Sv. Magdalena Maribor
KRSTI: Majerič Izak (19. 2.) Bog ga blagoslovi. POGREBI: Okreša Ivan (3. 2.) Šranc Heda (14. 2.) Vrbančič Ciril (15. 2.) Rosenfeld Lovrenc (28. 2.) Murko Antonija (1. 3.) Bog jim daj večni mir. SVETE MAŠE: Nedelja ob 8.00, 10.00 in 18.30, delavnik ob 18.30. Kapela srca Jezusovega vsak dan ob 7.00 uri. ZA DOBRO VOLJO »Ne razumem, zakaj pri seštevanju vedno napišeš višjo vsoto, kot je dejansko!« se čudi učitelj matematike. »Ti očka nič ne pomaga pri nalogi?« »Seveda mi! Ampak veste, moj očka je natakar,« razloži Anže. »Gospa, z vami ni nič narobe,« reče zdravnik. »Nekaj toplih kopeli, sprehod po svežem zraku in topla obleka ... to vam bo koristilo.« »Dragi,«, ogovori Tanja moža. »Veš, zdravnik mi je svetoval teden toplic, pa teden oddiha v hribih in takoj moram dobiti krzneni plašč.« »Oči, rad bi se pogovoril s tabo na tri oči,« reče Miha. »Misliš, na štiri,« ga popravi očka. »Ne, ne. Na tri. Spet boš moral zamižati na eno oko!« DOGODKI V ŽUPNIJI IN DEKANIJI V soboto, 1. aprila, bo duhovna obnova za ŽPS pri Sv. Ignaciju na Pohorju Vsak petek v postnem času ob 17.45 bo v naši cerkvi križev pot Vsako soboto v postnem času bo v veliki dvorani Bazilike Matere Usmiljenja v Mariboru potekalo postno predavanje z družinsko tematiko: Sobota, 4. marec 2017, ob 17. uri: p. dr. Viktor Papež: Problemi digitalne zasvojenosti in komunikacija v družini Sobota, 11. marec 2017, ob 17. uri p. Branko Cestnik: Premik k družini v družbi in Cerkvi Sobota, 18. marec 2017, ob 17. uri p. dr. Viktor Papež: Družina in odsotnost očeta – družina „brez očeta“ Sobota, 25. marec 2017, ob 17. uri Lidija in Jože Kociper: Pot iz vražjega dialoga v družini Sobota, 1. april 2017, ob 17. uri Marinka Černetič: Čuječnost v vsakdanjiku družine Ureja Jože Čonč; e-pošta [email protected], odgovarja p. Ivan Hočevar - župnik, Magdalenski trg 3, Maribor, tel. 331 94 81, oz. 041 286 352, e-pošta: [email protected] OZNANILA Župnija Sv. Magdalena Maribor MAREC 2017 Številka 411 http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si POSTNI ČAS Postni čas je milostni čas. Je priložnost, da globlje vstopimo v odnos z Bogom in bližnjim. Gre za ponovno postavitev Gospoda v središče svojega življenja. Sčasoma more Gospod izgubiti prostor v našem življenju. Vse drugo nam je bolj pomembno: delo, učenje, študij, krožki, delavnice, TV, internet, igrice in drugo. Cerkev nam v postnem času polaga na srce tri sredstva, kako se moremo bolje povezati z Bogom in bližnjim. To je molitev, postenje in dobra dela. Molitev je od vsega, kar počnemo, najpomembnejše opravilo. Molitev je dihanje vere, pravi Silvano Fausti. Kdor ne moli, se zaman trudi in prizadeva v svojem življenju (prim. Ps 127,1). Postenje je duhovna disciplina, ki ima mnogotere učinke. S postenjem damo prostor Svetemu Duhu, da lažje deluje v nas. Ko se postimo, smo bolj dovzetni za Božje navdihe, lažje razločujemo. Dobra dela so znamenje, da je naša vera resnična. Kajti vera brez del je mrtva (Jak 2,26). Karkoli smo storili sestram in bratom v potrebi, smo storili Jezusu samemu. Ne ljubimo z besedo, ampak v dejanju in resnici (1 Jn 3,18). Dobro je, da vsak župljan naredi načrt za postni čas in se ga skuša držati. Kako bomo letos doživeli veliko noč, je veliko odvisno tudi od naše priprave nanjo. Vsekakor pa bo zelo koristno, da opravimo poglobljeno sv. spoved v postnem času. Bolj bo naše srce čisto, lepši bodo prazniki. p. Ivan Hočevar, župnik STARA SPOVEDNICA Je že kar nekaj časa, kar smo dobili novo spovednico. Zdi se, da je ta bolj obiskana, kot je bila stara. Verjetno tudi zato, kar ima primernejši prostor. Čakamo samo še na primerno signalizacijo, da se bo vedelo, kdaj je priložnost za spoved. Ker stara spovednica ni bila več v uporabi in je jemala prostor v cerkvi, smo se odločili, da jo komu podarimo. Ponudbo smo dali duhovnikom dekanije Maribor.Takoj se je javil župnik v Vurberku. Organiziral je skupino mož, ki so prišli, spovednico naložili in odpeljali. Bili so nam hvaležni. Upamo, da jim bo dobro služila. Menda so nekoč župnijo Vurberk dvanajst let oskrbovali jezuiti. Preko spovednice bomo še naprej povezani s to župnijo. Prostor, kjer je v naši cerkvi stala stara spovednica, je primeren za mamice, ki pripeljejo vozičke z majhnimi otroki. Sicer pa se lahko tja usede vsak, če se tam bolje počuti. p. župnik DUHOVNE VAJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU K duhovnim vajam sem pristopila po priporočilu svoje dobre prijateljice Jane Pogorevc, ki mi je velika vzpodbuda in vzgled, kako v kaosu in naglici vsakdana iskati in najti Boga. To je moja prva izkušnja duhovnih vaj. Začetki so bili polni dvomov in samospraševanj ali je to zame in ali mi bo uspelo vztrajati na poti prepoznavanja BOGA v sebi, ki mi daje korenine brezmejne varnosti in me istočasno opremlja s pogumom za izpolnitev vseh življenjskih nalog, ki jih je namenil zame. Duhovne vaje z učiteljem, voditeljem in mentorjem p. Francetom Zupančičem, katerega iskriv duh in neusahljiv vir modrosti izvabljata globoko občudovanje, imajo zame neprecenljivo vrednost. V skupini smo z vsakim našim »duhovnim torkom« bolj povezani, združujejo nas 2 (posebna zahvala družini Križovnik), vse skupaj pa smo začinili s plesom ob glasbi, ki je prihajala izpod prstov Amadeja in njegovega očeta Oliverja (prisrčna zahvala tudi njima). Poslovili smo se najprej z zahvalo Bogu in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji te slovesnosti in druženja, nato pa zapeli Angelčka. Hvala p. Vinku in njegovi ekipi, ki je pripravila prostor, skuhala čaj in postorila še kaj. In čisto za konec - bil je prelep nedeljski dan, Bogu in vsem nam v veselje. Da bi bilo še čim več takšnih. Slavje vere, slavje luči! Damijan Mlinarič EP PRVENSTVO V NOGOMETU Od 20. do 23. februarja je bilo v Vukovarju na Hrvaškem že enajsto evropsko nogometno prvenstvo v malem nogometu duhovnikov. Nastopilo je petnajst ekip iz vse Evrope. Prvenstva se je udeležil tudi magdalenski župnik s slovensko duhovniško nogometno ekipo PAX. Srečanje je bilo športno, kulturno, duhovno in razvedrilno obarvano. Ogledali smo si tudi nekaj cerkvenih in kulturnih znamenitosti v Vukovarju, Osijeku in Đakovu. Hrvatje so nas seznanili tudi z grozotami zadnje vojne v Vukovarju. Ker sem imel nekaj ur prostega, sem si ogledal ostanke kasarne v Osijeku, kjer sem pred več kot tridesetimi leti služil vojsko. Nogometne tekme so potekale zavzeto, vendar v duhu fair play-a. Slovenci smo tri tekme zmagali, dve zgubili. Za šest mest smo izboljšali uvrstitev lanskega leta. Sicer pa je važno sodelovati, ne zmagati. Med duhovniki je vel sproščen in vesel duh. Prijateljstvo se je med nami še poglobilo. Drugo leto bo prvenstvo v Italiji. p. Ivan Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Jn 4,23-24 V nebeljo, 19. marca, bo na radiu Brezje verska oddaja Veselo oznanilo, ki jo je pripravila naša župnija. Vabljeni k poslušanju na frekvenci 106,8 MHz. V petek, 24. marca, po večerni maši bo dobrodelni koncert novega pevskega zbora. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni župnijski Karitas. 7 mestih, ki so obkoljena«. V ponedeljek 26. decembra je skupina pohodnikov iz različnih držav krenila na pot. Med potjo so se jim pridružili še drugi. Ker so potovali skozi Maribor, so rabili prenočišče. Okrog 35 pohodnikom smo velikodušno odprli vrata v našem župnišču. Pri nas so prenočili dvakrat. Spali so v učilnicah, na hodniku in celo v hišni kapeli. Prvi večer je bilo še posebej pester, ko so imeli izobraževalno razvedrilni program in si skuhali večerjo. Dobro so se počutili pri nas. Ob obhodu so nam bili zelo hvaležni. Izrekli smo jim blagoslov in srečno pot. Naj varno prispejo na želeni cilj! p. Ivan izpovedi osebnih doživetij duhovnih lekcij posameznega tedna. Učimo se, kako naj ob soočanju z vsakodnevnimi izzivi in ovirami vztrajno iščemo in najdemo duhovna sidrišča, ki nam jih velikodušno in naklonjeno vseskozi podarja Bog s svojo milostjo ter blagoslovi svojih naukov in besed. Duhovne vaje nam utrjujejo duha, bogatijo naše duše in nam služijo kot opomnik, da je vsak od nas v očeh Boga enakovreden, pomemben in ljubljen, ne oziraje se na zunanje atribute, ki jim sedanji čas nespametno pripisuje nezasluženo veljavo. Jasna K. L. VERA IN LUČ PRI SV. JOŽEFU, STUDENCI KONCERT MEPZ ANGEL BESEDNJAK Februar je za naše gibanje še posebej slovesen, saj je svečnica, simbol luči, naš največji praznik. Kakor je v Mariboru v navadi, se ta mesec v eni izmed župnij predstavimo stolni in magdalenski lučkarji. Letos smo obiskali župnijo Sv. Jožefa na Studencih. Kljub kisli vremenski napovedi nas je to zgodnje nedeljsko dopoldne pričakalo sonce; trdno verjamemo, da nam je te tople žarke poklonil naš ljubi Bog. Prisrčno nas je pozdravil župnik p. Vinko Škafar in po kratkem postanku pred cerkvijo smo se odpravili v Božji hram.Tam smo ob redni nedeljski Praznik Jezusovega darovanja, svečnico, smo v naši cerkvi po večerni sveti maši obogatili s petjem. V gosteh smo imeli mešani pevski zbor KUD Angel Besednjak. Izvedli so božični koncert. Kraljevale so seveda božične pesmi. A z odlično dovršenim petjem so dokazali, da jim tudi ljudske, črnske duhovne in druge pesmi niso tuje. Vsi, predvsem pa tisti, ki imamo radi zborovsko petje, smo bili navdušeni in smo zares uživali. Po koncertu je p. župnik prijazno povabil vse pevce in poslušalce na druženje v župnijsko dvorano. Magda Golob KULTURNI PRAZNIK sv. maši skupaj s farani ter ob somaševanju p. Vinka in našega lučkarskega duhovnika p. Franceta Zupančiča slavili sveto evharistijo. Pri tem se je čutila neverjetno pozitivna energija (Božja prisotnost), ganjenost, solze vseh prisotnih. Sveta maša, kot jo lahko pripravijo le naše lučke. Po njej smo se zbrali pred cerkvijo, kjer smo domačine postregli z domačim kruhom, spečenim v krušni peči naše gospe Pepce Brdelak. Tudi tukaj je še vedno odmevalo vse to, kar se je dogajalo v cerkvi. Farani so poklepetali z nami in izrazili svojo hvaležnost, ker smo duhovno obogatili to nedeljsko dopoldne. Slavje in druženje se je nadaljevalo v župnišču, kjer smo se okrepčali tudi telesno z okusno pripravljeno hrano 6 V soboto, 11. Februarja 2017, smo v naši župniji praznovali kulturni praznik. Zbralo se nas je lepo število župljanov. Druženja so postala pri nas zelo priljubljena, saj tako bogatimo medsebojne odnose in prijateljstva. 3 Ob prebiranju poezije in poslušanju naših mladih umetnikov je popoldan polepšal še naš župnik, ki nam je na harmoniko zaigral venček domačih melodij. Za veselo vzdušje je poskrbela tudi Anica Nedeljko s harmoniko in svojim petjem, kateremu smo se tudi mi pridružili. Ob pecivu in pijači smo počasi zaključili naše srečanje. Zvečer smo se zbrali pri sveti maši, ki se je končala s procesijo z lučkami na čast Lurški materi Božji. Ostal bo še en lep spomin, ki ogreje srce. Erna V. PRVO SREČANJE STARŠEV IN BOTROV BIRMANCEV V soboto, 11. februarja, smo se srečali s sestro Meto Potočnik in se posvetili odlomkom iz Svetega pisma, ki nosijo sporočila povezana z zakramentom svete birme. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju in se končalo z mislijo na prihodnje srečanje, ki bo nadaljevalo osmišljanje zakramenta in poglabljanje naše lastne vere. Starši in botri smo s takšno pripravo ne samo v boljšo duhovno oporo svojim odraščajočim otrokom, pač pa se še bolj povežemo med seboj in tudi s cerkvenim občestvom. Stane Kocutar SREČANJE ANSAMBLA RDEČE MORJE Po kratki pavzi, ki je trajala malo več kot dvajset let, smo se srečali člani ansambla Rdeče morje, ki je v naši župniji deloval v drugi polovici osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let. Tisti malo starejši se nas morda še spomnite; to je bil čas veselja, glasbe, slavljenja in druženja. Ansambel je v župniji in v vsakem izmed nas pustil globok pečat. Bogu smo hvaležni za vsak trenutek, ki smo ga 4 preživeli skupaj. Tega se morda takrat kot mladostniki nismo dovolj zavedali. Se pa danes zagotovo toliko bolj, o tem je pričevalo tudi naše ponovno srečanje. Preko telefona smo se povezali še z Živkom ali po domače s Kikom, ki živi v Dubrovniku. Prav vsak izmed nas se je osebno pogovoril z njim in naše (pa verjamem, da tudi Kikove) oči so kar žarele od veselja. Globoko smo hvaležni za ta pogovor in tudi Marku, katerega telefonski račun po skoraj pol urnem pogovoru najbrž ni bil majhen. Toliko smo si imeli za povedati, da je čas kar prehitro minil. Sicer pa je dvajset let kar dolga doba in zgodb, ki jih piše življenje, je enostavno preveč, da bi lahko vse strnili v enem večeru. In prav je tako. Imamo dovolj močne razloge, da se ponovno srečamo; tokrat pa zagotovo ne bomo čakali dvajset let. Ali se nam obeta ponovna združitev Rdečega morja? Nikoli ne reci nikoli … prsti in glasilke nas še vedno srbijo. Do takrat pa nam (in vam) ostajajo prelepi spomini in neskončna hvaležnost Bogu za Marijo, Marka, Damijana Vinterja, Izidorja, Živka, avtorja tega prispevka, vse ostale člane, ki smo se jih prav tako spomnili, in navsezadnje za ansambel Rdeče morje. Damijan Mlinarič POHOD ZA ALEP Ko je Anna Alboth, družinska mati dveh deklic, gledala pretresljive podobe iz Alepa, je v sebi začutila nujo, da bi nekaj storila za močno preizkušene ljudi v Siriji. Prišla je na idejo, da bi organizirala pohod iz Berlina do Alepa v znamenje solidarnosti z begunci, ki so morali zaradi vojne narediti isto pot v obratni smeri. Odločitev je temeljila na želji, da bi »dosegli mir in omogočili humanitarno pomoč ljudem v 5
© Copyright 2025