebej nadgradili. Od januarja do maja agencija UPOL organizira dirigentsko šolo, katere se redno udeležuje naš dirigent Tomaž. V sklopu omenjenega izobraževanja, je udeležence gostoval tudi naš orkester. Šest dirigentov se je z nami učilo vihtenja dirigentske paličice pod budnim očesom vodje dirigentske šole Simona Perčiča. Vaja je bila zahtevna, intenzivna, a vendarle uspešna. S tem smo si pridobili novo izkušnjo, za katero smo hvaležni. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo in se v prihodnje veselimo še kakšnega sodelovanja. Simon Perčič je ob tem povedal: »Izobraževanje je za mlade dirigente ključnega pomena. Poleg študija partiture nas močno zaznamuje tudi praktično delo z orkestrom, s kritično in dobro refleksijo pa svoje znanje nadgrajujemo. Brkinska godba 2000 se je za sodelovanje odlično pripravila, tako organizacijsko kot izvedbeno in s tem omogočila dirigentom neprecenljivo izkušnjo. Navdaja me optimizem, saj s takšnimi projekti nedvomno gradimo novo platformo ustvarjalnosti, prevzemamo odgovornost ter skupaj ustvarjamo lepši svet.« Katja Škerjanc in Tanja Gec ZAHVALA V poletnem času smo pridobili prostore nekdanjega TIC-a, ki smo jih v tem času tudi skrbno uredili. Orkester je bogatejši še za pozavno, na katero že pridno igra Peter Lorger. Za vse pridobitve se Občini Hrpelje Kozina iskreno zahvaljujemo. Godbeniki in UO BG 2000 | MED LJUDMI | 17 BRKINSKA GODBA 2000 je pridobila status ≈NVO s potencialom« ISKRA – stičišče NVO Istre in Krasa je lani poleti objavilo Javni poziv za nevladne organizacije Obalno-kraške regije za izbor »NVO s potencialom« in pridobitev statusa »NVO s potencialom«. Naše društvo smo prijavili in bili kar takoj uvrščeni v drugi krog. Po dodatnih preverjanjih in pogovorih o razvoju našega društva, nas je ocenjevalna komisija prepoznala kot potencial, saj je v našem društvu veliko število mladih in nadarjenih godbenikov, ki so aktivni tako v orkestru kot tudi pri organizaciji različnih dogodkov društva. Prepoznali so tudi pomembno delovanje društva na lokalnem območju. V okviru programa Stičišča ISKRA je posebna pozornost namenjena »NVO s potencialom« iz Obalno-kraške regije, torej tistim identificiranim NVO, ki izražajo interes za zadovoljevanje potreb v lokalni skupnosti, interes za lasten strokovni in organizacijski razvoj. Začrtane aktivnosti so osredotočene na: krepitev informiranosti, organizacijske, strokovne in zagovorniške usposobljenosti NVO, ki imajo potencial za naslavljanje lokalnih potreb ter s tem prispevati k trajnosti NVO in njihovi večji vlogi pri izvajanju javnih storitev. Razvoj in krepitev nevladnih organizacij in NVO sektorja nasploh bosta potekala preko strokovnega usposabljanja, zagovorništva, informiranja, mreženja, temelječih na poglobljenem poznavanju okolja in njegovih potreb s pomočjo izvedenih analiz. Upamo, da bomo s pridobitvijo tega statusa ter s sodelovanjem v programu dodatno pripomogli k rasti in razvoju Brkinske godbe 2000. Darja Starc 18 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA Josip Valenčič, brkinski pesnik in zbiratelj narodnih pesmi Josip Valenčič je bil rojen 2. 7. 1925 v Slivju pri Štulovih (danes Slivje h. št. 4). Doma je pomagal na kmetiji in delal v Zavrhku v mlinu. Zbiral in zapisoval je slovenske narodne pesmi. Nekaj pesmi je spesnil tudi sam, vendar avtorstva ni mogoče zagotovo potrditi. Josip (tudi Jože) še ni dopolnil 18 let, ko je bil dne 8. 3. 1943 mobiliziran v italijansko vojsko v 13. Reggimento Fanteria 9 Compagnia Speciale, v delovni bataljon v Aguili (Italija). Od tam je 17. 8. 1943 pobegnil in se kot velik domoljub pridružil partizanom v NOB. Istega leta je padel v Gorskem Kotarju. Štulovi ponosno hranijo zvezek z zapisi pesmi iz leta 1942. (Po pričevanju Albina in Stanka Valenčiča) Robert Kastelic, občinska uprava izseljencem, katerim domoznanstvo še posebej veliko pomeni zaradi domotožja in nešteto drugih razlogov. Da so domači avtorji pri svojem delu izjemno vztrajni, kaže veliko avtorskih izvodov, omeniti pa velja tudi, da je pogovor pospremil razstavo domoznanskih knjig, ki so jo prvotno v lanskem letu postavili v prostorih Občine Hrpelje - Kozina, rih avtorjev, ki v bodoče načrtujejo še natisnjenega, če bi se le našli sponzorji za tisk. Novinarka Kalc Furlaničeva je apelirala na občinske svetnike, ki bi lahko zahtevali postavko v proračunu, kjer bi določili vsoto, namenjeno tisku domoznanskega gradiva. Ob zaključku simpatičnega in zanimivega pogovora z avtorji o njihovem delu, zbirateljstvu in raziskovanju se je predstavilo tudi nedavno ustanovljeno društvo Limes, neprofitno združenje poklicnih in amaterskih zgodovinarjev, arheologov, znanstvenikov, učiteljev in drugih na področju zgodovine, arheologije, kulture, izobraževanja, ki deluje tudi na področju Brkinov. Patricija Dodič Foto: Igor Race DOMA, VENDAR TUJCI Predavanje domoznanke Katje Hrobat Virloget v Knjižnici Kozina Pogovor z domoznanskimi avtorji v Knjižnici Kozina Domoznanstvo je v knjižnicah povsem posebna dejavnost, ki raziskuje, proučuje in opisuje določeno geografsko oz. upravno območje in, kot pravijo uradno: »… obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva za območje, ki ga knjižnica pokriva, in ki nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem ter družbenem in kulturnem utripu nekega območja. Osnovni cilj tovrstne dejavnosti je, da nudi uporabnikom knjižnice v skladu z njihovimi interesi informacije o aktualnem dogajanju na njihovem območju ter jih seznanja s podobo razvoja nekega kraja, njegovimi avtorji in drugimi, ki domoznanstvo raziskujejo. Navadno se zbira gradivo, ki vsebuje podatke regionalnega območju in prebivalcev, ki je bilo izdano na območju, od koder avtorji gradiva izhajajo, ali so z njim kako drugače povezani. Nastale domoznanske zbirke vsebujejo najrazličnejše vrste dokumentov: knjige, časopisje, rokopise, notno gradivo, kartografsko kjer si lahko obiskovalec ogleda več kot sedemdeset domoznanskih knjig, da diplomskih, magistrskih, doktorskih nalogah, zloženkah, časopisih, razglednicah, fotografijah in še kar je tega, kar domuje v domoznanskih omarah ves čas, niti ne omenjamo. Preverjanje podatkov, delo na terenu, obiski arhivov, živa pričevanja so stalnica vseh šti- | MED LJUDMI | 19 gradivo, slikovno gradivo (fotografije, razglednice), videoposnetke in zvočne posnetke, pol-publicirano gradivo, kot so diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije, raziskovalne naloge, katalogi založnikov in podjetij, poročila s konferenc, brošure, drobni tisk, kot so prospekti, plakati, vabila, ipd. Uporaba gradiva poteka izključno preko bibliotekarja in se izposoja na dom samo za teden dni (odvisno od knjižnice do knjižnice). Starejše gradivo retrospektivno se vnese v elektronsko bazo podatkov in je dostopno v elektronskem katalogu COBISS. Običajno je, da za rokovanje in preslikavanje dragocenega in starega gradiva, ki ga premorejo večje knjižnice, veljajo posebne omejitve in oboje poteka v dogovoru z bibliotekarjem. Novejšo dejavnost domoznanstva predstavlja bibliografska obdelava člankov in sestavnih delov iz periodičnega tiska ter monografij v knjižnično-informacijskem sistemu COBISS. Zato lahko iskreno rečemo, da smo v knjižnicah, sploh takih majhnih, krajevnih, izredno veseli kakršnekoli pomoči bralcev in uporabnikov pri zbiranju in posredovanju gradiva. Pozivamo torej še enkrat, karkoli imate in želite deliti in ohranjati živo, prinesite v knjižnico, vpišemo, poskeniramo, katalogiziramo, vrnemo, če je potrebno, zagotavljamo pa, da se gradivo skozi čas ohranja. Na podoben način smo bili veseli v kozinski knjižnici domoznancev, avtorjev slikovnih in tekstovnih biografij iz naših krajev, tesnih knjižničnih sodelavcev, Katje Hrobat Virloget, Jasne Majde Peršolja, Vladimirja Grželja, Slavka Gerželja in seveda novinarke Primorskih novic, Lee Kalc Udovič, ki je pogovor z omenjenimi avtorji tudi vodila. Prisotni avtorji so se strinjali, da pišejo, fotografirajo, raziskujejo iz veselja in za dušo, seveda pa tudi zato, da se ohranja naravna in kulturna dediščina in morda predajajo zanimivosti ne samo domačinom, ampak tudi Katja Hrobat Virloget je etnologinja in znanstvena sodelavka na Univerzi na Primorskem, v Znanstveno-raziskovalnem središču ter docentka na Fakulteti za humanistiko in na Turistici. Diplomirala je na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z delom o povezavi ustnega izročila in arheologije v Brkinih in v okolici. Od leta 2004 do 2009 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka/asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in tam doktorirala leta 2009 z disertacijo o percepciji časa, prostora in mitične krajine skozi ustno izročilo o krajini Krasa. Trenutno v okviru podoktorskega etnološkega raziskovalnega projekta z naslovom Breme preteklosti. Sobivanje prebivalstva na Obali v luči formiranja povojne Jugoslavije raziskuje konfliktne spomine/ pozabe različnih narodnosti na povojni čas v Istri, njihov odnos do nacionalnega spomina, identitet, nacionalizma ipd. Področja njenega raziskovanja so ustno izročilo, etnogeografija, percepcija prostora, časa, mitično izročilo in pokrajina, povezava arheologije z etnologijo, konflikti spomina, pozaba, identiteta, nacionalizem. Na predavanju v kozinski knjižnici je avtorica je predstavila raziskavo o premikih prebivalstva v Istri 20. stoletja, ki jo je objavila v zborniku At home but foreigners. Population transfers in 20th century Istria, Koper: Založba Annales, 2015, v uredništvu nje, Catherine Gousseff in Gustava Cornia. Interdisciplinaren zbornik s prispevki mednarodno uveljavljenih raziskovalcev je prvi na Slovenskem, ki je v celoti posvečen t. i. eksodusu (predavanje se je dogajalo na 'dan eksodusa, 10. februarja 2017), še po več kot sedmih desetletjih občutljivi temi v javnem in političnem diskurzu. Katja Hrobat Virloget je predstavila rezultate svojega večletnega etnološkega terenskega dela, pri čemer je preučevala spomine vseh današnjih prebivalcev Istre, ki je po izselitvi velike večine italijansko govorečih prebivalcev in priselitvi Slovencev in ostalih pripadnikov nekdanje Jugoslavije doživela drastične spremembe v etnični strukturi prebivalcev, predvsem v mestih. Skozi spomine ljudi je avtorica pokazala občutenja ljudi, ki so ostali in se zaradi povsem spremenjenih razmer počutili kot tujci v lastnem domu, podobno kot priseljenci, ki so prišli v "mesta duhov" in niso še dandanes vzpostavili čustvenih in spominskih vezi z urbano dediščino, ki so jo ob prihodu našli. Assmanova ugotavlja, da je Evropa še daleč od skupnega spomina, saj je vsak nacionalni spomin v konfliktu s spominom svojega soseda in t. i. eksodus je nazoren primer tega. Skupen evropski spomin bo mogoč samo takrat, ko se bo vsak narod zmogel soočiti z lastnimi spomini (tudi s temno platjo) in z empatijo poslušati spomine drugega. Da so potrebna tudi takšna predavanja, ki razkrivajo zgodovino druge strani, tiste človeške in živeče ali preživele, je več kot očitno. Kakor se pojavlja nenazadnje tudi potreba po raziskovanju ali zapisovanju bega naših ljudi v času komunizma čez mejo v t. i. boljše življenje. Kmalu se nadejamo avtoričine predstavitve naslednje zelo zanimive knjige, o kateri pa še ne bomo razkrili kaj več. Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič 20 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 NE ČAKAJ NA VIKEND Maja Golob je bila podrobneje predstavljena v eni prejšnjih številk Občinskega glasila, zato samo na kratko o predstavitvi njene knjige Ne čakaj na vikend v kozinski knjižnici. Pogovor je vodila simpatična Nives Mahne Čehovin, sicer pa je knjiga, kakor piše na zadnji platnici: »… osebna izpoved ženske, ki si je upala sanjati in je hotela vse: kariero, družino in svobodo, a je v nenehni dirki s časom in v dokazovanju, da zmore in zna, popolnoma pozabila nase. Govori o pobegu iz udobnega življenja v korporativnem svetu, o premagovanju strahu ob začetkih v lastnem podjetju; o plasteh, ki ti grozijo, če si sam svoj šef, in veselju, ko ustvariš zgodbo o uspehu. Odkrito opisuje svoje spopadanje z izzivom, da uskladi delo in prosti čas, kako je vse skupaj postalo še težje, ko je postala mama. Razkriva, da je srečo iskala na povsem napačnih koncih, | MED LJUDMI | 21 VSI NA KROV! dokler je ni našla tam, kjer si nikoli ne bi mislila. Resnica vam bo vzela sapo«. Sicer pa je Maja Golob prisrčna mati dveh otrok, podjetnica in svetovalka za direktni marketing, prodajo in odnose s strankami, predavateljica, Nia plesalka in še marsikaj. Ne čakajte torej na Poziv in obvestilo bralcem in uporabnikom knjižnice: 1.Hranite v vaših domovih, na podstrešjih, v škatlah ali družinskih in osebnih albumih fotografije ali predmete, ki so povezani z življenjem nekdaj, spomini na praznovanja, opasila, življenje nonotov in non, poroke, obhajila, birme …? Delite jih z nami na portalu Kamra v Albumu spominov 20. stoletja. Prinesite v knjižnico svoje fotografije ali druge predmete, povezane s preteklostjo, ki si jih bomo ogledali, jih digitalizirali, si zapisali zgodbo, ki se navezuje nanje, in vam jih takoj vrnili. K sodelovanju vabimo vse imetnike gradiva, starejšega od leta 1980. Gradivo zbiramo ves čas in prišlo bi zelo prav tudi za razstavo v februarju 2018 o Brkinih v preteklosti. Hvala za kakršnokoli pomoč. 2.Obenem vabim vse, ki bi želeli, da ovekovečimo vaše vredne sorodnike, vaščane, sovaščane, ki so v preteklosti ali dandanes kaj pomenili, MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA naredili, se s čim ukvarjali, da nam prinesete podatke in nam dovolite, da jih vpišemo v spletni biografski primorski leksikon, kjer bodo o njih izvedeli kjerkoli po svetu. 3.Obveščamo ponovno vse bralce, da je imamo nov urnik Knjižnice Kozina (pon 8–15h, tor, sre in pet 11–18h, sobota le prva v mesecu 8–13h; poletni julijsko-avgustovski urnik: pon 8–15h, sre in pet 11– 18h) in bodite pozorni na roke izposoje. Naj še enkrat obvestim, da rezervirane knjige pridete iskat v petih dneh, sicer se po novem neodgovornost zaračuna. vikend ali, kot že rečeno, na maj, da si knjigo izposodite, ker gre za spodbudno in zanimivo branje spodbudne in zanimive ženske. Patricija Dodič Foto: Sandra Majcen Najmlajše obiskovalce Knjižnice Kozina smo v januarju povabili na baletno pravljico. Sodelovanje z Baletnim društvom Sežana traja že od leta 2001. Od takrat se je zvrstilo lepo število prazničnih baletnih pravljic, v njih pa so nastopile številne mlade baletke, ki so se morale vživeti v zelo različne vloge; med drugim so bile zvezdice, snežinke, kresničke, čarovnice, snežaki, razne živali, vile ... Letos so v vedri in živahni pravljici Vsi na krov! ob knjižničarkah Petri Hlača in Maji Razboršek nastopile v vlogi piratov. Tudi tokrat je za koreografijo poskrbel baletni pedagog Eugen Todor. 24. januarja 2017 so torej otroci in njihovi spremljevalci sledili dogajanju na krovu piratske ladje Preluknjana kad. Videli so, da se pirati, kadar sneži, najraje skrivajo na toplem in suhem. A kaj ko jih kapitan kar naprej podi na krov, kjer se morajo drsati, delati snežaka, prisluhniti koncertu na ledenih svečah ... Zapletejo se celo v pomorsko bitko in uspešno zavrnejo napad sovražnikov s piratske ladje Smrdeča riba, tokrat ne s topovi, ki so zmrznili, in ne s sabljami, ki jih zaradi mraza ne morejo držati v rokah, temveč s sneženimi kepami. Na krovu se je pojavila tudi skrinja daril, ki so jo poprej ukradli pirati s Smrdeče ribe. Še dobro, da so naši pirati nasprotnikom odvzeli skrinjo in so tako baletke kot otroci poslušalci dobili zaslužena darilca. Vsak je dobil čisto pravi piratski zemljevid zaklada, svinčnik in zlatnik. Baletno pravljico Vsi na krov! smo v januarju ponovili tudi v enotah Kosovelove knjižnice v Komnu in Divači. Maja Razboršek ≈PUST JE PRŠU (U OBROV)« Res je, škoromate drugod in tudi pri nas ljudje poznajo bolj, če omenimo podgrajske ali hrušiške. Ampak škoromati so značilni tudi za Obrov, Javorje in še za marsikatero brkinsko vas, le da medijsko niso doživeli popolnejše ali podrobnejše obravnave. Več si lahko o maskah, značilnih za skupino »škoromati«, danes preberete že na spletnih straneh, predvsem na spletni strani podgrajskih škoromatov, kjer so podrobneje opisani liki, značilni za naše kraje. Zakaj sem se tokrat odločila ravno za obrovske škoromate? Ker gre za vas, ki mi je bliže, in ker se mi zdi prav, da se kdaj omeni še koga razen hrušiških in podgrajskih škoromatov, če smo že na tem. Mogoče se tista prvotna pobiranja pustnih dobrot izpred let res nekoliko spreminjajo, zanimiva so pa še vedno – sploh zato, ker po starem legenda o Pustu ne pripoveduje o tem, da bi preganjal zimo, temveč hudiča samega, ki ga je hotel ugnati. Ker pa je Pust že sam po sebi navihan in neugnan, sva s Klementino podobnega želeli prikazati v kozinski knjižnici. Povem vam, Lujze - Pust prejema že ženitne ponudbe, sploh pa se ga razveselijo otroci, ker je pač tak, kakršen je. Sicer je bil namen narediti razstavo, ki bi zajela tudi pustovanje v preteklo- sti, a ker je zbiranje fotografij po naših krajih posebna tema, se temu posvetim morda naslednje leto ali pozneje, kdo ve – če in ko mi uspe zbrati dovolj kvalitetnega materiala. Patricija Dodič Razstava domoznanskih knjig Ob kulturnem prazniku smo letos razstavo namenili domoznancem in domoznanskim knjigam, torej avtorjem, ki pišejo o naših krajih, in knjigam, ki na tak ali drugačen način razpredajo o domačih krajih. Po predhodni razstavi v prostorih hrpeljsko-kozinske občine jih je bilo več kot sedemdeset na ogled tudi v naši knjižnici na oddelku za odrasle. Z nekaterimi avtorji smo se na Valentinov dan pogovarjali tudi o ljubezni do pisanja, fotografiranja, pripovedovanja in še o marsičem. Patricija Dodič 22 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 SLIKANJE MANDAL Najprej te želja po mandali spreleti in nato tiho tli. Potem se ti dnevi želijo kar nekam izmuzniti, ker nimaš dovolj časa. Potem pa dobiš povabilo na delavnico in seveda navdušeno prikimaš! Na ustvarjalni delavnici, kjer smo si vsaka zase naslikale mandalo, smo se dobile letošnjega 18. in 21. januarja. Prišle smo iz različnih vasi, vsaka drugačna, skupaj pa prav posrečena skupina. Moških ni bilo, čeprav bi nam popestrili že tako prijetno druženje. Mandale so pridno nastajale izpod čopičev, vmes smo se pogovarjale in nasmejale, a med vse te besede se je vtkal občutek miru, ki se je sam od sebe prelival na platno. Na prvem triurnem srečanju smo si s svinčnikom najprej narisale osnovo in jo nato še pobarvale, na drugem pa smo na mandale dodale še konture in bleščice. Beseda mandala izhaja iz staroindijskega jezika sanskrta in preprosto pomeni krog, okrogel. Simbol kroga označuje popolnost, celovitost, enost. Krog je znamenje absolutnega, zbran sam v sebi in nima ne začetka ne konca. Mandala je že od nekdaj služila kot osnovni simbol pri koncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju. Delavnico je že drugič pri nas vodila Elda Jercog iz Sežane, ki je v januarju tudi razstavljala svoje umetelno izde- Zgodbarniško srečanje pri Zlatki v Klancu Tudi letos smo zgodbarničarji nadaljevali ponovoletno tradicijo druženja pri Zlati Cergol v Klancu. V polarnem mrazu nas je pričakal vroči aperitiv – domači jägermeister in omamen ambient, v katerem je romantično prasketalo v kaminu. Ogreti smo lahko polni energije začeli zapečkarsko druženje. V novem letu smo si izmenjali lepe želje, zgodbice hišic na drevesu, prozno švercanje dobrin v Italijo in si povedali še marsikaj zanimivega, predvsem pa ni šlo brez smeha in dobre volje. Zlata nam je pripravila obilno pogostitev samih domačih dobrot, vrednih predsedniške inavguracije. Ni prijetnejšega večera, kot tistega, ki ga preživiš v družbi prijateljev, z zgodbami in s spomini, ki te ogrejejo, ki dajo misliti. Kot ponavadi tudi tokrat ni manjkala poezija izpod besedno spretnih rok zgodbarničarke Slavke. Smejoče urice so minile hitreje kot polnočni spanec. Obljubili smo si še veliko nadaljnjih srečevanj, pri katerih neizmerno uživamo vsi po vrsti. Igor Race MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA SVETOVNO PRVENSTVO V LIPICI - NAJVEČJI KONJENIŠKI DOGODEK V ZGODOVINI SLOVENIJE lane mandale v prostorih kozinske knjižnice. Hvaležne smo Eldi za njeno vodstvo in koristne napotke, pa tudi naši knjižničarki Patriciji Dodič, ki je delavnico že drugič organizirala. Tokrat so nas prijazno gostili Slivarci, ki so nam posodili prostor v vaškem domu in nam ga v tistih mrzlih dneh pod ničlo ogreli, da so nam čopiči lepo tekli. Če vas risanje mandal pritegne, Elda in Patricija pripravljata še eno delavnico v maju. Prijavite se pri Patriciji v knjižnici. Nives Mahne Čehovin ŠOLA HARMONIKE NIKA POLESA USPEŠNA DOMA IN V TUJINI! Kristian Jenko, najuspešnejši harmonikar v šoli harmonike Nika Polesa, se je 20. novembra lani udeležil tekmovanja v Italiji, in sicer v manjši vasici Jamlje. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih kategorijah. Vsak tekmovalec je odigral po dve skladbi po lastni izbiri. Tričlanska komisija je Kristianu Jenku podelila največ točk in je tako postal absolutni zmagovalec 20. zamejskega festivala DIATON ter prejel tudi nagrado za najboljšega mladega talenta! To pa še ni vse: v soboto, 28., in nedeljo, 29. januarja 2017, so bile Begunje na Gorenjskem (rojstna vasica legendarnih bratov Slavka in Vilka Avsenika) od zore do mraka polne zvokov harmonik. Pri Avseniku se je namreč odvijalo že 11. Tradicionalno mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Večina harmonikarjev se je v Begunje pripeljala iz bolj oddaljenih krajev naše Slovenije, tako da so se prvi med njimi na mrzlo sobotno jutro pojavili tam že malce po sedmi uri zjutraj. Tekmovalci iz Avstrije in Italije pa so pripotovali celo dan prej. Zanimivo je, da se tokrat iz Nemčije ni prijavil nihče. Tekmovalci so se zvrstili v disciplinah klavirske in diatonične harmonike. Tudi v Begunjah je Kristian Jenko blestel in dobil Zlato priznanje za doseženih 97,17 točk! Čestitke!!! Niko Poles Kobilarna Lipica bo od 20. do 24. septembra s ponosom gostila eno največjih in najpomembnejših konjeniških tekmovanj na svetu – Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg 2017. V štirih dneh tega privlačnega adrenalinskega tekmovanja se bo za laskavi naziv svetovnega prvaka borilo več kot 65 voznikov z okrog 200 vrhunskimi tekmovalnimi konji iz več kot 20 držav sveta. Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg bo zagotovo največji in najpomembnejši konjeniški dogodek v vsej zgodovini Slovenije. Pomenilo bo izjemen mejnik v razvoju slovenskega vprežnega športa ter odlično priložnost za promocijo Kobilarne Lipica in lipicanca v svetovni konjeniški javnosti. Najboljši vozniki dvovpreg na svetu Organizacijo tega izjemnega tekmovanja je Kobilarni Lipica zaupala Mednarodna konjeniška zveza (FEI), saj se je Lipica izkazala kot odlična organizatorka svetovnega prvenstva v vožnji vpreg s poniji leta 2011. Sedaj, po prenovi posestva, z novimi razvojnimi ambicijami sega še korak više in se pripravlja na prihod najboljših voznikov dvovpreg na svetu. Ti se bodo prvič predstavili na otvoritveni svečanosti v sredo, 20. septembra, na lipiškem hipodromu, 21. in 22. septembra se bodo pomerili v dresurni vožnji, 23. septembra pa bo na vrsti največji adrenalinski spektakel, to je maratonska vožnja s kar osmimi zahtevnimi maratonskimi ovirami. O zmagovalcih bo v nedeljo, 24. septembra, odločila spretnostna vožnja. Maratonsko progo in progo za spretnostno vožnjo bo postavil priznani madžarski postavljavec prog Gabor Fintha, ki je svojo nalogo odlično opravil že na svetovnem prvenstvu leta 2015 na Madžarskem. Nad nastopi voznikov bo bdel sodniški zbor pod vodstvom Britanca Andrewa Counsella, medtem ko bo tehnični delegat Mednarodne konjeniške zveze njegov rojak Philip Bateman. Oba ugledna strokovnjaka na področju vožnje vpreg sta v Lipici sodelovala že pri izvedbi svetovnega prvenstva leta 2011. Za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu se že pripravljajo tudi štirje vozniki Kobilarne Lipica, ki nastopajo s slovenskimi lipicanci. To so: Miha Tavčar, Mitja Mahorčič, Klemen Turk in Marko Memon, ki morajo – tako kot ostali tekmovalci – letos še izpolniti oziroma potrditi kvalifikacije. Karolina Klim | MED LJUDMI | 23 DRUGI PRAZNIK KRODEGINOV Gostilna Ukmar v osrčju dežele terana, v Dutovljah, ki jo že tretje leta upravlja marljiva gostinka Nada Slijepčević, je bila prvi ponedeljek v februarju že drugo leto prizorišče dneva krodeginov, kot se reče kožaricam na Primorskem. Osrednji dogodek je tudi letos organiziral Dejan Stevanovski. Glavni izdelek je bil krodegin, krodegina, kradigin ali krodiga, v osrednji Sloveniji tej klobasi pravijo kožarica, Istrijani krotigin, Brici pa tudi mužet. Tokratno druženje, kjer se je v gostilni Ukmar kar trlo obiskovalcev, saj so postavili še dodatno ogrevan šotor na vrtu gostilne, je prispevalo k utrjevanju in nadaljevanju tradicije izdelovanja krodeginov. »Včasih izdelovanje krodeginov ni bilo popularno, saj so kmetje kožo prašičev prodajali. V 60. letih prejšnjega stoletja je povpraševanje po kožah začelo upadati in takrat so ostanek kož morali uporabiti v kulinariki. Ugotovili so, da lahko iz kož izdelajo tudi klobase, razsekali so jih na kocke, dodali krvavo meso in nastajali so krodegini,« je uvodoma povedala povezovalka programa Mateja Kodrič z ugledne vinorodno-vinarske kmetije Širca Kodrič iz Godenj. Sprva je bil krodegin drugorazredna klobasa, ko pa so mu mesarji začeli dodajati kvalitetno svinjsko meso, je postal zelo priljubljen. Da se mu priljubljenost vedno veča, je pričalo veliko število obiskovalcev in ljubiteljev krodeginov iz cele Primorske. Na ocenjevanje je prispelo kar 53 vzorcev krodeginov s celotne Primorske (lani 31), ki jih je strokovna komisija ocenjevala kar dva dni. Okus, vonj in videz ter kompaktnost vzorcev krodeginov je ocenjevala komisija v sestavi: Izidor Škerlj (predsednik), Marko Lindič (podpredsednik), Jordan Cigoj, Srečko Horvat, Tadej Štoka, Marko Tavčar in Jernej Kuntner (člani). Komisija je bila enotnega mnenja, da so vzorci krodeginov vsako leti boljši, veliko je bilo dobrih vzorcev, nekateri pa celo izjemni. Največ točk so prejeli krodegini Silva Kobala iz Kazelj, sicer mesarja v mesnici v Dutovljah, ki je zmagal tudi na lanskem ocenjevanju. Drugi je bil Branko Mohorčič, tretji pa Klavdijo Božič. S krožniki, kjer je kraljeval krodegin, se je tokrat predstavilo 12 gostiln in kmečkih turizmov. Zraven pa so vinarji ponudili svoja najboljša in odlična vina. Komisija za ocenjevanje krožnikov v sestavi: Toni Gomišček (predsednik), Vesna Guštin Grilanc (podpredsednica), Matjaž Cotič, Milena Tavčar in Dejan Stevanovski (člani) je ocenjevala videz krožnika, okus in izvirnost. Najbolj jo je prepričal krožnik gostinca Sima Komela iz Gostilne Kobjeglava, ki je z veliko domišljije pripravil okusen krožnik s krodegini, pirejem iz dimljenega krompirja, lečo s korenčkom, panceto in zeleno, štorovke ter krokantno polento z gorčico. Olga Knez 24 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 INTERVJU Z ZORANOM STANČIČEM, vodjem Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji žavnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, pristojen za znanost. Po zaključku mandata se je preselil v evropsko prestolnico Bruselj, kjer je postal namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji. Od leta 2009 do 2015 je bil namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu Evropske komisije za informacijsko družbo in medije. Od leta 2016 vodi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Dr. Zorana Stančiča, znanstvenika in politika, prištevajo med najbolj vplivne funkcionarje Evropske unije z izjemnim mednarodnim ugledom. Njegove družinske korenine segajo v Brezovico, kamor se Zoran, ko mu le čas dopušča, rad vrača. Mladim in vsem, ki si želijo uspeti, svetuje: “Delaj tako, kot najbolje znaš, misli pri delu in bodi ustvarjalen.” Z Zoranom, ki je moj dolgoletni prijatelj, sem se pogovarjal med njegovim nedavnim obiskom Brezovice. Dr. Zoran Stančič je svojo poklicno pot pričel leta 1986 kot mladi raziskovalec na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec se je strokovno izpopolnjeval tudi na Tehnični univerzi v Delftu in na Univerzi Arkansas v Fayetevillu. Leta 1992 je doktoriral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu se je zaposlil na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je ustanovil Center za prostorske študije. Opravljal je funkcijo pomočnika direktorja za mednarodno sodelovanje, od leta 1999 do 2000 pa je bil namestnik direktorja ZRC SAZU. Predaval je na Oddelku za arheologijo, Oddelku za geodezijo in Oddelku za obramboslovje na Univerzi v Ljubljani ter na številnih drugih univerzah v tujini. Leta 2000 je bil imenovan na mesto dr- Vedno si rad prihajal v Brezovico, rojstni kraj tvojega očeta. Si še vedno navezan na vas, potok, pokrajino? V Brezovico že od otroštva rad zahajam. Ljubi so mi spomini, ko smo z dedom grabili seno in se potem na vozu peljali v domačijo ali ko smo jeseni obirali sadje in kuhali slivovko. Prav rad se spominjam tudi pogovorov z vaščani, še zlasti s prvimi sosedi domačije mojega deda: Fjaškotovim nonotom, strino, Danilom in Stojanom ter Šimčevim Marjanom in Damjanom. Z družino in prijatelji radi pridemo v vas, saj imam občutek, da so tu moje korenine, ne glede na to, da je moj oče tu živel samo do svojega štirinajstega leta, ko je šel v šolo k teti v Trst. Ta občutek, da vem od kod prihajajo moji predniki, da vem, kje so živeli stoletja prej in kje so pokopani, se mi zdi v tem hitrem in globaliziranem svetu zelo dragocen. Navsezadnje tu na Baču še živijo moj stric Ivan in teta ter sestrični Ana Marija ter Damjana z družino, ki jih občasno obiščem. Prostega časa nimaš veliko. Kako ga izkoristiš? Kakšne cilje imaš za prihodnost? Prostega časa je vedno premalo, moram pa priznati, da ga je zdaj, ko so otroci malenkost večji in študirajo ali delajo, dosti več kot takrat, ko sem se želel posvetiti tudi njim. Danes živimo prehitro, čez teden je dejansko samo služba in morda kakšna ura prostega časa, ko lahko berem ali se ukvarjam s športom. Lažje zadiham ob koncih tedna, ki jih ponavadi posvečam uživanju v naravi in druženju s prijatelji ali družino. Na srečo je Evropska komisija glede tega dokaj urejeno delovno okolje, kar pomeni, da ko se dela, je delo zelo inten- zivno, ko pa se delovni čas zaključi in pride konec tedna, se to tudi spoštuje. Glede ciljev za naprej pa je moj prvi cilj najprej dobro opraviti delo na mojem trenutnem položaju. Tu bom vsaj tri leta, po tem obdobju pa naj bi šel nazaj v Bruselj. S tem, v katerem generalnem direktoratu bom takrat delal, se zdaj ne ukvarjam. Kako gledaš na razvoj naših krajev (Občina Hrpelje - Kozina). Čemu bi morali dati več pozornosti? Kako narediti Brkine uspešne? Občina Hrpelje - Kozina ima tri pomembne priložnosti. Najprej prometna infrastruktura. Občina leži ob avtocesti, na križišču cest Koper–Ljubljana in Trst–Reka ter ob železniški progi. Druga pomembna priložnost izhaja iz bližine večjih mest: Trsta in Kopra. Tretja velika priložnost je prekrasna narava in s tem povezano kmetijstvo, turizem in podobno. Zdi se mi, da določene od teh priložnosti že zelo dobro izkoriščate, morda pa ne vseh. Razvoj nekaterih podjetij v industrijski coni je zavidanja vreden. Predvsem se mi zdi, da bi se dalo še ogromno narediti na področju turizma. Občina ima prekrasno naravo, ekološko pridelana hrana je povsod, priložnosti za sprehode ali kolesarske izlete je nešteto. Prebivalci večjih slovenskih mest in še zlasti Tržačani radi zahajajo v te kraje, kar nekaj turističnih kmetij in gostiln to dejstvo zelo dobro izkorišča. Priložnosti pa je še ogromno. Prav zato me je lani neprijetno presenetil upor proti turistom, ki so po gozdovih nabirali gobe in kostanj. To, da ljudje prihajajo v te kraje, pomeni, da so jim všeč. Morali bi najti primerne načine, da bi jih še bolj pritegnili, da bi ostali več časa, prespali, si ogledali tudi kulturne in naravne znamenitosti, kupili lokalne izdelke, ne pa da jih podimo. Za podporo občinam pri uresničevanju njihovih strateških ciljev so na razpolago tudi evropska sredstva. Izpostavljam predvsem sredstva kohezijskega sklada, ki so namenjena odpravljanju razvojnih razlik znotraj Evropske unije, Evropski socialni sklad, ki je namenjen zagotavljanju boljših zaposlitvenih možnosti prebivalcev EU, sredstva v okviru sku- MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA pne kmetijske politike za razvoj podeželja in podobno. Poleg tega je preko javnih razpisov programa Obzorje 2020 na razpolago tudi denar za raziskave in inovacije, preko Inštrumenta za povezovanje Evrope (CEF) so namenjena sredstva za razvoj prometne, energetske in digitalne infrastrukture ipd. Nenazadnje pa so zdaj na voljo tudi finančni inštrumenti za spodbujanje naložb in javno-zasebnih partnerstev v okviru naložbenega načrta za Evropo, ki je v dobrih dveh letih delovanja spodbudil že za več kot 168 milijard evrov naložb po Evropi. Med drugim naložbeni načrt za Evropo podpira tudi delovanje malih in srednje velikih podjetij, slovenska podjetja pa lahko te priložnosti izkoristijo preko Slovenskega podjetniškega sklada. Zoran, kako se je začela tvoja poklicna pot v Evropski komisiji? Katere funkcije si opravljal, kako si se kot Slovenec znašel v evropskem centru moči in odločanja. Kaj ti je bil največji izziv? Nekateri navajajo, da si med 10 najbolj vplivnimi osebami EU. Da bi bil med desetimi najbolj vplivnimi osebami v EU vsekakor ne drži, sem pa enajst let bil od Slovencev najvišji uradnik v Evropski komisiji. Do zaposlitve v Evropski komisiji sem prišel preko javnega razpisa takoj po vstopu Slovenije v EU maja 2004. V takratnih novih državah članicah EU so iskali nove uradnike za različna delovna mesta – od tolmačev in prevajalcev, asistentov, uradnikov pa vse do vodilnih delovnih mest. V tistem času sem bil državni sekretar za znanost in sem sodeloval v pogajanjih za vstop Slovenije v EU. Že kot znanstvenik pa tudi kot politik sem prišel do spoznanja, da je povezovanje znotraj Evropske unije nujno. Ne gre za to, da bi bila Slovenija majhna, temveč predvsem za to, da so vsaka zase posamezne evropske države premalo pomembne v primerjavi z ZDA, Japonsko, Rusijo ali hitro rastočimi državami. Samo združeni smo lahko močni in uspešni v svetu. Prijavil sem se na razpis in v zelo ostri konkurenci sem bil izbran. Prvih enajst let sem bil namestnik generalnega direktorja, najprej za znanost in pozneje za informacijsko družbo. To konkretno pomeni, da sem imel »pod sabo« tudi do 2 tisoč uradnikov in da sem v določenem obdobju upravljal nekaj milijard evrov proračuna letno. Delo v Evropski komisiji je zahtevno, ponavadi se dela v angleščini in francoščini, dela se veliko in dobro. Seveda ima delo v večkulturnem okolju svojevrstne izzive, saj je treba upoštevati medkulturne razlike. Kot rečeno, sem vodil zelo veliko ljudi, vseskozi pa sem se moral zavedati, da lahko uspešno dosegam zastavljene cilje glede razvoja novih politik ali uspešnega upravljanja proračuna samo, če uspešno delam s svojimi podrejenimi. Kot vodja si lahko uspešen samo, če razumeš sodelavce, jih spodbujaš k ustvarjalnemu delu in jih ustrezno vključiš v vse postopke. Kakšna je tvoja naloga kot vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji? Kot vodja usmerjam razmeroma majhno ekipo 15 sodelavcev na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Naša vloga je podobna nalogam veleposlaništev, predstavljamo namreč nekakšen most med Brusljem in Slovenijo. To pomeni, da v Bruselj poročamo o aktualnem dogajanju v Sloveniji, še posebej pa o tematikah z evropsko dimenzijo. Hkrati pa v Sloveniji sodelujemo z različnimi deležniki na področju evropskih politik ter jim med drugim predstavljamo in razlagamo odločitve, stališča Evropske komisije. Veliko sodelujemo z vlado, obema domovoma parlamenta, socialnimi partnerji pa tudi z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami. Na voljo smo tudi občanom za kakršnekoli odgovore na vprašanja v zvezi z evropskimi politikami. Seveda se zavedamo, da zgolj prisotnost v Ljubljani ni dovolj, zato imamo po vsej Sloveniji vzpostavljeno mrežo devetih informacijskih točk Europe Direct – med drugim ena deluje v Kopru in ena v Novi Gorici. Morebitna vprašanja lahko državljani zastavijo tudi na brezplačni telefonski številki 00800 6 7 8 9 10 11. | MED LJUDMI | 25 Kakšni so glavni izzivi EU in kako vidiš Slovenijo? Evropska unija je v zadnjih letih šla skozi velike preizkušnje. Začelo se je s finančno krizo leta 2008, ki se je razrasla v gospodarsko in socialno krizo, nato pa je sledil velik begunski in migrantski val. V vseh teh krizah se je jasno pokazalo, da nimamo ustreznih vzvodov za reševanje problemov na skupni, evropski ravni. V praksi se je izkazalo, da ko nam gre dobro, odlično sodelujemo med sabo, ko pa se soočimo s težavami, še vedno prevladuje logika, da države delujejo predvsem glede na svoje partikularne interese. To se je jasno pokazalo v primeru migrantske krize. Nekatere države članice EU so zaprle meje, nekatere so nasprotovale solidarnostnim načelom pri delitvi bremena pri sprejemu in oskrbi beguncem in podobno. Ni ustrezno, da države sprejmejo samo tiste odločitve , sprejete na ravni EU, ki jim ustrezajo, druge pa zavračajo. Na to je že večkrat opozoril tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je dejal, nimamo dovolj evropskosti v naši uniji in nimamo dovolj unije v naši evropskosti. Na institucionalni ravni je torej treba krepiti sodelovanje držav članic in povečati raven skupnega odločanja ter tudi s tem povezanih odgovornosti za izvajanje sprejetih sklepov. Slovenija je zelo pomembna članica EU. Pomembna je predvsem zato, ker je zelo proevropska, kar pomeni, da aktivno zagovarja svoje interese, sprejete sklepe na ravni EU pa odgovorno izvaja. Poglejte, Slovenija je v najbolj povezanem delu EU, saj je ena od devetnajstih držav članic s skupno evropsko valuto. Je tudi v schengenskem območju brez notranjega mejnega nadzora. Slovenija zna izkoriščati skupni evropski gospodarski prostor, potenciali za nadaljnji razvoj pa so še veliki, še posebej v obmejnih območjih, kamor sodi tudi vaša občina. Seveda bi si želel tudi več skupnega delovanja v Sloveniji in manj delitev po različnih vzorcih. Tako bi lahko bili še boljši in uspešnejši. Kako gledaš na nadaljnji razvoj EU? Evropska unija je ne glede na izzive, s katerimi se sooča, še vedno najboljše mesto za življenje na svetu. To je dejstvo. Živimo zdravo in varno ter v lepem okolju. Kakovost javnih storitev je 26 | MED LJUDMI | visoka, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in enakost niso nikjer na svetu na tako visoki ravni. Evropsko gospodarstvo je največje gospodarstvo na svetu, skupaj smo gospodarsko večji od ZDA in skoraj dvakrat večji od Kitajske. Pa vendar, ob tem, ko se soočamo z novimi izzivi, vidimo, da se na ta dejstva pozablja. Moramo se dogovoriti, kako se bomo skupaj soočali z begunci ter migranti, kako se bomo gospodarsko razvijali ter tudi, kakšen socialni model želimo imeti v Evropi. Obstajajo različni pogledi o tem, ali bi morali imeti več odločanja na evropski ravni, kar bi nujno pomenilo, da bi morale države nekatere svoje pristojnosti prenesti na Bruselj. Teh različnih pogledov nas ne sme biti strah. Ne smemo pristati na to, da bi iskali poenostavljene odgovore, ki bi na videz dali hitre in učinkovite rešitve, hkrati pa bi zanemarili vse dimenzije izzivov, s katerimi se soočamo. Populizem je lahko na kratek rok zanimiv, saj se zdi, da lahko hitro reši vse probleme. Dejansko pa je na dolgi rok uničujoč, saj problemi pri površnih rešitvah ostanejo in se po določenem času vrnejo še večji. Prepričan sem, da je za Slovenijo član- OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 gospodarstvo. V vseh postopkih lahko tako ali drugače sodelujemo, lahko podajamo pobude ali prek svojih predstavnikov vplivamo na demokratične odločitve. Evropa smo torej mi vsi. stvo v EU nekaj najboljšega, kar smo dosegli. Moramo pa izkoriščati vse možnosti, ki jih članstvo v Uniji ponuja, in hkrati aktivno sodelovati v usmerjanju njenega nadaljnjega razvoja. Svoja mnenja moramo prenesti svojim poslancem bodisi na državni ali pa evropski ravni, se pogovarjati na lokalni ravni in tudi širše. Evrope tudi ne smemo dojemati kot nekaj, kar je tam daleč, v Bruslju, in kjer se odloča o zadevah, ki tako ali drugače vplivajo na naša življenja ali na Krožna božičnica v Mihelah Letos je tako kot že vrsto let zapored v naši občini v januarju zazvenela krožna božičnica, tokrat v cerkvi v Mihelah. V organizaciji Moškega pevskega zbora Slavnik in krajanov vasi Mihele, Nasirec in Krvavi potok smo bili na zadnjo soboto v januarju priča prijetnemu popoldnevu polnemu lepih božičnih napevov in tako zaključili božično obdobje par dni pred svečnico. Nastopili so cerkveni pevski zbor iz Brezovice pod vodstvom Bogdane Hrvatin, na orgle sta igrali Urška Vitez in Andreja Tomažič Hrvatin. Naslednji so nastopili gostje iz Krasa, in sicer Mešani pevski zbor Sežana, zaključil pa je domači Moški pevski zbor Slavnik, slednja dva pod vodstvom Andreje Tomažič Hrvatin. Uvodoma je nastopajoče in poslušalce pozdravil domači župnik Iztok Mozetič. Program je z izbranimi besedami povezala Kristina Gustinčič. Koncert so zaključili s skupnimi pesmimi, kjer so se nastopajočim pridružili tudi poslušalci in tako na najbolj slovesen način zaključili prijetno druženje v mihelski cerkvici. Pesem se tam ni zaključila, saj so se ob dobrotah, ki so jih pripravili organizatorji in domačini, še poveselili, poklepetali in skupaj prepevali. N.M. Kaj bi svetoval mladim, ki šele začenjajo poklicno pot? Težko vprašanje, še zlasti zato, ker je danes brezposelnost med mladimi še vedno visoka. Zelo težko mi je, ko vidim mlade, ki bi radi delali, pa ne najdejo dela. Pa vendar, na delo se pripravljamo že pri izbiri šole ali študija in pomembno je, da se lotijo študija, ki jih zanima. Cilj je, da bi po zaključku šolanja dobili delo, ki jih bo veselilo. Ni pomembno, ali imaš poklicno šolo ali univerzitetno izobrazbo, važno je, da imaš delo, ki te osebno izpolnjuje in ga boš zato z veseljem opravljal. Vsako delo je pomembno, opravi pa ga kar najbolje. Poklicne poti pa se na dolgi rok ne da načrtovati in upravljati. Delaj tako, kot najbolje znaš, misli pri delu in bodi ustvarjalen. Zoran, hvala za intervju. Ponosni smo nate. Želimo ti še veliko uspehov na poklicni poti. Robert Kastelic, občinska uprava Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Češnje - bele in rdeče avtorice Tanje Tuma, v soboto, 11. marca, ob 18h, v dom na Tatrah. Kulturni program: Folklorna skupina Brkini in Kvintet Utrip. Občina Hrpelje – Kozina, ZZB za vrednote NOB, Območni odbor Hrpelje – Kozina, KS Tatre in LD Materija MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA TRIJE KOLA»KI Nova ponudba sladkih dobrot Petre Smrekar z Golca Pred novim letom nas je z Golca razveselila vest, da se tam pečejo dobri piškotki in raznorazne sladke dobrote. Ustvarjalko smo povprašali, naj se nam pobliže predstavi. Od kod ideja za peko? Priznati moram, da se je ideja rodila dejansko iz potrebe, ko sem pred devetimi leti iskala dietno torto za najstarejšega sina, ki je bil takrat alergik na mlečne beljakovine in jajca. V tistih časih ni bilo veliko ponudbe takih izdelkov in nezaupanje je vodilo v iskanje drugih možnosti. Iz obupa in velike želje, da bi ga lahko vsaj za rojstni dan sladko presenetila, sem pričela ustvarjati najrazličnejše tortice. Prvi je sledila druga, drugi tretja, nato še novi okusi ... Torte so me povsem očarale in so postale del mojega življenja. Imate izkušnje tudi že od prej? Ste hodili v slaščičarsko šolo? Moje prvo izobraževanje iz slaščičarstva sega v december 2012, ko sem se udeležila delavnice v slavni akademiji Boscolo Etoile v Italiji na temo poročnih tort, ki jo je vodila Alessandra Frisoni. Izobraževanje je bila nedvomno ena najlepših izkušenj v mojem življenju in je z obilico praktičnih nasvetov preseglo vsa moja pričakovanja. Želela sem se preizkusiti v tem čudovitem svetu tort in narediti naslednji korak. V letu 2013 sem odprla mikro podjetje, Trije kolački, Slaščičarstvo Petra Smrekar. Sledila sem svoji želji po ustvarjanju in si s torto za torto nabirala dragocene izkušnje. Nisem iskala le dela, temveč možnost ustvarjanja in presenečanja tako sebe kot okolice. Kasneje sem se udeležila še nekaterih slaščičarskih delavnic o izdelavi potic ter malih sladic in tort. V lanskem letu pa sem si tudi uradno pridobila naziv slaščičarke na BIC Ljubljana. Predstavite nam svojo ponudbo. Ali se pri vas dobijo tudi torte in aranžirane sladke dobrote? Svojim strankam lahko ponudim individualno sladico oz. torto, pripravljeno po njenih željah, tako po videzu kot okusu. Pripravljam zgolj sveže pecivo, med katerim naj izpostavim torte, potice in torte, prilagojene posebnim prehranskim potrebam. Med mojimi sladicami lahko najdete tudi najrazličnejše pite in ostalo drobno pecivo. Vedno stremim k svežim in najboljšim sestavinam, četudi so cenovno manj ugodne. Izogibam se vsem aditivom in vnaprej pripravljeni hrani. Barvila uporabljam zgolj pri dekoraciji. Lahko povem, da mi je v pre- teklosti bolj pomenil videz končnega izdelka, danes pa me bolj prepričajo okusi in veličina preprostega videza. Glede okusov se rada popolnoma prilagodim željam stranke, najbolj iskani pa so čokoladno-lešnikovi okusi, za najmlajše nekoliko nežnejši čokoladni okusi (kinder) ter za ljubitelje sadja vedno priljubljeni gozdni sadeži z desertno limonino kremo. Kje se vas dobi? Je možna tudi dostava? Dobite me na novem domačem naslovu, na Golcu 55, kjer sem si uredila malo slaščičarsko delavnico. Prostor je zaenkrat primeren zgolj za pripravo slaščic in prevzem, zato žal zaenkrat še ne ponujam streženih tortic na kose. Zavedam se, da sem za nekatere mogoče nekoliko oddaljena, zato ponujam tudi dostavo v okolico Kopra, Kozine in Ilirske Bistrice. Slaščičarstvo mi pomeni res veliko. Všeč mi je, da se lahko izrazim na tisoč in en način, prinaša mi toliko prijetnih trenutkov, občutkov umirjenosti, zadovoljstva | MED LJUDMI | 27 Kontakt: Trije kolački, Petra Smrekar s.p. Golac 55, 6243 Obrov T: 031 683 638 E: [email protected] Web: https://smrekarpetra.wixsite.com/ trijekolacki in sreče. Četudi sem kdaj utrujena in izčrpana od dela, mi končni izdelek in zadovoljna stranka vedno pričarata nasmeh na obrazu. Presrečna sem, da lahko počnem nekaj, kar me veseli. Če iščete nepozabne sladice in peciva za pomembne dogodke ali pa bi se preprosto radi posladkali, vam z veseljem ustrežem. Srečno na poslovni poti! Ester Mihalič Urnik: Sladice pripravljam vse dni v letu. Za torte zahtevnejših dekoracij priporočam, da me pokličete vsaj teden prej, sicer pa tri dni pred želenim terminom dostave. Torte pripravljam sama in jih zato lahko pripravim le določeno število – lahko se zgodi, da zaradi prezasedenosti naročila ne morem sprejeti. Priporočam, da si termin rezervirate čim prej. 28 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 KK BUSHI DEJAVNI IN USPEŠNI - ČESTITKE! 28. in 29. januarja je v Celju potekal licenčni seminar JKA Slovenije,ki ga je vodil mojster Kurihara Kazuaki,večkratni japonski in svetovni prvak. Seminarja so se udeležili tudi nekateri člani KK Bushi iz Divače. Mojster Kurihara je na treningu posvetil veliko pozornosti uporabi zadnje noge in bokov pri osnovnih tehnikah,dogovorjenem kumiteju in katah: H1–H5,Tekki Shodan, Jion, Kanku Sho in Sochin. V začetku februarja so najmlajši člani in članice,ki pod mentorstvom Nike Frank in njenega pomočnika Staša Korva pridno trenirajo v OŠ DBB Hrpelje, prvič opravljali izpite za pasove – 10. KYU. Pri tem je bilo uspešnih vseh 20 kandidatov, ki so za potrditev svojega karate znanja prejeli tudi diplomo. 12. februarja nas je že čakalo državno prvenstvo v Celju, na katerega smo se tekmovalci skupaj z nekaterimi starši odpravili z avtobusom. Izkupiček je bil zelo uspešen, poleg posamičnih medalj po kategorijah smo kot klub prejeli še pokal za skupno 3. mesto v preteklem letu v pokalnem seštevku, članica Nika Frank pa pokal za 1. mesto – članice absolutno. Najboljši posamični rezultati po kategorijah na DP 2017 JKA Slovenije: KATA: 1. mesto: Nika Frank (članice A) 2. mesto: Naaya Čok Valenčič (malčice C), Žan Benčič (najmlajši C) 3. mesto: Matej Enci (kadeti A), Filip Spasovič (najmlajši C), Lara Ferjančič (st. deklice B) KATA EKIPNO: 1. mesto: Staš Korva, Matej Enci in Anže Tavčar (Sk. 2-m) KUMITE: 1. mesto: Anže Tavčar (st. dečki) 2. mesto: Staš Korva (kadeti), Nika Frank (članice) KIHONIPPON KUMITE: 3. mesto: Nika Tavčar (ml. deklice) Uspeh so s četrtim mestom zaokrožili še Aleksej Skok (kata ml. dečki) ter Elena Prodan, Giorgia Prodan in Veronika Cetin (kata ekipno Sk. 1-ž). Iskreno čestitamo vsem tekmovalcem! OSS, UO KK Bushi BrkinSki aktivno na smučeh V torek, 7. februarja, smo organizirali izlet na nočno smuko na Sveto Višarje. Na izlet nas je odšlo okoli 40. Smučali smo na najlepše osvetljeni progi v tej italijanski regiji, na kateri tudi dekleta tekmujejo v svetovnem pokalu v hitrih disciplinah, tako da je bilo smučanje prav posebno doživetje. S seboj smo imeli tudi pravo skupino godcev, saj so nas s tremi harmonikami, kitaro in bobni zabavali na poti nazaj, da nam ni bilo dolgčas. Po vrnitvi nas je v baru V8 čakala pogostitev s pasuljem in narezkom. Izlet smo lahko podaljšali pozno v noč, saj je bil naslednji dan praznik. 18. februarja smo na Piancavallu zaključili s šolo smučanja. Vsi tečajniki so bili nagrajeni z diplomami in praktičnimi nagradami. Starši so poskrbeli za sladko pogostitev in vsi smo bili na koncu ponosni na opravljeno delo. Prav poseben izlet pripravljamo v začetku marca (4. ali 11. marec?), ko bomo z glasbeno skupino in z odprto kuhinjo poskrbeli za nepozaben zaključek uspešne sezone na samem smučišču. Ekipa BrkinSki MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 29 Letos obeležujemo 20 let, odkar smo se v januarju 1997 prvič zbrali ljubitelji planin iz naše občine in ustanovili planinsko sekcijo, nato pa še leta 2002 Planinsko društvo Slavnik. V petek, 17. februarja, smo imeli redni in volilni občni zbor v Vaškem domu Hrpelje. Vse smo pripravili, kot da se ga bo udeležilo vseh 90 članov, a si je čas vzela le četrtina. Z obiskom so nas počastili predsednik OPD Koper in predstavniki PD Postojna in PD Sežana. Pregledali smo opravljeno delo v preteklem letu, porabo finančnih sredstev in bilanco. Volili smo vodstvene organe društva z le nekaj novimi obrazi. Potrdili smo programe vodniškega, mladinskega in markacijskega odseka ter društva s finančnim načrtom. Po končanem uradnem delu smo v sproščenem druženju izmenjavali mnenja in informacije. Vsem, ki ste bili zadržani, smo na razpolago vsak četrtek od 18h do 19h v Vaškem domu Hrpelje, kjer lahko poravnate članarino in dobite vse informacije o pohodih, poteh, planinski opremi … Vabljeni! Vojko Dobrila Foto: Pohod ob slapovih Mirne ATLETI PRIHODNOSTI 12 ur treninga na dan v nabito polni dvorani. Ne, to ni košarka ali nogomet, govorimo o tako imenovanih “Cyber Athlets”, ki tekmujejo v videoigrah. Kdo bi si upal napovedati, da bodo igralci videoiger napolnili olimpijski stadion za nogomet v Koreji. Približno 40.000 ljudi si je ogledalo finale svetovnega prvenstva v igri League of Legends na stadionu v Seulu ter dodatnih 32 milijonov prek spleta. Če primerjamo številke, enakega leta si je NBA finale ogledalo približno 26 milijonov. Kaj sploh je eŠport? eŠport opisuje tekmovalno igranje videoiger. Je šport, kjer atleti igrajo v virtualnem svetu. Večina ljudi še vedno trdi, da eŠport ni tradicionalni šport. Čeprav ni enake telesne aktivnosti kot pri večini športov, so vsi drugi dejavniki enaki. eŠport ima svoje lige, ekipe, navijače, gledalce, stave, evente in ostale dejavnike. Nato se lahko vprašamo: če eŠporta ne bi uvrstili med tradicionalne športe samo zaradi »ne velike« telesne aktivnosti, kako lahko v to kategorijo uvrstimo na primer šah, poker, hitrostno zlaganje kozarcev …? Denar Trenutno se v eŠportu obračajo ogromne vsote denarja. Igralci so plačani povpračno 200.000 USD na leto, seveda pa so med njimi tudi zvezdniki, ki zaslužijo do 1 milijona. Vsaka ekipa ima večje število sponzorjev, kjer pridobijo ta denar in seveda nagrade s turnirjev. Eden večjih sponzorjev Coca-Cola se je odločil sponzorirati eno izmed iger in prekiniti sponzorstvo Super Bowla v ZDA. V zadnjem času pa zabeležimo vedno več tradicionalnih športnikov, ki so pričeli vlagati denar v to panogo. Trenutno najbolj priljubljena igra je League of Legends, ki jo igra na dan približno 30 milijonov ljudi in letno zasluži približno 1,6 milijarde dolarjev. To je le drobtinica, če pogledamo, da so vse digitalne igre v letu 2015 zaslužile približno 61 milijard dolarjev, kar je več kot filmska industrija. Twitch.tv Twitch je spletna stran, ki vsakemu posamezniku omogoča, da prenaša v živo svojo igro, ki jo igra, in za vsakih 1000 gledalcev prejme določeno vsoto denarja. Spletna stran ni plačljiva in jo lahko uporablja prav vsak, ne glede, kje se nahaja. In tu ima eŠport prednost pred televizijo, ki ne omogoča gledanja tekme v vsaki državi. eŠport v Sloveniji? Pri nas še nismo prišli do take razvitosti, saj zakonodaja tega še ne omogoča, ampak vseeno imamo pri nas nekaj manjših dogodkov, kjer se tekmovalci lahko pomerijo med sabo. Ena večjih organizacij je Spid.si, ki je lani na Gospodarskem razstavišču organizirala največje tekmovanje doslej pri nas, ki se ga je udeležilo več kot 300 tekmovalcev. Trenutno pa imamo tudi dva profesionalna igralca, ki lahko živita od eŠporta. To sta Mihael “Mikyx” Mehle, ki igra pri ekipi Splyce in se je lani uvrstil na svetovno prvenstvo, in Ambrož “Phaxi” Hren, ki se je letos pridružil ekipi Roccat. Prihodnost eŠporta je svetla. Če samo pogledamo, kako strmo rastejo številke, morda ne bomo samo enkrat letno spremljali razprodane arene, temveč vsak teden. Žan "Shokugeki" Zupančič 30 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 BRON SLOVENSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE na SP 2017 odmeva tudi pri nas pripravljen za take 'psihične napore'. Mislim, da so bili sodniki pripravljeni, saj večjih pripomb na prvenstvu ni bilo. Moti me le to, da so isti štirje pari, ki so sodili četrtfinalne tekme, sodili tudi polfinali in tekmi za bron in zlato. To pomeni, da se je krog sodnikov, ki lahko sodijo odločilne tekme, zmanjšal, kar pa vsekakor ni bil cilj vodilnih mož sodniške organizacije.« DOMEN MAKUC Ob zgodovinskem uspehu naše slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji smo Janija Likavca, Petra Ljubiča in Domna Makuca prosili za njihove komentarje: ali so spremljali tekmo, kako so jo doživljali in kako komentirajo veliki uspeh. JANI LIKAVEC »Celotno prvenstvo sem spremljal, še posebno našo reprezentanco. Že pred našo tekmo s Katarjem sem doma rekel, da bomo Hrvatom vzeli bronasto medaljo. Francozi imajo namreč res dobro, močno ekipo in so zasluženo prvaki. Seveda, da je žoga okrogla in je vsaka tekma poglavje zase, pa vendar. Tekme s Hrvaško pa so bile tudi v moji karieri nekaj posebnega. In tudi ta je v meni zbudila spomine in čustva, ko smo Hrvatom speljali uvrstitev na OI 2000. Nočem izpasti »pameten po bitki«, ampak dejstvo je, da dokler smo igrali na »njihove note«, nismo imeli možnosti. Ko so fantje začeli igrati tako, kot znajo, kot so igrali skozi celotno prvenstvo, ni bilo nobenega dvoma več. Čutiti je bilo željo, srčnost ter medsebojno zaupanje in energijo v ekipi. Fantom in celotni ekipi iskreno privoščim medaljo. Na sprejemu v Ljubljani sem čutil ponos Slovencev, a hkrati vem, da bodo cilji in apetiti javnosti sedaj seveda zrasli. Verjamem pa, da slovenski rokomet zmore tudi to!« PETER LJUBIČ »Seveda sem spremljal SP, kolikor sem ga pač uspel. Obenem sem bil tudi v stiku z nekaterimi sodniškimi pari, ki so tam sodili. Kako bi komentiral razplet? Za Francoze sem bil prepričan, da bodo prvaki. Imajo ekipo, ki je res vrhunska, poleg tega pa so igrali pred domačimi gledalci … Presenečenje pa so predstavljali Norvežani in prav tako naši. Tam sem pričakoval druge reprezentance. Še enkrat se je izkazalo, da se lahko karte kar dobro premešajo v tekmah na izpadanje. Naši so to odlično izkoristili in vzeli tisto, kar jim je »fortuna« ponudila. Ob tem pa so pokazali nekaj, kar do sedaj niso še nikoli, bili so pravi v pravem trenutku in borili so se tudi, ko jim je voda krepko tekla v grlo. To je bil recept za uspeh! Ob tem bi jim še enkrat čestital!« Kako ocenjujete delo svojih kolegov sodnikov? »Kolikor sem uspel videti, je bilo sojenje dobro. Pritisk na sodnike je na takih tekmovanjih velik in treba je biti resnično »Seveda sem spremljal SP, tako kot vse, tudi tekmo s Hrvaško. Tekmo sem si s soigralci ogledal prav na Hrvaškem, kjer smo bili ta čas na turnirju. V slovenski uspeh na tem prvenstvu sem verjel že od samega začetka. Ta uspeh, ki ga je pomlajena ekipa dosegla, je enostavno neprecenljivo neverjeten.« Zbrala Ester Mihalič NIA vadba Po uspešnem dnevu odprtih vrat v vaškem domu v Slivju v naši občini vadba NIA združuje in povezuje vedno več ljudi, ki si želijo narediti nekaj več zase. Vadba NIA nam omogoča izražanje sebe skozi glasbo in gibanje, spodbuja nas, da pokažemo svojo pravo naravo – igrivost, energičnost, nežnost, strast, hvaležnost, ljubezen … Pomaga nam dvigniti samozavest, vzpostaviti harmoničnost v gibanju in znotraj nas, prav tako nam pomaga odpraviti stres in jezo ter nas pripravi do tega, da najdemo svoj notranji mir. Preko tehnik samozdravljenja se obrnemo vase ter se zavedamo in občutimo vse procese, ki se dogajajo znotraj nas. Z vadbo NIA delamo na telesu, umu, čustvih in duši. Vsaka urica NIA vsebuje edinstveno kombinacijo 52 osnovnih gibov, ki ob skrbno izbrani glasbi optimizirajo naravno gibanje telesa in obsegajo področje nog, trupa in rok. Primerna je za vse starostne skupine, saj se izvaja v 3 nivojih. Gre za telesu prijazno gibanje, kjer se intenzivnost giba prilagodi zmožnostim posameznika. Vedno se nam lahko pridružite in poskusite tehniko NIA. Prvi obisk je brezplačen. Urnik vadbe NIA: Vaški dom Hrpelje, torek in četrtek od 19.00 do 20.00 Vaški dom Rodik, torek od 20.30 do 21.30 Vaški dom Slivje, četrtek od 20.30 do 21.30 Več o vadbi NIA tudi na: www.nia-slovenija.si MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 31 PSIHOMOTORIČNE URICE ZA OTROKE V januarju smo imeli preizkusno lekcijo psihomotorične vadbe za otroke. Zanimivo, bilo je kar nekaj obiska, vendar pa nobenega vpisa, kljub temu da so bili vsi otroci nad izkušnjo navdušeni ... Razmišljala sem o razlogih za tako negativen odziv in neka vzgojiteljica me je opozorila na pomen »psihomotorike« v Sloveniji. Sama sem se izobraževala v psihomotoriki v Italiji in Franciji, kjer ima ta izraz čisto drugačen pomen. Psihomotorika je prišla v Italijo iz Francije v 60. letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji ta izraz ni bil poznan oz. je bil v dometu stroke psihologov. Sčasoma se v Sloveniji razvije psihomotorična vadba (nemška šola), ki je področje specialne pedagogike in je predmet dela z otroki s posebnimi potrebami. Posledično torej starši ne bodo vpisali svojih otrok, če je z njimi vse v redu in si želijo za svoje otroke le »telovadbo«! Problem je v tem, kar ponujam, in s predsodki v zvezi z pojmovanjem področja. Objavljam dve pričevanji staršev, ki so pripeljali otroke na moje urice: »Psihomotorične urice pod vodstvom gospe Loredane Kralj smo začeli obiskovati, ko je najina hčerka imela 5 mesecev. Nad uricami smo navdušeni. Gospa Loredana prostor zelo lepo opremi – všeč so nam pripomočki in blazine/poligoni, ki jih uporablja. Všeč nam je tudi sam potek uric, z začetnim ritualom in končnim umirjanjem otrok. Psihomotorika je hčerki pripomogla k boljšemu motoričnemu razvoju, poleg tega pa ji je bil omogočen stik (socializacija) z ostalimi otroki. Opazili smo pozitiven učinek psihomotoričnih vaj na proces učenja plazenja, kobacanja in kasneje hoje. Hčerka je v bila pri gibanju veliko bolj stabilna in samozavestna, padci so bili (in so) zelo redki. Sedaj psihomotorične urice obiskujemo 2. leto in najina hčerka je nad njimi zelo navdušena.« Marjana »Psihomotorika je enkratna izkušnja, ki nas je zelo obogatila. Začela sem s sinom, ki je bil takrat star eno leto in pol, sedaj pa vadimo se z mlajšo hčerko. Ta vadba je zanimiva, ker je celostna, to pomeni, da upošteva vse vidike: motoriko, čustvenost, socialnost. Otroci razvijajo svoje motorične spretnosti in pri tem premoščajo strahove, npr. pred višino, globino. Obenem postajajo vse spretnejši. Naučijo se spoštovati določena pravila in rituale, npr. v uvodnem delu otroci sedejo v krog, se pozdravijo in kaj povejo. Tako razvijajo tudi govorne sposobnosti. Psihomotricistka vodi igre in vaje, vendar tudi dopušča, da otroci svobodno izbere- ZLMN jo in predlagajo svoje ideje. Pri tem starši bolje spoznamo lastnega otroka, mu veliko več zaupamo, saj se zavedamo, česa je sposoben. To velja še posebno za prvega otroka. Tudi končni ritual sproščanja je zelo prijeten: med mehkimi blazinami se z otroki crkljamo, poslušamo glasbo ipd. Sin, ki je sedaj že skoraj šestletni deček, to vadbo zelo pogreša«.« Ana Zaradi šolskih počitnic je hrpeljska šola od 27.2. do 3.3. zaprta, zato naše urice v četrtek in petek tisti teden odpadejo. Še vedno je možen vpis in dodatne informacije na: loredanakralj7@gmail. com Loredana Kralj HRPELJE - KOZINA 2016/17 RAZPORED TEKEM ura 17.00 18.00 19.00 17.00 18.00 domači gostje nedelja, 22. januar 2017 za 5. mesto PREŠKI KLUB 3:0 polfinale FRIZERAJ 8:0 polfinale ŠRD VRHPOLJE 1 : 11 K'NT JADRAN HK RIBARNICA CERKVENIK FINALE nedelja, 29. januar 2017 ŠRD VRHPOLJE 5:3 JADRAN HK RIBARNICA CERKVENIK 2:1 FRIZERAJ 32 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 RIBARNICA CERKVENIK PRVAK PRVAKI ZLMN ZLMN HRPELJE - KOZINA 2016/17 V razburljivi končnici so ribari uspeli ubraniti rezultatsko prednost. Ilirskobistriški frizerji (Frizeraj) niso uspeli v izteku tekme s kazenskim strelom (Ribarnica je izkoristila bonus 6 prekrškov) poravnati rezultata. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili pomlajeni ekipi Jadrana in Vrhpolj. V lepi tekmi sta se tekmeca nadigravala. Po enakovredni igri v 1. polčasu, so Vrhpoljci v zadnjih treh minutah z zadetki Vasja Kluna rešili tekmo v svojo korist. Za najboljšega igralca lige je bil proglašen Tilen Kamenčič, za naj vratarja Jan Kraševec (oba Ribarnica Cerkvenik), naj strelec z 11 zadetki pa je bil Andrej Lukač (K'NT). Na lestvici fair playa velja pohvaliti vse ekipe, saj nobena ni imela izključenega igralca. Pokal je osvojila ekipa Preškega kluba. MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA IME IN PRIIMEK: Gabrijel Kovač DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 17. 12. 2016, Postojna DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 50 cm in 2660 g STARŠA: Marinka Fabjančič in Andrej Kovač DRUŽINA STANUJE V: Povžane in IME IN PRIIMEK: Neža Fabjančič DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 5. 1. 2017, Izoli DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 51 cm in 3460 g STARŠA: Petra Fičur in Sandi Fabjančič DRUŽINA STANUJE V: Povžane MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA Pri Biščevih v Povžanah imajo pestro zimo. Sonji in Ivanu sta se v veliko veselje in le nekaj dni narazen rodila vnuk Gabrijel in vnukinja Neža. Kulturnika in gasilca, sestra in brat, Marinka in Sandi, sta si v rojstnem kraju ustvarila družini. Tudi Gabrijelov oče Andrej je prostovoljni gasilec v domačem Sv. Antonu. Njegova nečaka, Matija in Živa, sta se rojstva bratranca zelo razveselila. Nevesta Petra pa prihaja iz Kopra in okolico svojega novega doma pridno raziskuje z vozičkom. Družinsko povezanost tako bratranec in sestrična nadaljujeta, verjamemo, da bo v Povžanah zelo igrivo, bodisi pri nonotu v delavnici, na matarski pošti ali na in ob enem od jeklenih konjičkov, ki jih pri družinskem podjetju »Avtoexpert« ne manjka. Čez cesto pa stoji gasilski dom. Gabrijelu in Neži želimo, da bi lepo korakala v rasti, našima kulturnikoma Marinki in Sandiju pa iskreno čestitamo k naraščaju tudi v uredništvu! 1999/00 PUNKSI 2000/01 VRHPOLJE 2001/02 PUNKSI 2002/03 PUNKSI 2003/04 VRHPOLJE 2004/05 VRHPOLJE 2005/06 ŠTUC 2006/07 ŠTUC 2007/08 AVTOSHOP 2008/09 ŠTUC 2009/10 TAXI KOBRA 2010/11 TAXI KOBRA 2011/12 / 2012/13 PIC. KUDRA 2013/14 MOTOKULTIVATOR 2014/15 NK JADRAN 2015/16 NK JADRAN 2016/17 RIBARNICA CERKVENIK POZDRAVLJEN I, NOVOROJENČ KI! Dobrodošli, GABRIJEL, NE ŽA VITA, UROŠ , in NIKA! Če želite, da vaši otroci v življenju uspejo, potrošite zanje dvakrat več časa in polovico manj denarja. (H. Jackson Brown jr.) MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA IME IN PRIIMEK OTROKA: Uroš, Nika in Vita Kastelic DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 6. 12. 2016, Ljubljana DOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: UROŠ: teža 1370 g, dolžina 42 cm NIKA: teža 820 g, dolžina 35 cm VITA: teža 1050 g, dolžina 38 cm STARŠA: Martina Hrvatin in Peter Kastelic DRUŽINA STANUJE V: Hrpelje Kljub temu, da so se rodili veliko prej, trojčki že pridno rastejo. Vita je potrpežljiva, vedno počaka, Nika je navihana, se največ smeje, Uroš pa je zvedav, že rad opazuje. Starša sta vedela za njihov spol že pred rojstvom in sta imena izbrala skupaj. Rojeni so bili s carskim rezom. Otroci ponoči pridno spijo, seveda z vmesnim hranjenjem na 3 ure. Tudi čez dan veliko spijo, grejo pa tudi že na sprehod po Hrpeljah. Pri skrbi za dojenčke pridno pomagajo vsi bližnji. Ko so se Uroš, Nika in Vita rodili, so bili seveda dlje časa v porodnišnici, tata in mama pravita, da so bili najbolj veseli, ko so prišli domov. Pripravili: Ana Mavrič in Mateja Zadnik | MLADARIJE | 33 eKras – SEŽANSKI EKONOMCI ZOPET ZLATI V TURIZMU V sredo, 1. februarja 2016, so se dijaki 4. letnika programa ekonomski tehnik Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana udeležili 14. festivala »Več znanja za več turizma«, ki ga že več let organizira Turistična zveza Slovenije. S svojim projektom eKras so se odlično uvrstili. Festival je potekal v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Natur Alpe-Adria. Sodelovalo je 39 ekip iz Slovenije, Italije, BiH, Srbije in Črne Gore. Tema letošnjega mednaro- dnega tekmovanja je bila »POTUJEM, TOREJ SEM«. Dijaki so do 13. januarja oddali pisni del naloge in promocijski spot. V sredo so svojo idejo predstavili še na turistični tržnici. Vsaka naloga je imela svojo stojnico, kjer so z različnimi načini promocije in animacijo privabljali obiskovalce ter jim predstavljali svoj turistični proizvod. Projekt z naslovom »eKras« je prejel zlato priznanje in posebno nagrado TZS – enodnevno doživetje v pustolovskem parku. Avtorji naloge so bili: Vanesa Prelec, Lara Jankovič, Urška Dolenc, Emanuel Kovačič in Žiga Merslavič pod mentorstvom prof. Mojce Železnik Buda. “Kras ima veliko turističnih privlačnosti. Kljub temu, da je turistična ponudba kar razvita, smo mi stopili korak naprej in glede na razpis dobili zamisel, kako vključiti e-vodiča v slovenski turizem. Naš turistični proizvod so interaktivne table kot nadgradnja oziroma nadomestilo za turističnega vodiča. S tem turističnim proizvodom želimo povečati število turistov na Krasu in uvesti več digitalizacije in modernizacije v turizem. Vsebovale bodo informacije, ki so turistu potrebne za spoznavanje turistične destinacije. Na ta način si bo turist lahko ogledal razne znamenitosti, določil, kje se nahaja, si organiziral prenočitve, dobil podatke o restavracijah, prihajajočih dogodkih, prevozih itd. Najbolj inovativen del table pa bo »selfie« kamera, s katero bo turist posnel sliko in si jo posredoval na elektronski naslov.“ je dejala Vanesa Prelec, ena od avtorjev naloge. Nalogo in video si lahko ogledate na šolski spletni strani pod projektom »Več znanja za več turizma 2017«. Mojca Železnik Buda Pepelka v KD Hrpelje V soboto, 11. Februarja, smo si ogledali baletno predstavo »Pepelka«, v izvedbi Društva Ljubiteljev Baletne Umetnosti Divača v sodelovanju z Društvom Baletnikov Slovenije. Režiserka predstave, Ingrid Gregorič, je poleg klasičnega baleta v predstavo vključila elemente sodobnega plesa, vizualne efekte, moderne glasbene vložke; gledalca pa v obujanje spomina na otroštvo in pravljico ponese povezovalčev glas, ki nas s kratkimi povzetki pospremi v pravljični svet. Pepelko je odplesala odlična Tara Ukmar, ki je s svojim izgubljenim čeveljcem očarala princa Richela Wielesa. Koreografijo obeh glavnih junakov je pripravil Tomaž Rode. Vlogi Pepelkinih polsester sta odplesali Rozalija Kavčič in Katarina Juriševič, ki nas že nekaj let navdušujeta v solističnih točkah baletnega društva. Siniša Bukinac, asistent režije, se je na odru znašel v vlogi mačehe. Glavna režiserka Ingrid Gregorič je odplesala vilo. V baletni pravljici je sodelovalo preko 40 nastopajočih, po večini še osnovnošolcev, ki so v dobro uro trajajoči predstavi navdušili občinstvo. Čestitke vsem! Povzeto po besedilu Vesne Vodnik 34 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 ZAVESTNO STARŠEVSTVO Člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana in izvajalci programov za otroke so številni prostovoljci, ki prihajajo z različnih strokovnih področij, s širokimi znanji, sposobnostmi, interesi in poklicnimi izkušnjami, zato lahko veliko pripomorejo k uresničevanju bogatih prostočasnih programov za otroke in mladostnike. Svoj prosti čas nesebično namenjajo neformalnim oblikam dela z otroki, s svojimi znanji in izkušnjami pa lahko veliko pomagajo tudi mladim staršem na zahtevni poti njihovega starševstva. Predstavljamo vam našo dolgoletno članico, ki je v programih društva sodelovala pri izvedbi programov učne pomoči, letovanj, delavnic, počitniškega varstva in predavanj, zadnje leto pa veliko časa namenja objavljanju člankov na temo zavestnega starševstva. Ana Pangos Taša Cucek Sem magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije po relacijskem družinskem modelu dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora in v podružnici Koper. Področja delovanja: delo s starši in otroki, igralna terapija, kjer preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik s seboj, delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja, delo z mladostniki itd. Na spletni strani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana sem v letu 2016 začela z objavljanjem člankov na temo vzgoje. Želela sem, da bi se o starševstvu začelo govoriti, predvsem pa preoblikovati pogled na vlogo starša v današnjem času, ko je veliko pritiskov in zahtev s strani družbe. Nov pogled na družino, otroke in starše lahko prinese vam, dragi starši, nove zahteve in pričakovanja, tako od družbe kot tudi od vaše družine in otrok. Tako smo se podali na novo pot starševstva, na pot zavestnega starševstva, kot smo ga poimenovali. S prebiranjem šestih člankov, ki so bili objavljeni tako na spletni strani društva MDPM: www.mdpm.si kot tudi na facebook strani, ste verjetno ugotovili, da ima ta »nov pogled« veliko opraviti z vami, starši, in pravzaprav zelo malo z vašimi otroki. Res je pomembno spoznanje, da starš vzgaja svoje otroke tako, kot je bil sam vzgajan kot otrok. Vzorci se prenašajo iz generacije v generacijo in se tako s prenosom samo še utrjujejo. V prvem članku »Kako vzgajati otroke na način, da ste jim starši v oporo?« smo spregovorili, v kakšnem vzdušju ste starši odraščali in kako se sedaj ta vzgoja kaže v vzgoji vaših otrok. Lahko ste strogi, tako kot so bili nekoč vaši starši, in svojim otrokom postavljate visoke meje, sočutje pa se vam mogoče zdi nekaj, kar ne prinese sadov, ampak samo razvajenost, ki je pa vi nikakor ne želite, saj to v življenju ne prinese nič dobrega. Spet drugi ste lahko ravno zaradi stroge vzgoje, ki ste je bili deležni, sedaj do svojih otrok izredno sočutni in podporni in je zato postaviti meje včasih zelo težko, če ne celo krivično do vas in vaših otrok. V drugem članku »Kako začeti z zavestnim starševstvom?« smo spregovorili o tem, da je izrednega pomena, da sebi oz. svojemu ravnanju začnete namenjati več pozornosti. Torej kakšni ste vi kot starši, kakšen ton, besede, energijo uporabljate in kaj s tem sporočate svojim otrokom. Kako lahko z vašo reakcijo svojega otroka »podprete« ali pa ga »zlomite«. Vaši odzivi so izrednega pomena, od vas se otroci učijo, kdo so, ali so ljubljeni in v vaših očeh vredni. Vi, starši, imate to moč, da svoje otroke pripravite, utrdite in jih naučite ljubiti same sebe. Preko tretjega članka »Moč malih korakov na poti k zavestnemu starševstvu!« in četrtega članka »Pomembnost reakcij!« smo govorili o tem, kolikokrat na dan rečete otroku NE ali DA. Kaj bi lahko starši s tem sporočali svojih otrokom, preberite v članku, kjer je za lažje razumevanje opisan tudi primer. Našo pot smo nadaljevali s člankom o »Moči čustev!« in kako se z njimi soočiti. Kaj pomeni čustvom dovoliti, da so del našega življenja, torej kako z njimi sodelovati, da nam življenje obogatijo in ne hromijo. Čustva so še posebej strašljiva, ko so vezana na vaše otroke, ki jih imate tako zelo radi. S primerom za lažje razumevanje si boste več o tem lahko prebrali tudi vi na spletni strani društva. V člankih so tudi naloge, vaje za starše, ki vas bodo spodbujale, da boste aktivni in zavestni starši, tako da boste prepoznavali čustva v sebi. Nazadnje pa smo spregovorili še o povezanosti, ki je tako pomembna za družino in odnose nasploh. Stopite na pot zavestnega starševstva tudi vi! Letos to pot nadaljujemo z novimi nalogami in temami, vezanimi na starševstvo. Začeli smo igrivo, s člankom »Novo leto, novi začetki!«, nadaljevali pa bomo s temami o ponavljanju, vztrajanju, igranju vlog in ustvarjanju veščin za spoprijemanje v stiski, kako vaše notranje duševno stanje vpliva na vaše življenje navzven in o tem, kakšno vlogo ima lahko tišina. Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana zapisala mag. Taša Cucek Foto: Polona Makovec MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA Enkrat tistega dne se je zgodilo, ljubim te takrat me prav nič ni zmotilo, ljubim te. Takrat sem na voljo imela prijetne ljubezni obilo, ljubim te. Razmišljala sem le o tem, kdaj se mi bo kaj zanimivega pripetilo, ljubim te. Ko pa si mimo prišel, se mi je pred očmi kaj hitro stemnilo, ljubim te. Mogoče so bile tvoje prelepe oči ali tvoje lepo izklesano telo, ki me je zaslepilo, ljubim te. V trenutku, ko si me pogledal, sem začutila, da med nama se nekaj je zaiskrilo, ljubim te. Takrat vprašala sem se, če se bo vse skupaj kdaj ponovilo, ljubim te. Velikokrat se je to moralo zgoditi, da si lahko zdaj najlepše trenutke deliva, ljubim te. In zdaj si lahko tudi sanje, skupaj kot Mila Kunis in Ashton Kutcher, zgradiva, ljubim te. Skupaj zdaj združena kot eno lahko najboljše čase preživiva, ljubim te. Iz dneva v dan si lahko po tihem, kar tako šepetaje govoriva, ljubim te. | MLADARIJE | 35 »METULJČKI« POBRATENI Z OTROKI IZ MAKEDONIJE Že drugo leto naš vrtec sodeluje v projektu »Sobivanje – spodbujamo prijateljstvo«. Letos sodelujemo z vrtcema iz naših pobratenih občin Doline in Novacev. Naša skupina je navezala stike z vrtcem iz Makedonije. Sodelovanje poteka preko pisem, risbic, posnetkov … Otroci na ta način pridobivajo izkušnje o drugačnem jeziku, običajih, pisavi, veri … Istočasno spoznavajo svoj kraj ter naše običaje in kulturo. Dandanes je povezovanje izven meja nuja, saj otroke s tem navajamo na drugačnost, medsebojno povezanost in gojenje prijateljskih odnosov. Otroci zelo radi sodelujejo pri projektu in komaj čakajo pismo iz Makedonije. »Metuljčki« z Zorico in Matejo Ema Grmšek, 9. r KULTURNI DAN V VRTCU V sklopu praznovanja kulturnega dneva nas je s svojim obiskom razveselila priznana slovenska glasbenica Tinkara Kovač. Otrokom je na igriv način predstavila svojo najljubšo prijateljico – flavto in kitaro. Zapela nam je nekaj svojih uspešnic, otroke je aktivno in zabavno vključevala v svoj program. Vsi skupaj smo zelo uživali in upamo, da nas še kdaj obišče! Obiskala nas je tudi knjižničarka Patricija. Mesec februar je mesec pustovanja in predstavila nam je povest o Pustu in zakaj ga vsako leto praznujemo. Če vas zanima, si slikanico sposodite v knjižnici in jo preberite. Patriciji hvala za prijetno druženje! Za enoto Hrpelje, Zorica Korošec 36 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBISK S KITAJSKE PRI ZVEZDICAH, »METULJČKIH« IN »SOVICAH« Pri Zvezdicah, Sovicah in Metuljčkih smo gostili prav posebne učiteljice. Z nami so ustvarjale Bei Bei in Dan Dan, učiteljici s Kitajske, ter ga. Tjaša Vilotič, prof. kitajščine. Seznanile so nas z nastankom kitajskih pismenk ter nam povedale kitajsko legendo o letu. Otroci so uživali v pisanju kitajskih pismenk. Pisali so s čopiči in črnilom iz oglja na pravi rižev papir in šlo jim je prav dobro. Imeli smo se zelo lepo! Zahvaljujemo se učiteljicam za obisk in popestritev naših aktivnosti. Tadeja Cizl gazela Vse, v kar verjamem – ni izgubljeno. Vse, kar z veliko žlico zajamem – ni izgubljeno? Vse, kar si močno želim NI in je všečno zame – ni izgubljeno. Naj je dobro ali slabo, IZ morda kar mi srce vname – ni izgubljeno. GUB Naj se mi še tako vleče kot jezik lame – ni izgubljeno … LJENO Tudi če se nečesa želim znebiti kot podstrešje krame – ni izgubljeno. In z upanjem in s stvarmi, ki pustijo vtis name – NI IZGUBLJENO! Enrik Ostrc DOBRODOŠLI, TROJČKI! Vsakega naraščaja naših sodelavk se zelo razveselimo, ampak tokrat je veselje trikratno. Sodelavka Martina Hrvatin je postala ponosna mamica trojčkom Viti, Urošu in Niki. Novopečeni družini želimo vse dobro! Kolektiv Vrtca Hrpelje | MLADARIJE | 37 VRTEC SEŽANA PREJEL NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE ≈JABOLKO KAKOVOSTI 2016« Javni zavod CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) vsako leto podeljuje priznanja in nagrade projektom, ki dosežejo kakovost na enem izmed sklopov aktivnosti: • program Vseživljenjsko učenje – Leonardo da Vinci mobilnost, • program Vseživljenjsko učenje – Erasmus Individualna mobilnost, • program Erasmus+ – eTwinning, • program Slovenski štipendijski sklad EGP in NFM, • evropsko jezikovno priznanje. Nacionalna agencija CMEPIUS je na podlagi zaključene projektne dokumentacije oz. vlog, prijavljenih na poziv, najboljše projekte predlagala v ocenjevanje zunanjim ocenjevalcem na podlagi kriterijev kakovosti, ki sledijo ciljem evropskih programov: upravičenost, vodenje, rezultati projekta, njegova trajnost, inovativnost in kreativnost. Izbrani projekti predstavljajo primere dobre prakse. Nacionalno jezikovno priznanje 2016 v prioritetnem področju »Večjezične šole/vrtci – sprejemanje raznolikosti« je letos prejel tudi Vrtec Sežana. Triletni inovacijski projekt Vrtca Sežana je pod okriljem Zavoda RS za šolstvo v središče postavil otroka in krepitev njegove sporazumevalne zmožnosti, senzibilnosti za večjezičnost in medkulturnosti. Otroci različnih narodnosti so se učili slovenščine kot učnega jezika, hkrati pa so se skupaj z večinsko populacijo učili italijanščine kot sosedskega jezika. Vzgojitelji so se pri tem posluževali različnih in inovativnih metod, kot je primer izmenjava učiteljic Vrtca Sežana in vrtca v zamejstvu v Italiji ali pa vključitev prostovoljcev iz lokalne osnovne šole, ki ZIMSKE RADOSTI V VRTCU MATERIJA Babica Zima je izpolnila obljubo, ki jo je dala Dedku Mrazu, in nam nasula nekaj snega. Mi smo se njene pošiljke zelo razveselili in neskončno uživali v igrah na snegu. Naredili smo tudi nekaj poskusov s snegom in ledom ter ugotavljali, kaj pospešuje njuno taljenje. Ob kulturnem dnevu smo se pogovarjali o Francetu Prešernu, jedli fige, poslušali Zdravljico in se preizkušali v risanju njegovega portreta. Pravkar pa v našem vrtcu v obeh skupinah potekajo predpriprave na pusta. Vsak dan se otroci v pustnem kotičku preoblačijo v različna oblačila, pokrivala …, gneča je tudi v pustni maskirnici. Komaj čakamo, da pride pravi pust. Pozdrav iz Vrtca Materija! Strokovne delavke vrtca imajo priseljensko izkušnjo. V projekt so se skozi različne dejavnosti aktivno vključevali tudi starši. Skozi kolegialno, medvrstniško in medgeneracijsko učenje ter sodelovanje v lokalnem prostoru se je ustvarjalo spodbudno in inovativno učno okolje, ki je bilo kot primer dobre prakse že večkrat predstavljeno širši strokovni javnosti. Aktivni članici projekta sta bili vzgojiteljici Renata Padovan in Anja Kristan, prostovoljci iz Osnovne šole pa Dženisa Bajramoska, Evelina Nuhanovič ter Leonora in Labinot Murseli. Projekt se še nadaljuje, z novimi člani in pod imenom »Otrokov glas«. Anja Kristan 38 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 KAJ LAHKO KRISTJANI PRISPEVAJO ZA BOLJŠI SVET? Kristjani poznajo Sveto pismo, ki velja za knjigo vseh knjig in o kateri je tudi napisanih največ knjig. S Svetim pismom je tesno povezan razvoj domovine in slovenskega jezika, saj je bil Dalmatinov prevod Biblije, ob Trubarjevem Katekizmu in Abecedniku, med prvimi natisnjenimi knjigami v slovenskem jeziku, leta 1583. Vendar pa je po splošni oceni raven poznavanja Svetega pisma bolj nizka. Tako obstajajo različne pobude, ki želijo ljudem približati Sveto pismo, saj je v njem velik zaklad modrosti. V katoliški Cerkvi je ena nedelja v letu posvečena Svetemu pismu, običajno v januarju. Letos je na ravni škofije, v Vipavi, potekalo srečanje bralcev božje besede in članov bibličnih skupin. Prisluhnili so predavanju koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka z naslovom »Ljubezen nikoli ne propade« (prim. 1 Kor 13,8). V Ljubljani in drugod pripravljajo javna branja Svetega pisma v obliki svetopi- semskih maratonov. Letos so izpostavili geslo iz preroka Ozeja: »Spregovorim ji na srce« (Oz, 2, 16). Obstajajo tudi različni programi za odrasle, kot so biblične skupine, Delavnice molitve in življenja, zakonske skupine, ki udeležencem približajo Sveto pismo. Gre za lažje dostopne programe, saj se izvajajo v župniji. V okviru Slovenskega bibličnega gibanja (SBG) ponujajo biblično šolo Evangelii Gaudium, ki je namenjena vsem, ki jih Sveto pismo že spremlja v njihovem poslanstvu in življenju, želijo pa svoje znanje poglobiti in se medsebojno obogatiti. Biblično šolo so poimenovali po apostolski spodbudi papeža Frančiška Evangelii gaudium – Veselje evangelija, kjer papež spodbuja k rednemu branju Svetega pisma. Več na www.eksegeza. net. Sveto pismo je navdihovalo in še danes navdihuje umetnike, kiparje in slikarje, pesnike in pisatelje, arhitekte … Lahko se spomnimo Prešerna, Cankarja, Plečnika … V njem iščejo modrosti filozofi. Verni kristjani pa v Svetem pismu spoznavajo, kako Bog razodeva svojo ljubezen do človeka. Kristjani ob božji besedi, kot tudi razumejo Sveto pismo, premišljujejo in molijo. Ob premišljevanju se naslonijo na odlomek in ga preslikajo na svoje življenje, saj verujejo, da je Božja beseda živa in po Njej Bog danes govori. Ob molitvi pa se pogosto naslonijo na psalme. Molitev psalmov je znana tudi kot večernice oziroma hvalnice. V tej molitvi je veliko bogastvo, saj so to izpričali premnogi kristjani, svetniki, preprosti verniki, ki so v njih iskali božjo bližino. Kdor bi rad pričel z branjem Svetega pisma, pa ne ve, kje pričeti, msgr. Jurij Bizjak svetuje kot primerno pričeti s knjigo Pregovorov ali Sirahovo knjigo. Nič ni težko, če se prebudi želja, da bi posegli po tej knjigi in odpihnili morebitni prah, ki se je nabral. Vse dobro. Jana Barba MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MOŠKI LISTAJTE NAPREJ, TO JE SAMO ZA ŽENSKE! (malo smeha ob prazniku žensk J) • V vsaki starejši ženski živi mlajša, ki razmišlja, kaj za vraga se je zgodilo! (Cora H. Armstron) • Ko si pri štiridesetih končno sestaviš glavo, ti začne razpadati telo. (Caryn Leschen) • Najtežja leta življenja so med deset in sedemdeset. (Helen Hayes pri 73 letih) • Ne morem verjeti, da se mi na bradi pojavljajo kocine. To so obrvi, ki so zašle. (Janette Barber) • V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno lahko to trapo utišam s piškoti. (neznana avtorica) POMOČ PRI PREKOMERNI UPORABI INTERNETA V lanskem letu je v Izoli zaživel Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta in sodobnih tehnologij - LOGOUT, kjer nudijo brezplačno strokovno pomoč vsem tistim, ki izgubljajo nadzor nad uporabo interneta. Pri svojem delu sledijo vodilu, da se posamezniki naučijo prevzeti nadzor nad uporabo medijev in ne da medijske vsebine prevzemajo nadzor nad njimi ter njihovim časom. Otroci, mladostniki in odrasli, ki se vključijo v programe pomoči Logout, imajo največkrat težave s prekomerno uporabo ali zasvojenostjo z igranjem računalniških in mobilnih iger, spremljanjem družabnih omrežij, brezciljnim brskanjem po spletu, nekateri pa tudi s spletnim nakupovanjem, spletnimi igrami na srečo ter pornografijo. V zaupnem odnosu s svetovalci se uporabniki programov soočijo s svojimi težavami, spoznajo, kaj nanje vpliva, ter kako jih lahko začnejo obvladovati. Pogosto po pomoč prihajajo tudi starši in drugi svojci, ki potrebujejo podporo pri postavljanju družinskih pravil in dogovorov o uporabi interneta ter na- prav, pa tudi o tem, kako izboljšati odnos s svojimi otroki. In kdaj lahko govorimo o težavah s prekomerno uporabo interneta in sodobnih naprav? Takrat, ko so zaradi njihove uporabe že opazne posledice v posameznikovem življenju ter se začenja rušiti ravnovesje med obsegom in pomembnostjo uporabe interneta ter drugimi življenjskimi aktivnostmi. Najpogostejše posledice se kažejo na področju odnosov – prepiri, zapiranje vase in izbruhi besa ob odvzemu naprav. Opazno je tudi, da oseba preživi vse več časa za ekrani naprav, pogosto tudi pozno v noč, kar se kaže v utrujenosti, slabem fizičnem počutju in razdražljivosti. Smisel pa izgubijo tudi druge, prej morda pomembne aktivnosti, kot so hobiji, druženje s prijatelji, pa tudi šolske in službene obveznosti. Zdi se, da postane svet interneta najpomembnejše v posameznikovem življenju, vse ostalo pa izgublja svojo vrednost. Da bi lahko ponovno vzpostavili ravnovesje in uravnoteženo uporabo interneta, posamezniki praviloma potrebujejo pomoč in oporo drugih, saj se sami soočajo z občutki nemoči, hkrati pa težave pogosto tudi zanikajo. Tu je torej še posebej pomembna vloga staršev in drugih svojcev, ki naj svojim bližnjim pomagajo narediti prvi korak k iskanju pomoči. Za več informacij o programih Logout so vam na voljo svetovalci na številki: 064 236 516, na e-poštnem naslovu [email protected] ter na spletni strani www.logout.si. Zala Janežič, univ. dipl. psih. | ZA VSAKEGA NEKAJ | 39 • Starost ni za reve! (Bette Davis) • Življenjska uganka: kako je mogoče, da dobimo 2 kilograma več, če pojemo vrečko piškotov, težko le 200 gramov? • Lepa stran življenja v majhnem kraju je, da če sama ne veš, kaj počneš, to zagotovo vedo drugi. • Nehala sem teči zaradi zdravstvenih težav. Stegna so se mi nenehno drgnila eno ob drugo in povzročala samovžig pajkic. • Neverjeten čudež: če obesiš oblačilo v svojo omaro in ga tam pustiš nekaj časa, se bo skrčilo za dve številki! • Prebrala sem članek, kjer je pisalo, da so tipični znaki stresa: prenajedanje, impulzivno nakupovanje in prehitra vožnja. Pa saj niso resni?? Tako izgleda moj idealen dan! • Poznam skrivnost podjetij, ki izdelujejo čipkasto spodnje perilo! Njihova skrivnost je samo ta, da se v njihovo perilo ne more spraviti nobena, starejša od 25 let. • Če lahko moški vodijo svet, zakaj ne morejo nehati nositi kravat? Kako brihtno, da si že ob začetku dneva okoli vratu zavežeš zanko!?! IN ŠE NEKAJ NASVETOV: J Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne priložnosti, vsak dan v tvojem življenju je poseben! Vsak dan uporabljaj svoje kristalne kozarce in najlepše krožnike. Ne hrani svojega najboljšega parfuma za posebne priložnosti, uporabi ga, kadar- 40 dni brez alkohola V času posta vsako leto poteka preventivna akcija 40 dni brez alkohola, ki jo organizira Slovenska Karitas skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa – Sektorjem za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavodom Med.Over.Net. Nosilci s pridruženimi partnerji v času akcije vabimo k različnim oblikam solidarnosti. Odločitev vsakega posameznika je, da sodeluje v akciji s 40-dnevno odpovedjo pitju alkohola, nespodbujanjem drugih k pitju alkohola, opozarjanjem na problematiko alkohola v naši družbi in tudi aktivnim iskanjem pomoči koli si ga zaželiš. Večkrat pojdi na obisk k svojim prijateljicam in se pogovarjaj z njimi. Smej se več, čisti manj. Sedi in uživaj v razgledu, naj te ne moti plevel v vrtu, ga boš že populila. Pojdi večkrat v naravo, na sonce. Življenje je celota, izpolnjena z užitki, ne pa samo boj za preživetje. Vsak dan sama sebi povej, da je danes poseben dan … vsak dan, vsaka ura, vsaka minuta je posebna. (Draga ženska, upam, da te je kakšna misel razveselila. Dragi moški, a ne piše zgoraj, da je to samo za ženske? C c c! J) (NMČ) in podpore pri tistih, ki prepoznajo svoj problem. Problem alkohola je v povečanem tveganju za prometne nesreče, nasilje doma ter zdravje. V okviru akcije so se nam do sedaj pridružili že številni, od Zveze upokojencev Slovenije, Gasilske zveze, Zavarovalnice Triglav in AC do posameznikov ambasadorjev, med njimi tudi priljubljeni radijski voditelj g. Deželak z Radia 1. Več o akciji najdete na www.brezalkohola.si, kjer lahko svoje sodelovanje tudi potrdite ali pa prispevate svojo izkušnjo, povezano z alkoholom. S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko simbolno izrazite solidarnost z vsemi, ki trpijo: • zaradi nasilja v družinah, • zaradi nesreč na cestah in • zaradi bolezni, ki so posledica alkohola. Poleg osebne odločitve lahko sodelujete tudi kot družina, skupnost, društvo … in na prireditvah v tem času ne ponujate alkoholnih pijač. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola in na nevarnosti opozorite tudi druge, ki bi morda želeli alkoholizirani sesti za volan. Svet za preventivo in vzgojo v prometu RS 40 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Za ljube knjigoljube V MORJU SO KROKODILI - RESNIČNA ZGODBA ENAJATOLAHA AKBARIJA Fabio Geda, Mladinska knjiga, 2010, Ljubljana »Mimo je prišel starec z v nebo uprtimi rokami; klical je hodaja hair in prosil boga za malo vedrine.« Definicijo (mednarodnih) migracij najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki RS in pravi naslednje: »(Mednarodne) migracije se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.« Migrant je torej »vsaka oseba, ki spremeni svojo običajno državo bivanja in pri tem spremeni stalno ali začasno bivališče«. Res je, v času globalizacije se svet zdi manjši, krajše so razdalje, razumevanje pa vse daljše od možganov, uma, logike. Naraščajoče razlike v standardu življenja in človeški varnosti, ki so na razpolago ljudem po svetu, nakazujejo povečanje obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je bilo v letu 2005 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov, kar je dvakrat več kot leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo z enega konca sveta na drugega. In ravno slednji je primer Enajatolaha Akbarija, glavnega knjižnega junaka, ki zaradi nevarnih vojnih razmer pri desetih zapusti domovino. Iz Afganistana ga mati odpelje skrivaj v Pakistan, ga tam pusti, vendar se Enajatolah čez neljubi čas in po veliko slabih izkušnjah premakne čez Iran v Turčijo, nato v Grčijo in se po nevarnih ilegalnih poteh (tri tedenska pešpot čez gore, v čolnu čez morje, v podvozju tovornjaka itd.) znajde v Italiji, kamor prispe po petih letih neprestanih negotovosti. Hrepenenje po boljšem, varnejšem življenju se navadno migrantom konča že sredi poti, nekateri med potjo zaradi nehumanih pogojev umrejo, nekaterim uspe. Ker imamo doma vedno pse in ti zahtevajo premike, sem jih vodila in divjala z njimi po t. i. tankovski poti okrog Obrova. Nemalokrat sem naletela na prebežnike, ki so se pred mano potuhnili, se skrili, neštetokrat sem naletela na zapuščene kose oblek sredi gozda. Ne, nisem jih prijavila, prebežnikov namreč. Pustila sem jih, da gredo. Nikoli v moji glavi ni bilo razmišljanj o tem, da gre za lopove, da gre za ljudi, ki bi mi radi storili kaj hudega. Pomislila sem prej, strela, če bi jim bilo doma lepo in udobno in varno in dobro, potem ne bi bežali. Jim pa tudi nisem pomagala, priznam. Skupinice suhljatih moških, najbrž Afganistancev ali drugih vzhodnjakov, so kot prestrašene živali bdele po grmovju, da bi jih kdo od nas, belih, sitih, srečnih, dokaj zadovoljnih, čistih, oblečenih, preskrbljenih …, ne prijavil, jih ne poslal nazaj, od koderkoli so že prišli. Spomnim se tistih, ki so na teh ubogih ljudeh služili in prislužili škifo denar, samo zato, da bi obogateli. Zanima me, kako omenjeni ponoči spijo, če sploh. In kdo smo, ki obsojamo? Ljudi, ki v 21. stoletju v največjem mrazu stojijo v kolonah, da bi dobili šalico vojaške čobodre? In kdo smo mi, da jim očitamo to, da so vzeli pot pod noge in želeli živeti bolje, srečneje, pa čeprav pri nas? In kdo smo mi, tako pobiblijskani ali pobebavljeni, da mečemo kamenje, mi brez tako imenovanega greha, blaže- ni in ne vem še kakšni, da si sploh lahko dovoljujemo nehumanosti ali, če hočete po domače, nečloveškosti, takšne in drugačne? Dvomim, da obstaja še kdo, ki za vojne ni slišal, jih prestajal, se selil, tudi v države nekdanje države, zato ker je moral. Ker so tako hoteli politika, čas, služba, karkoli, kdorkoli. Kdo smo, da ne zmoremo privoščiti lepega in dobrega življenja tudi tistim, ki so malce temnejši, ki morda malce drugače češejo svoje lase, ki morda malce drugače zaudarjajo, razmišljajo, tipajo, gledajo, slišijo, govorijo? Kdo smo, da dopuščamo tovrstne grozljive zgodbe, ki lahko nastanejo samo v okoliščinah, v katerih je svet divje razklan na bogate, t. i. demokratične, in na tiste revne, razdejane, na obrobju? Množične selitve prebivalstva iz obubožanega svetovnega obrobja so neizogibni stranski učinki, ki najbrž izvirajo od začetkov sveta in človeka, pa vendarle. Novi kapitalistični trgi ohranjajo izkoriščevalski in avtoritarni režim, ne glede, od kod prebežnik prihaja ali kam gre. Za obljubljene dežele pa je zločinsko in moralno skorumpirano pomagati prebežnikom vstopiti v državo. Pa vendarle, vsaka begunska ali katerakoli zgodba ima dve plati: na poti srečajo nesebičneže, ki jim pomagajo, in na poti srečajo idiote, ki jih oropajo, prijavijo in v tem stilu dalje. Ampak ne, mi bomo meje raje zapirali, ker je tako bolj učinkovito menda. Ampak ja, kot že rečeno, meje v glavah so premakljive, če že druge niso. V razmislek in priporočeno v branje. Fabio Geda živi in dela v Torinu v Italiji. Je učitelj, ukvarja se s težavnimi mladostniki, piše in igra nogomet kot skorajda vsak Italijan, ki kaj da nase. Za omenjeni roman je bil nominiran za prestižno italijansko literarno nagrado Strega. Patricija Dodič MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 41 Hišica na drevesu Bilo je poletje sredi devetdesetih, ko sem bil še osnovnošolec nekje v sedmem razredu in sva imela z bratcem idejo, da bi naredila hišico na drevesu nedaleč od doma. Seveda je bilo treba poiskati primerno drevo s širokimi vejami in po možnosti košarasto krošnjo. In glej ga zlomka, točno tak bor »je« rastel v bližini. Poudarek na »je« ni naključen, kajti to drevo ne stoji več. Doživel je podobno usodo kot veliko borov v naših krajih – teto Burjo. Ampak, ko sva se z bratom lotila načrtovati hišico, je bil omenjeni bor mogočno drevo, deblo gabarita Šerbijine Debele deklice. Vsaj nam kratkohlačnikom se je zdelo tako. Bor je bil sicer povprečne višine, bil pa je nadpovprečno star. Veje je imel na višini kakih štirih metrov oblikovane v košarasto obliko – krošnja, ki nastane zaradi odmiranja glavnega vrha ali pa je bil le-ta odrezan oz. zlomljen. Posledično začenjajo stranski vrhovi nadomeščati glavnega in rasti v višino. Tako nastane košarasta oblika drevesa, ki je najbolj primerna za ploščad hišice na drevesu, saj zelo olajša postavitev ravnih tal in ni treba narediti dodatne opore. Ideja je kaj kmalu padla na plodna tla, saj sta tudi najina najboljša prijatelja, sosed in sošolec, bila za to. Kako priročno, saj je stric sošolca delal v sedaj že veliko let propadlem Lesogradu na Kozini. Bilo je neko zelo vroče julijsko poletje, brez kapljice dežja in bilo je še vedno dovolj zgodaj po končanem šolskem letu, da prijatelja še nista šla z družinama na dopust. Kajti velikokrat se je zgodilo, da je bilo poletje samotno, ker smo bili vsi časovno neusklajeno na morju, toplicah ali pri starih starših. To poletje je bila izjema in imeli smo ves mesec čas, saj so se dopusti premaknili v avgust. Tisto poletje je bilo 'hura' poletje, ki je obetalo prave dogodivščine. Upravičilo je pričakovanja, čeprav se ni vse izteklo po načrtih. Gradnja hišice se je začela z nakupom žebljev na kilogram v bivši Blagovni hiši. Nato sva šla s prijateljem in sošolcem do strica Grozdana, ki je delal v pisarni v prostorih kozinske knjižnice v zgornjem nadstropju, približno tam, kjer sta sedaj pesništvo in knjige za mladino. Pokazal nam je, kje leži leseni zaklad (na tem prostoru je sedaj parkirišče za tovornjake), kupi palet z napako, ostanki desk, delov palet in raznoraznih odrezkov. Zaklad torej! Kup je bil tako visok, da smo po njem plezali. Bil pa je sila nevaren zaradi žebljev in ostrih lesenih odrezkov. Natovorili smo karjole, vozičke z malimi kolesci, in jih počasi in mukoma pretovorili v približno 500 m oddaljen gozdiček. Za nas je bil to pravi podvig, ki ni minil brez prask, zalusk in palet, padlih na noge … auč auč. Nič nas ni ustavilo, niti radovedno poizvedovanje policistov, ali ne menda krademo oz. si »trajno izposojamo«. Imeli smo alibi in dovoljenje. Občutek je bil fantastičen. Po celodnevnem tovorjenju gradbenega materiala smo naslednji dan začeli projekt dvigovanja palet na drevo. Na kratko, bremena so bila prelahka. Poskušali smo z improviziranim dvigovanjem s pomočjo konopca preko veje in visečih nas na drugi strani.J Mukoma in z obilo trme nam je uspelo dvigniti šest palet med vejevje »visoko« na drevo, sicer samo dobre štiri metre, za nas veliko višje. Nam se je podvig zdel primerljiv gradnji Keopsove piramide. Lahko si predstavljate, da je postavitev ploščadi pomenila najtežji in tudi najpomembnejši del hiške. Ko je bila ploščad postavljena, se nam je zdelo, da je hiška tri četrt končana. V enem tednu je bila postavljena. Hiška je bila postavljena na ploščadi s strešico in ograjico, ki spominja na barakarska naselja v favelah. Na natančnost se nismo ozirali, le zakaj bi se? Vegasti kubizem je vendarle naše področje. J Sicer hiška ni bila vrhunec gradnje, bila pa je naša in postavljena brez pomoči odraslih, zato smo jo s še večjim ponosom razkazovali staršem, ki so venomer izražali dvome o vzdržljivosti in rigidnosti gradnje. Nekega avgustovskega dne tistega poletja po končanem dopustu v toplicah, obiščem hišico na drevesu, ki sedaj ni bila več hišica na drevesu, ampak porušena grmada lesa s štrlečimi žeblji, napol zabitimi v deblo. Bila je žrtev medulične vojne. Prekleti kratkohlačniki iz Dolinske. J Ostali so mi lepi spomini na gradnjo, kratkotrajno veselje in seveda zaceljene ranice, ki so se ohranile do dandanes. Hišice ni več, kakor tudi bora ne. Prijateljev ne vidim več, najboljši izmed njih je žal pokojen. Dokler živijo spomini, živi hišica, prijatelji in dogodivščine. Še vedno pa gojim željo po grajenju in še vedno si želim narediti veliko hišo na drevesu oz. drevesih. Igor Race 42 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Ali ga poznate? Dragi bralci, hvala, da ste sprejeli našo novo rubriko, v kateri vam podamo nekaj znanih dejstev o določeni osebi, ki je bila ali pa je še vedno tako ali drugače pomembna za naše kraje oziroma se je širše uveljavila in je s tem promovirala tudi svojo občino. V prvi rubriki ste ugibali Štefana Šiškoviča. Trije ste pravilno ugotovili. Izžrebali smo Matijo Tratnika. Pri njih veliko vejo o tej čudoviti osebi, saj je imel nono Stanislav Babuder veliko podatkov o njem. Pred vami je nov izziv, da osebnost prepoznate po predstavljenih lastnostih. Odgovore sporočite v uredništvo na teleAli prepoznate osebo, ki je bila: fon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski • igralec in veliki režiser, pošti: [email protected] do 17. 3. 2017. • rojen v Povžanah, Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali • ustanovitelj Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, nagrajenca in podelili privlačno praktično • prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. nagrado. Kam pelja ta bela cesta, kam stezica ta pelja? Ne želim si v daljna mesta, šla bi le do Javorja… MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) | ZA VSAKEGA NEKAJ | 43 Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te med nami več ni. (S. Makarovič) ZAHVALA ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, brat, stric in nono Emil Resinovič (21. 11. 1946–29. 12. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom iz Hrpelj in Naklega ter znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Hrpelje, policistom Policijske postaje Kozina, Policijskemu veteranskemu združenju Sever in Komunalno stanovanjskemu podjetju d.d. Sežana za opravljen žalni pogreb. Žalujoči: žena Magda, hči Orjana z družino, sestra Marica z družino in ostalo sorodstvo V 59. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena HERMINA VALENČIČ (3. 4. 1958–2. 2. 2017) Iskrena zahvala ljubečim sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in vsem, ki ste jo poznali – za izrečeno sožalje, objem, stisk roke, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju KSP Sežana za pomoč pri organizaciji in izpeljavo pogrebne slovesnosti, predvsem pa pevcem za ganljivo petje ob njenem slovesu ter župniku. Posebna zahvala gre Mariji Pejkovič, dr. med., in Julijani Muha iz ZD Podgrad ter Tatjani Kastelic za nesebično pomoč in tolažbo v zadnjih dneh. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Mama, pogrešali te bomo! Žalujoči: mož Mirjan, sin David in hči Ingrid z možem Blažem, vnukinji Naaya in Isabella, mama Marija in ate Frane, brat Franci z družino ter vsi njeni (Anton Ivančič- Tone Kusov) Ob tragični in mnogo, mnogo prezgodnji smrti naše ljubljene ZAHVALA Nuše Valenčič Tiho in nenadoma nas je zapustil naš dragi Je čas, ki daje, in je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane, in je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (31. 10. 2000 - 19. 2. 2017) ni besed, ki bi opisale našo žalost. Lahko se le iz srca zahvalimo vsem Vam, ki ste nam v najtežjih trenutkih našega življenja stali ob strani in nam s svojo nesebično pomočjo, na različne načine, poskušali omiliti neizmerno bolečino. Iskrena hvala, hvala vsem. Nuška, spomin nate ostaja tu, kjer ostajaš Ti, v srcih tvojih najdražjih… Vsi Tvoji IVAN HOTEŽ iz Brezovice 3. 3. 1935–15. 1. 2017 ZAHVALA Tiho in nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat SILVAN RACMAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom – posebno Šiminovim, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. Hvala KSP Sežana, župniku g. Vidu Premrlu, Mirku Grželju za ganljiv govor, nečaku Bogdanu Gerku za poslovilne besede, pevskemu kvartetu Riba in cerkvenemu pevskemu zboru župnije Brezovica. Iz srca hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Večno boš ostal v naših srcih – nikoli te ne bomo pozabili: žena Silva, hčerki Lilijana in Mojca z družinama ter sestra Karmela iz Mihel (21. 5. 1939–31. 1. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in dobrodelni prispevek. Posebna zahvala komunalnemu podjetju iz Sežane, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Sonja in hči Tanja z družino 44 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 KNJIŽNICA Program v marcu 2017 Razstava 10. marec 2017 ob 18.00, petek: Ina Stergar: Rosa mladega jutra, slikarska razstava, otvoritev, nastopa Društvo Nit s prebiranjem poezije v beneškem narečju, glasbeni dodatek na klavirju: Alja Cergolj Razstava bo na ogled od 10. do 31. marca 2017. Prireditve 3. marec 2017 ob 18.00, petek: Jože Guardijančič: Naši predniki geomanti, predavanje o tem, kako so si v preteklosti s pomočjo naravnih sil urejali življenja. Jože Guardjančič se že nekaj let ukvarja s proučevanjem ljudskega izročila, navad in danes težko razumljivih obredov naših prednikov s pomočjo radiestezije in geomantije. Je sourednik spletne strani Megalitska Slovenija, kjer del teh znanj s sodelavci prenaša javnosti. Sam se rad pošali, da je je absolvent poganske univerze, smer izganjanje hudiča. Prisrčno vabljeni! 14. marec 2017 ob 18.00, torek: Katarina Škrab in Sebastijan Udovič: Nordkapp, potopis. Predavatelja nas bosta popeljala na 12.000 km dolgo pot z motorjem na skrajni sever Evrope in nazaj. Nordkapp je najsevernejša razgledna točka Evrope (71°10’21’’), leži na otoku Mageroy (Norveška). Severni pol je oddaljen »samo« dobrih 2.000 km. Zanimiva je igra besed MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA POZOR! Spremenjen urnik Knjižnice na Kozini od 15. 2. dalje: PRIHAJA NA ODRE ponedeljek: 8h–15h torek, sreda in petek: 11h–18h četrtek: zaprto sobota: samo prva v mesecu! KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA Poletni urnik: ponedeljek: 8–15 sreda in petek: 11–18 torek, četrtek in sobota: zaprto »razgledna«, saj je dejanska najsevernejša točka skalovje Knivskjelodden (71°11’08’’), ki leži levo od Nordkappa. Do tja vodi z glavne ceste E69 težje prehodna markirana pešpot po tundri, dolžine okrog 8 km. Zaradi lažjega dostopa so turistično atrakcijo prestavili za eno skalovje bolj vzhodno. 24. marec 2017 ob 18.00, petek: pravljičnoustvarjalna urica s Tajdo Valenčič 31. marec 2017 ob 18.00, petek: ŠK Zgodbarnica OBRAZNA JOGA IN NARAVNA KOZMETIKA Dva pomembna vidika pomlajevanja, trening obraza, s katerim dosežeš konkretne spremembe na lepotnem, zdravstvenem in osebnem področju, ter naravno izdelana kozmetika, ki koži povrne zdrav sijaj in naravno ravnovesje, sta skupaj še učinkovitejša. Pettedenski tečaj obrazne joge se prične v ponedeljek, 27. 3., ob 19.00 v vaškem domu v Hrpeljah. Delavnica izdelovanja naravne kozmetike bo v soboto, 8. 4. in 22. 4., ob 17.00 v vaškem domu v Hrpeljah. Dobrodošla! Prijave: Niveska Tarini, 040 727 916 ali [email protected] Ponedeljek, 27. marec, ob 20h Sreda, 8. marec, ob 20h Koncert LOVRO POGORELIĆ, klavir, in ALEKSANDAR MILOŠEV, violina Zavod Smejmo se in Kosovelov dom Sežana vsemogočna komedija BUH POMAGEJ Sobota, 11. marec, ob 19h PREMIK 2017 Nedelja, 2. april, ob 18h Muzikal MAMMA MIA! Nedelja, 12. marec, ob 20h 17. marec 2017 ob 18.00, petek: Jožica Golob Klančič: Trpežne trajnice brez kemije – od načrtovanja, zasajanja do vzdrževanja. Trajnice so po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. V to skupino rastlin torej ne sodijo enoletnice in dvoletnice, kakor tudi ne drevnina (drevesa, grmovje in olesenele plezalke), sobne in klasične balkonske rastline. Med trajnice spadajo tudi vodne in obvodne rastline, dišavnice in začimbnice ter mnoga zdravilna zelišča, okrasne trave in praproti. | ZA VSAKEGA NEKAJ | 45 DRAGO MISLEJ - MEF IN NOB Koncert za teran in proteuse Ponedeljek, 3. april, ob 20h SLG Celje; Vinko Möderndorfer – NOSTALGIČNA KOMEDIJA Sobota, 18. marec, ob 10h SREČKINE SOBOTE Lea Menard – KO BOM VELIK Program in več informacij: www.kosovelovdom.si 8. april ob 19h KRUHA IN VRTNIC koncert ŽPZ KOMBINAT z gosti oglas hrpelje a5_marec.indd 1 16. 02. 2017 15:48:39 Na elektro omari na Slavniški smo opazili lep grafit, nad katerim smo navdušeni. Sporočilo sicer ni ravno pozitivno, še manj miroljubno, sta pa grafika in oblikovanje zelo zanimivi in pozitivno sprejeti! Radi bi spoznali avtorja, ker imamo na voljo kar nekaj pustih površin, ki bi mu mogoče predstavljale izziv za ustvarjanje – njemu v izziv, nam v veselje. Prosimo, da se oglasi na obcina. [email protected] ali 05 6800 150 ali osebno v sprejemni pisarni občine. Občinska uprava Foto: Gaia Mihalič 46 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA PROGRAM POHODOV VO V LETU 2017 Datum Kam Zahtevnost Čas hoje Vodnik 12. 3. Sviščaki–Snežnik–Sviščaki zimski 5h Vojko 19. 3. Odprta meja Beka–Glinščica lahek 4h VO 26. 3. Strane–Suhi vrh na Nanosu lahek 4–5 h Vojko 2. 4. Grmada–Tošc iz Polhovega Gradca lahek 4–5 h Vojko 30. 4. Ostrožno Brdo–Zalesje–Šmagurje lahek 3–4 h Vojko Zazid–Lipnik–Kavčič–Golič–Kojnik pot narcis lahek 5h Ježek 28. 5. Predmeja–Iztokova koča–Mali Golak lahek 4h Vojko 10. 6. Nočni pohod na Slavnik iz Hrpelj ob 20h lahek 4h VO 25. 6. Rudno polje–Viševnik lahek 4–5 h Vojko 9. 7. Planina Kuhinja–Rdeči rob–Batognica 5h Boris 23. 7. Izviri Piave–Avanza–Peralba v Karniji lahek lahek in zelo zahteven zelo zahtev zahteven zelo zahtev. lahek 5–7 h Boris 5+6h Vojko 5+6h Ježek 3h VO 7. 5. 6.–7. 8. 3. 9. Dvodnevni Rudno polje–Triglav Dvodnevni iz Logarske doline na Klemenčo jamo–Krofičko in Ojstrico Odprta meja Golac–Žabnik–Vodice 10. 9. Bazoviški junaki Bazovica ob 9.30h lahek 4h tradic. 17. 9. Cima Brentoni v Karnijskih Alpah lahek 5h Boris 8. 10. Kepa v Karavankah zahteven 6h Boris 15. 10. Kostanjev praznik v Rodiku lahek 3h VO 22. 10. Podvežak–Poljske device–Veliki vrh lahek 5h Boris 12. 11. San Simeone v Karniji lahek 4–5 h Boris 26. 11. Broskov pohod v Movražu lahek 3–4 h tradic. 10. 12. Pohod v neznano lahek 4h VO 20.– 21. 8. Za vsak pohod bo vsaj 7 dni prej izdelan razpis in objavljen po e-pošti in v Facebook skupini PD Slavnik ter nekaj dni pred pohodom tudi na mobilno številko. V primeru slabe vremenske napovedi ali druge višje sile bo datum pohoda spremenjen. Prijavijo se lahko vsi s poravnano članarino PZS za tekoče leto, saj s tem velja zavarovanje in se izkazu- je planinska dejavnost. Za vse informacije, prijavo na pohode in urejanje članarine nas lahko obiščete vsak četrtek od 18h do 19h v planinski pisarni (Vaški dom Hrpelje). Za nujne informacije se obrnite na nas po e-pošti: vojko. [email protected] in 031 585 195 (Vojko) Varen korak v 2017! Premierno pred Koprom in Sežano V petek, 24. marca, ob 19h se bo v Kulturnem domu Hrpelje zgodil filmski in uprizoritveni »Premierni paket«. V filmskem »polčasu« bosta na področju južne Primorske prvič premierno javno predvajana predfilm »Obredna daritev« (11 minut) in šestinpetdesetminutni »Štetje v jeseni«. Režiser Marko Brecelj bo projekciji uvedel z nekaj gostimi stavki, na koncu pa se bo izpostavil kritiki občinstva in odgovarjal na vprašanja. Drugi »polčas« bo performirana koncertna agitka »Stereo drama« . V njej bo Olivija Kosec (Arijana M. Brecelj) med drugim tudi stregla z odličnim vinom Puhovih, Samo Prižigajev (Marko Brecelj) pa bo predvsem peligral svoje pesmi. Brezplačno kulturno druženje bo prvi korak soustvarjalnega sodelovanja med Občino Hrpelje - Kozina in nevladnima organizacijama Pohorski bataljon in DPZN. Vljudno vabljeni tudi brez spremstva staršev, a seveda na lastno odgovornost! | ZA VSAKEGA NEKAJ | 47 V KD Hrpelje gostuje Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini K nam prihajajo s komedijo: Družinske zdraske v soboto, 11. marca, ob 19h! Društvo povezuje dekleta, žene, može in fante na vasi ter si prizadeva razgibati kulturno in družabno življenje na robu med Vipavsko dolino in Krasom. Že trinajst let želimo mladim rodovom prenesti sporočilo in kulturo naših dedov in babic, zato v sodelovanju z dramsko skupino ustvarjamo vsakoletne etnološko obarvane prireditve. Uspešno smo predstavili projekt Da ne bi pozabili, odmevne predstave Zrno na zrno, Vhcet bo, vhcet , Povabljen, prijatelj, sem trto sadil!, EKOla, domače sejme!, Gospodinja in pol ter mnoge druge. Letos smo v ospredje postavili moškega. Kaj je v časih, ko še ni bilo električnih naprav, ko še ni bilo »kavčev in televizij«, počel podeželski mož in kaj počne danes. Moški je osrednja figura pesmi pevskega zbora gospodinj pod vodstvom Janje Pirnar ob spremljavi harmonikarja Joška Ferjančiča. O moških govori dokumentarni film, ki skozi stare črno-bele fotografije priča o ustvarjalnosti, skrbnosti in družabnosti (nekdanjega) moža. Tudi avtorska komedija Dušana Česna v ospredje postavlja može. Zdrahe v sodobni družini, kjer se zaradi takšnih ali drugačnih stisk, v premajhni hiši z eno samo televizijo gnete preveč generacij, so nekaj čisto običajnega in nadvse zabavnega. Rešujemo jih vsak po svoje in tudi zdrahe v komediji »DRUŽINSKE ZDRASKE« se srečno končajo. Rezervacij ni. Vstopnina: 1 uro pred predstavo v KD Hrpelje, 6 EUR Otroci, vabljeni na četrto sezonsko predstavo v Kulturni dom Hrpelje! K nam pride Kekec! V družbi Bedanca … Le kdo ju ne pozna? Kaže, da se najpogumnejši pastirček – vse do današnjih dni – vedno znajde v središču najbolj napetega dogajanja. Tokrat je na poti v planine srečal ubogega, prestrašenega Kosobrina, njegov pogum pa se je najbolj pokazal pri Bedancu, s katerim res ne gre češenj zobati … Odlična animacijska predstava je nastala po motivih Josipa Vandota. Skozi dogajanje kljub številnim napetim dogodivščinam vedno znova ugotovimo, da z dobro voljo lahko skorajda vse uspe! V sredo, 15. marca, ob 17.30! Izvaja: Družinsko gledališče Kolenc Vstopnine ni! 48 | ZA VSAKEGA NEKAJ | Odprta meja v novem času Beka Botač 19. marec OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA Start skupinskega pohoda: ob 9.00 pri karavli na Beki (vodijo vodniki PD Slavnik) Srečanje v Botaču: ob 11.00 Srečanje na Beki: ob 13.00 Slavnostni nagovor: g. Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Republiki Sloveniji V kulturnem programu bodo nastopili: Harmonikarski orkester Nika Polesa Topla malica zagotovljena. Občina Hrpelje - Kozina in Občina Dolina OBČINA HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 49 50 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA POTUJOČA KNJIŽNICA Regijski Večgeneracijski center Morje Koper vabi k vpisu na ustvarjalne delavnice. Večgeneracijski center MORJE Koper Delavnice bodo potekale vsak četrtek v Osnovni Šoli Dragomerja Benčiča Brkina v Hrpeljah. Od 16.30 do 17.30: »Likovne ustvarjalnice za otroke« namenjen predšolskim otrokom in osnovnošolcem. Vabljeni tudi starši. Od 18.00 do 19.00: Več informacij na GSM: 040 77 20 30 ali na facebook.com/centerMorje. »Slikarske delavnice« KrajUra Datum obiska Z ustvarjanjem pričnemo 9.3.2017. Dejavnosti potekajo pod mentorstvom likovne pedagoginje Urške Babuder. Dejavnosti so brezplačne. Potekajo v oviru projekta Večgeneracijskega centra Morje Koper, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad in Mestna občina Koper. Nosilec projekta je Zveza društev upokojencev Mestne občine Koper s partnerjema: Ljudska univerza Koper in Osnovna šola Koper. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV MESTNE OB�INE KOPER Krpanova 13, 6000 Koper Primorska poje pri nas: KD Hrpelje nedelja, 12. marec, ob 17.00 uri Nastopajo: PEVSKA SKUPINA HRUŠIŠKI FANTI, HRUŠICA VOKALNA SKUPINA LIŠKA DEKLETA, LIG MEŠANI PEVSKI ZBOR KOŠANA VOKALNA SKUPINA ŠUMLJAK, BUDANJE MEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA ŽENSKA VOKALNA SKUPINA JEZERO, DOBERDOB KRAJEVNI URAD HRPELJE vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani. KNJIŽNICA KOZINA Tel.: (05) 680 30 27, pon: 7.00 - 14.00, tor: 12.00 - 18.00, sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprto MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected] Materija13.30–13.50 2. in 30. marec Velike Loče 14.05–14.40 Gradišče14.55–15.25 Markovščina15.35–16.00 Slivje16.10–16.40 Hotična16.50–17.10 Brezovica17.20–17.40 Rožice17.50–18.10 Rodik 9.00–9.30 16. marec Javorje16.30–17.00 23. marec POŠTA Kozina od ponedeljka do petka: 8.00 - 11.30 in 14.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 11.00 Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: (05) 6890 498 Splošna ambulanta dr. Lazić: (05) 6890 499 Referenčna ambulanta: (05) 6890 500 Dežurna služba in urgenca: (05) 6890 490 Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00 Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/ Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99 Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected] namenjene odraslim, ki se želijo spoznati s svetom ustvarjalnosti. Prijavite se na spletnem naslovu [email protected]. Lepo vabljeni! Potujoča knjižnica bo v marcu 2017 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu: | NAPOVEDNIK | 51 MALI OGLASI Ugodno prodam kotno sedežno garnituro v dobrem stanju, Markovščina. Info: 040 727 103 PUSTNE UTRINKE iz naših krajev najdete na spletni strani občine! Če jih še nimamo iz vašega kraja, jih še vedno lahko pošljete na naslov: [email protected] RAZNAŠANJE GLASILA Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www. hrpelje-kozina.si. Prihodnja številka za april 2017 bo izšla v četrtek, 31. marca 2017 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 17. marec 2017! Uredništvo POŠTA Materija Pon, tor, čet, pet: 8.00 - 16.00, sre: 8.00 - 17.00, sobota: 9.00 - 11.00 POŠTA Obrov Ponedeljek, sreda, četrtek, petek: 8.00–15.00, torek: 10.00–17.00, sobota: 8.00–10.00 Banka Koper od ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00 Deželna banka Slovenije od ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00 Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550 Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI I ZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453) BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030 Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] 52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017 Koledar aktualnih dogodkov v OHK Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt 3. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Predavanje Jožeta Guardijančiča Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 10. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Otvoritev slikarske razstave Ine Stergar Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 11. 3. ob 18h Vaški dom Tatre Predstavitev knjige »Češnje, bele in rdeče« Tanje Tuma OHK in ZB za vrednote NOB 05 / 6800 150 11. 3. ob 19h KD Hrpelje Predstava Družinske zdraske OHK 05 / 6800 150 12. 3. ob 17h KD Hrpelje Primorska poje JSKD Sežana in MoPZ Slavnik 05 / 6800 150 14. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Potopis Katarine Škrab in Sebastijana Udoviča Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 15. 3. ob 17.30h KD Hrpelje Otroška predstava »Kekec in Bedanec« OHK 05 / 6800 150 17. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Predavanje Jožice Golob Klančič Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 18. 3. ob 19h Športna dvorana Hrpelje Veliki koncert Brkinske godbe 2000 z Manco Špik in Isaacom Palma Brkinska godba 2000 19. 3. Beka Odprta meja v novem času Beka-Botač OHK 24. 3. ob 19h KD Hrpelje Filmski in uprizoritveni »Premierni paket« Marka Breclja Marko Brecelj 05 / 6800 150 24. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Pravljično-ustvarjalna urica s Tajdo Valenčič Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 31. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Zgodbarnica Knjižnica Kozina 05 / 6803 027 • • • • • • • • • • • Od januarja dalje vsako tretjo soboto v mesecu v večnamenskem prostoru na občini: brezplačno pravno svetovanje po predhodni najavi (glej notranje strani glasila). NIA vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek ob 19.00; Vaški dom Rodik, vsak torek ob 20.30; Vaški dom Slivje, vsak četrtek ob 20.30 Kung Fu za otroke: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00 Wudang Kung Fu za odrasle: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 Taijiquan in Qigong: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00 Step aerobika, HIIT in Nirvana fitness vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 Zumba: Vaški dom Hrpelje vsako sredo od 18.00 do 19.00 Nordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.00 Nordijska hoja: izpred Vaškega doma Vrhpolje, vsak zadnji petek v mesecu ob 18.00 (tel.: 031 321 324) BrkinSki: Vaški dom Hrpelje, vsak četrtek ob 19.00 Prijava prireditev: [email protected]
© Copyright 2024