Maribor, Koper, 28. 2.2017
ŽUPANOM MESTNIH OBČIN
Spoštovani!
Predstavnice in predstavniki strokovnih teles SOS in ZMOS so se po seznanitvi s sklepom
Skupščine ZMOS o soglašanju s prenosom inšpekcijskega nadzora nad enostavnimi objekti
in po prejemu zadnje verzije Gradbenega zakona in Zakona o arhitekturni in inženirski
dejavnosti (ZAID) (verzija 16.2.2017) sestali z namenom oblikovanja predloga, ki bi
vključeval pričakovanja mestnih občin /mogoče še katere druge/, ob tem pa oblikoval model
intervencij v prostor, ki je sistemsko smiseln, pregleden, izvedljiv in takšen, da bi občine v
prihodnje lahko nadzorovale dogajanje v prostoru z vidika postavljanja enostavnih objektov
in drugih posegov v prostor.
Prisotni so tako oblikovali ključna opozorila in predloge v zvezi z zadnjimi rešitvami, ki jih
prinaša Gradbeni zakon (GZ) glede prenosa inšpekcijskega nadzora na občine:
1. V predlogu gradbenega zakona (GZ) ni predviden samo prenos inšpekcijskega
nadzora nad enostavnimi objekti, ampak prenos nad vsemi objekti, ki po GZ ne
potrebujejo gradbenega dovoljenja, to pomeni prenos inšpekcijskega nadzora nad
(1) enostavnimi objekti,
(2) vzdrževalnimi deli (torej tudi nadzor nad elektro in strojnimi instalacijami, ki so v
primerih nepravilne izvedbe lahko nevarni za zdravje in življenje ljudi) in
(3) vzdrževalnimi deli v javno korist (tudi nadzor nad državnimi vzdrževalnimi
deli, ki jih omogoča sektorska zakonodaja – železnice, telekomunikacije, državne
ceste in energetika).
2. Skupna lastnost vseh navedenih objektov je, da niso projektirani in zanje dovoljenje
ni potrebno, zato občinski inšpektorat ne bo mogel ugotavljati skladnosti izvedenih
del s projektno dokumentacijo (in odločbo o dovolitvi izvedbe gradnje), ampak bo pri
svojem delu nosil breme dokaznega postopka, da izvedena gradbena dela niso v
skladu s prostorskim aktom. Med investitorjem in občinskim inšpektorjem ne bo
projektanta, ki bi nosil strokovno odgovornost, ampak bo to prevzel občinski
inšpektor.
3. Zaradi izjemne odgovornosti občinskega inšpektorja GZ v 83. členu določa posebne
pogoje, po katerih je lahko za občinskega inšpektorja imenovana le oseba, ki ima
poleg osnovnih pogojev v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, izobrazbo
s področja gradbeništva ali arhitekture. Prav nobena občina ni javno poročala, da so
občinske inšpekcijske službe že usposobljene za izpolnjevanje navedenih pogojev,
zato bo obstoječe inšpektorje treba izobraziti na s predlogom zakona zahtevanih
področjih gradbeništva ali arhitekture, v realnih razmerah pa bo to zagotovo
pomenilo novo zaposlovanje. Ni znano zakaj se je pripravljavec zakona odločil, da za
»urbanistični/prostorski« nadzor zahteva izobrazbo s področja gradbeništva,
zadoščala bi izobrazba, ki je po predlogu ZAID zahtevana za prostorske načrtovalce
(po četrti alineji prvega odstavka 8. člena predloga ZAID). Strokovne službe občin
ocenjujemo, mnoge analize pa so to tudi pokazale, da na občinah že danes
primanjkuje strokovno usposobljenega kadra s področja gradbeništva in arhitekture.
Vedno seveda obstaja možnost, da občine že zaposlene javne uslužbence z ustrezno
gradbeno ali arhitekturno izobrazbo prerazporedijo na inšpekcijski nadzor nad
objekti, za katero po GZ ni potrebno gradbeno dovoljenje, vendar je to strokovno in
organizacijsko popolnoma neupravičeno. Zaradi prevzemanja novih pristojnosti bo
seveda oslabelo delo, ki ga ti uslužbenci že opravljajo v okviru obstoječih pristojnosti
občin.
4. Zaskrbljujoč je tudi uradni podatek MOP-a, da nadzor nad »enostavnimi« objekti
danes predstavlja le 5% vseh inšpekcijskih zadev, to je na letni ravni okvirno 580
postopkov v celi državi. Podatek je zavajajoč, saj se nanaša le na enostavne objekte,
vzdrževalna dela (npr. energetske prenove) in vzdrževalna dela v javno korist
(objekti GJI) v tem izračunu niso upoštevani. Upoštevani pa tudi niso vsi tisti primeri
postopkov, kjer je državna gradbena inšpekcija prejela prijavo, a zaradi
neprioritetnosti še ni pričela ugotovitvenega postopka, kadar pa ga je začela pa se je
ta zaključil s sklepom o zaustavitvi postopka, ker objekt ni predstavljal objekta po
dikciji Zakona o graditvi objektov (2. člen, tč. 1.1.5-ZGO-I). Dejanske ocene o številu
takih postopkov MOP in državna gradbena inšpekcija občinam kljub prošnjam ne
posreduje, prepričani pa smo, da bo skupno število letnih nadzorov zagotovo več
tisoč, če ne več deset tisoč.
5. Izjemno obremenitev za občine in občinske inšpektorje predstavlja zahteva predloga
GZ, da v sklop prenesene pristojnosti na občine sodi tudi »amnestija«, oziroma po
pojmovniku predloga GZ »legalizacija enostavnih objektov«. MOP v obrazložitvi GZ
pojasnjuje, da »je glede na velik pripad inšpekcijskih zadev (v drugem delu iste
obrazložitve je takih zadev le 580?), ki se nanašajo na nedovoljene gradnje,
legalizacija obstoječih neproblematičnih objektov eden izmed vidnejših ciljev
predloga zakona«. Predlog zakona skuša ta cilj naslavljati tudi z določbami, ki se
nanašajo na reševanje problematike legalizacije za nazaj. S prenosom inšpekcijskega
nadzora bodo občinski inšpektorji vključeni tudi v postopke legalizacije za nazaj, za
vse primere, ko država ni opravila ustreznega nadzora.
Naveden je le del argumentov, ki narekujejo izjemno previdnost občinskih stališč do
predlaganih rešitev zakonodaje. Dejansko je odprtih več tem, ki jim ministrstvo v času
dopolnjevanja rešitev od oktobra 2016 do februarja 2017 ni prisluhnilo, so pa za
normalizacijo dela občinskih uprav nujna. Naj tu omenimo le problematiko komunalnega
prispevka, lokalne zemljiške politike, popolna blokada države pri evidentiranju nepremičnin
(še vedno je mogoče samovoljno in špekulativno parceliranje zemljišč in etažiranje
objektov),…
Ker sta zakona že v javni obravnavi je zato nujno ponovno opozoriti, da je tako opredeljen
prenos nadzora nad enostavnimi objekti neustrezen, ker:
a. občinam ne prenaša le urbanističnega nadzora nad enostavnimi objekti,
ampak prenaša nadzor nad vzdrževalnimi deli in vzdrževalnimi deli v javno
korist ter ostalimi gradnjami, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje;
b. za izvajanje urbanističnega nadzora za občinske inšpektorje zahteva gradbeno
izobrazbo (urbanistična izobrazba bi morala zadoščati);
c. uvaja retroaktivni nadzor nad že zgrajenimi objekti, pri gradnji novih pa
investitorjem
ne
dopušča
možnosti
predhodne
formalne
ugotovitve
urbanistične skladnosti;
d. ker MOP še ni javno objavil strokovne ocene o številu enostavnih objektov,
niti podatkov o številu inšpekcijskih postopkov, ki jih inšpekcije zaradi
neprioritetnosti še niso obravnavale, niti podatkov o številu inšpekcijskih
postopkov, ki so se zaključili s sklepom, ker objekt ni predstavljal objekta po
dikciji Zakona o graditvi objektov (2. člen, tč. 1.1.5-ZGO-I) in
e. ker MOP v zadnji različici predloga GZ spreminja prvotne rešitve tako, da ni
jasno, kateri enostavni objekti sploh so, jasno je le, da jih zagotovo ne bo
določal zakon ali občinski predpis.
Zato za prenos nadzora na /mestne/občine izpostavljamo naslednje zahteve občin:
f.
da se prenaša le »urbanistični 1 « nadzor nad enostavnimi objekti in
vzdrževalnimi deli v javno korist za lokalne sisteme GJI,
g. da se med pogoji za občinskega inšpektorja zahteva izobrazba, ki je po
predlogu ZAID zahtevana za prostorske načrtovalce,
h. da se občine odveže obveznosti v zvezi z legalizacijo enostavnih objektov
postavljenih pred uveljavitvijo GZ,
1
Nadzor nad skladnostjo gradenj z določili veljavnih prostorskih aktov občine.
i.
da se nadzor nad enostavnimi objekti po predlogu GZ poveže z nadzorom
nad izvajanjem odloka o urejanju podobe naselij in krajine po predlogu
ZUreP-2,
j.
da se z ZUreP-2 vzpostavi pojem »javno mesto« kjer občina lahko izvaja
inšpekcijski nadzor nad skladnostjo dejanske rabe zasebnih in javnih površin
z določili prostorskih aktov z vidika splošnega varstva javnih in zelenih
površin, omejevanjem pretiranega oglaševanja in splošne urejenosti prostora
in
a. da se z zakonom ob predhodni uskladitvi z občinami (ne s predpisom
ministra) nedvoumno določi pojem enostavni objekti, za katerega bo nadzor
v pristojnosti (mestnih) občin.
Glede ostalih vsebin spreminjanja normativnega okvira občine zahtevamo:
b. dosledno povezano obravnavo predlogov zakonodajnih sprememb v ZUreP2, GZ, ZMVN in ZEN (ločena obravnava predloga GZ že z vidika enostavnih
objektov kaže na nujno intervencijo rešitev v ZUreP-2) in
c. dosledno upoštevanje dosedanjih pripomb in predlogov občin, do katerih se
pripravljavec še ni opredelil.
S spoštovanjem,
Jasmina Vidmar, l.r.
Miloš Senčur, l.r.
Generalna sekretarka SOS
Vodja strokovne službe ZMOS