Sv. Magdalena Maribor

KRSTI:
Majerič Izak (19. 2.)
Bog ga blagoslovi.
POGREBI:
Okreša Ivan (3. 2.)
Šranc Heda (14. 2.)
Vrbančič Ciril (15. 2.)
Rosenfeld Lovrenc (28. 2.)
Murko Antonija (1. 3.)
Bog jim daj večni mir.
SVETE MAŠE:
Nedelja ob 8.00, 10.00 in
18.30, delavnik ob 18.30.
Kapela srca Jezusovega
vsak dan ob 7.00 uri.
ZA DOBRO
VOLJO
»Ne razumem, zakaj pri seštevanju vedno
napišeš višjo vsoto, kot je dejansko!« se čudi
učitelj matematike. »Ti očka nič ne pomaga pri
nalogi?«
»Seveda mi! Ampak veste, moj očka je natakar,«
razloži Anže.
»Gospa, z vami ni nič narobe,« reče zdravnik.
»Nekaj toplih kopeli, sprehod po svežem zraku
in topla obleka ... to vam bo koristilo.«
»Dragi,«, ogovori Tanja moža. »Veš, zdravnik
mi je svetoval teden toplic, pa teden oddiha v
hribih in takoj moram dobiti krzneni plašč.«
»Oči, rad bi se pogovoril s tabo na tri oči,« reče
Miha.
»Misliš, na štiri,« ga popravi očka.
»Ne, ne. Na tri. Spet boš moral zamižati na eno oko!«
DOGODKI V ŽUPNIJI IN DEKANIJI
V soboto, 1. aprila, bo duhovna obnova za ŽPS pri Sv. Ignaciju na Pohorju
Vsak petek v postnem času ob 17.45 bo v naši cerkvi križev pot
Vsako soboto v postnem času bo v veliki dvorani Bazilike Matere
Usmiljenja v Mariboru potekalo postno predavanje z družinsko tematiko:
Sobota, 4. marec 2017, ob 17. uri:
p. dr. Viktor Papež: Problemi digitalne zasvojenosti in komunikacija v
družini
​S​obota, 11. marec 2017, ob 17. uri
p. Branko Cestnik: Premik k družini v družbi in Cerkvi
So​bota, 18. marec 2017, ob 17. uri
p. dr. Viktor Papež: Družina in odsotnost očeta – družina „brez očeta“
​Sobota, 25. marec 2017, ob 17. uri
Lidija in Jože Kociper: Pot iz vražjega dialoga v družini
​S​obota, 1. april 2017, ob 17. uri
Marinka Černetič: Čuječnost v vsakdanjiku družine
Ureja Jože Čonč; e-pošta [email protected], odgovarja p. Ivan Hočevar - župnik,
Magdalenski trg 3, Maribor, tel. 331 94 81, oz. 041 286 352, e-pošta: [email protected]
OZNANILA
Župnija Sv. Magdalena Maribor
MAREC 2017
Številka 411
http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si
POSTNI ČAS
Postni čas je milostni čas. Je priložnost, da
globlje vstopimo v odnos z Bogom in
bližnjim. Gre za ponovno postavitev
Gospoda v središče svojega življenja.
Sčasoma more Gospod izgubiti prostor v
našem življenju. Vse drugo nam je bolj
pomembno: delo, učenje, študij, krožki,
delavnice, TV, internet, igrice in drugo.
Cerkev nam v postnem času polaga na srce
tri sredstva, kako se moremo bolje povezati
z Bogom in bližnjim. To je molitev,
postenje in dobra dela. Molitev je od vsega,
kar počnemo, najpomembnejše opravilo.
Molitev je dihanje vere, pravi Silvano
Fausti. Kdor ne moli, se zaman trudi in
prizadeva v svojem življenju (prim. Ps
127,1). Postenje je duhovna disciplina, ki
ima mnogotere učinke. S postenjem damo
prostor Svetemu Duhu, da lažje deluje v nas. Ko se postimo, smo bolj dovzetni
za Božje navdihe, lažje razločujemo. Dobra dela so znamenje, da je naša vera
resnična. Kajti vera brez del je mrtva (Jak 2,26). Karkoli smo storili sestram in
bratom v potrebi, smo storili Jezusu samemu. Ne ljubimo z besedo, ampak v
dejanju in resnici (1 Jn 3,18). Dobro je, da vsak župljan naredi načrt za postni čas
in se ga skuša držati. Kako bomo letos doživeli veliko noč, je veliko odvisno tudi
od naše priprave nanjo. Vsekakor pa bo zelo koristno, da opravimo poglobljeno
sv. spoved v postnem času. Bolj bo naše srce čisto, lepši bodo prazniki.
p. Ivan Hočevar, župnik
STARA SPOVEDNICA
Je že kar nekaj časa, kar smo dobili novo spovednico. Zdi se, da je ta bolj obiskana,
kot je bila stara. Verjetno tudi zato, kar ima primernejši prostor. Čakamo samo še
na primerno signalizacijo, da se bo vedelo, kdaj je priložnost za spoved. Ker stara
spovednica ni bila več v uporabi in je jemala prostor v cerkvi, smo se odločili, da jo
komu podarimo. Ponudbo smo dali duhovnikom dekanije Maribor.Takoj se je
javil župnik v Vurberku. Organiziral je skupino mož, ki so prišli, spovednico
naložili in odpeljali. Bili so nam
hvaležni. Upamo, da jim bo dobro
služila. Menda so nekoč župnijo
Vurberk dvanajst let oskrbovali
jezuiti. Preko spovednice bomo še
naprej povezani s to župnijo. Prostor,
kjer je v naši cerkvi stala stara
spovednica, je primeren za mamice, ki
pripeljejo vozičke z majhnimi otroki.
Sicer pa se lahko tja usede vsak, če se
tam bolje počuti.
p. župnik
DUHOVNE VAJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
K duhovnim vajam sem pristopila po priporočilu svoje dobre prijateljice Jane
Pogorevc, ki mi je velika vzpodbuda in vzgled, kako v kaosu in naglici vsakdana
iskati in najti Boga.
To je moja prva izkušnja duhovnih vaj. Začetki so bili polni dvomov in
samospraševanj ali je to zame in ali mi bo uspelo vztrajati na poti prepoznavanja
BOGA v sebi, ki mi daje korenine brezmejne varnosti in me istočasno opremlja s
pogumom za izpolnitev vseh življenjskih nalog, ki jih je namenil zame.
Duhovne vaje z učiteljem,
voditeljem in mentorjem p.
Francetom Zupančičem,
katerega iskriv duh in
neusahljiv vir
modrosti
izvabljata globoko
občudovanje, imajo zame
neprecenljivo vrednost.
V skupini smo z vsakim
našim »duhovnim torkom«
bolj povezani, združujejo nas
2
(posebna zahvala družini Križovnik), vse skupaj pa smo začinili s plesom ob
glasbi, ki je prihajala izpod prstov Amadeja in njegovega očeta Oliverja (prisrčna
zahvala tudi njima). Poslovili smo se najprej z zahvalo Bogu in vsem, ki so na
kakršenkoli način pomagali pri organizaciji te slovesnosti in druženja, nato pa
zapeli Angelčka. Hvala p. Vinku in njegovi ekipi, ki je pripravila prostor, skuhala
čaj in postorila še kaj. In čisto za konec - bil je prelep nedeljski dan, Bogu in vsem
nam v veselje. Da bi bilo še čim več takšnih.
Slavje vere, slavje luči!
Damijan Mlinarič
EP PRVENSTVO V NOGOMETU
Od 20. do 23. februarja je bilo v Vukovarju na Hrvaškem že enajsto evropsko
nogometno prvenstvo v malem nogometu duhovnikov. Nastopilo je petnajst
ekip iz vse Evrope. Prvenstva se je udeležil tudi magdalenski župnik s slovensko
duhovniško nogometno ekipo PAX. Srečanje je bilo športno, kulturno, duhovno
in razvedrilno obarvano. Ogledali smo si tudi nekaj cerkvenih in kulturnih
znamenitosti v Vukovarju, Osijeku in Đakovu. Hrvatje so nas seznanili tudi z
grozotami zadnje vojne v Vukovarju. Ker sem imel nekaj ur prostega, sem si
ogledal ostanke kasarne v Osijeku, kjer sem pred več kot tridesetimi leti služil
vojsko. Nogometne tekme so potekale
zavzeto, vendar v duhu fair play-a.
Slovenci smo tri tekme zmagali, dve
zgubili. Za šest mest smo izboljšali
uvrstitev lanskega leta. Sicer pa je važno
sodelovati, ne zmagati. Med duhovniki je
vel sproščen in vesel duh. Prijateljstvo se je
med nami še poglobilo. Drugo leto bo
prvenstvo v Italiji.
p. Ivan
Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu
in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in
kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«
Jn 4,23-24
V nebeljo, 19. marca, bo na radiu Brezje verska oddaja Veselo oznanilo, ki
jo je pripravila naša župnija. Vabljeni k poslušanju na frekvenci 106,8 MHz.
V petek, 24. marca, po večerni maši bo dobrodelni koncert novega
pevskega zbora. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni župnijski Karitas.
7
mestih, ki so obkoljena«. V ponedeljek 26. decembra je skupina pohodnikov iz
različnih držav krenila na pot. Med potjo so se jim pridružili še drugi. Ker so
potovali skozi Maribor, so rabili prenočišče. Okrog 35 pohodnikom smo
velikodušno odprli vrata v našem župnišču. Pri nas so prenočili dvakrat. Spali so v
učilnicah, na hodniku in celo v hišni kapeli. Prvi večer je bilo še posebej pester, ko
so imeli izobraževalno razvedrilni program in si skuhali večerjo. Dobro so se
počutili pri nas. Ob obhodu so nam bili zelo hvaležni. Izrekli smo jim blagoslov in
srečno pot. Naj varno prispejo na želeni cilj!
p. Ivan
izpovedi osebnih doživetij duhovnih lekcij posameznega tedna.
Učimo se, kako naj ob soočanju z vsakodnevnimi izzivi in ovirami vztrajno
iščemo in najdemo duhovna sidrišča, ki nam jih velikodušno in naklonjeno
vseskozi podarja Bog s svojo milostjo ter blagoslovi svojih naukov in besed.
Duhovne vaje nam utrjujejo duha, bogatijo naše duše in nam služijo kot
opomnik, da je vsak od nas v očeh Boga enakovreden, pomemben in ljubljen, ne
oziraje se na zunanje atribute, ki jim sedanji čas nespametno pripisuje
nezasluženo veljavo.
Jasna K. L.
VERA IN LUČ PRI SV. JOŽEFU, STUDENCI
KONCERT MEPZ ANGEL BESEDNJAK
Februar je za naše gibanje še posebej slovesen, saj je svečnica, simbol luči, naš
največji praznik. Kakor je v Mariboru v navadi, se ta mesec v eni izmed župnij
predstavimo stolni in magdalenski lučkarji. Letos smo obiskali župnijo Sv. Jožefa
na Studencih. Kljub kisli vremenski napovedi nas je to zgodnje nedeljsko
dopoldne pričakalo sonce; trdno verjamemo, da nam je te tople žarke poklonil naš
ljubi Bog. Prisrčno nas je pozdravil župnik p. Vinko Škafar in po kratkem
postanku pred cerkvijo smo se odpravili v Božji hram.Tam smo ob redni nedeljski
Praznik Jezusovega darovanja, svečnico, smo v naši cerkvi po večerni sveti maši
obogatili s petjem. V gosteh smo imeli mešani pevski zbor KUD Angel Besednjak.
Izvedli so božični koncert. Kraljevale so seveda božične pesmi. A z odlično dovršenim
petjem so dokazali, da jim tudi
ljudske, črnske duhovne in
druge pesmi niso tuje. Vsi,
predvsem pa tisti, ki imamo
radi zborovsko petje, smo
bili navdušeni in smo zares
uživali. Po koncertu je p.
župnik prijazno povabil vse
pevce in poslušalce na
druženje v župnijsko
dvorano.
Magda Golob
KULTURNI PRAZNIK
sv. maši skupaj s farani ter ob somaševanju p. Vinka in našega lučkarskega
duhovnika p. Franceta Zupančiča slavili sveto evharistijo. Pri tem se je čutila
neverjetno pozitivna energija (Božja prisotnost), ganjenost, solze vseh prisotnih.
Sveta maša, kot jo lahko pripravijo le naše lučke. Po njej smo se zbrali pred
cerkvijo, kjer smo domačine postregli z domačim kruhom, spečenim v krušni peči
naše gospe Pepce Brdelak. Tudi tukaj je še vedno odmevalo vse to, kar se je
dogajalo v cerkvi. Farani so poklepetali z nami in izrazili svojo hvaležnost, ker
smo duhovno obogatili to nedeljsko dopoldne. Slavje in druženje se je nadaljevalo
v župnišču, kjer smo se okrepčali tudi telesno z okusno pripravljeno hrano
6
V soboto, 11. Februarja 2017,
smo v naši župniji praznovali
kulturni praznik. Zbralo se nas je
lepo število župljanov.
Druženja so postala pri nas
zelo priljubljena, saj tako
bogatimo medsebojne odnose
in prijateljstva.
3
Ob prebiranju poezije in poslušanju naših mladih umetnikov je popoldan polepšal še naš
župnik, ki nam je na harmoniko zaigral venček domačih melodij. Za veselo vzdušje je
poskrbela tudi Anica Nedeljko s harmoniko in svojim petjem, kateremu smo se tudi mi
pridružili. Ob pecivu in pijači smo
počasi zaključili naše srečanje.
Zvečer smo se zbrali pri sveti
maši, ki se je končala s procesijo z
lučkami na čast Lurški materi
Božji.
Ostal bo še en lep spomin, ki
ogreje srce.
Erna V.
PRVO SREČANJE STARŠEV IN BOTROV BIRMANCEV
V soboto, 11. februarja, smo se srečali s sestro Meto Potočnik in se posvetili
odlomkom iz Svetega pisma, ki nosijo sporočila povezana z zakramentom svete
birme. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju in se končalo z mislijo na
prihodnje srečanje, ki bo
nadaljevalo osmišljanje
zakramenta in poglabljanje
naše lastne vere. Starši in
botri smo s takšno pripravo
ne samo v boljšo duhovno
oporo svojim odraščajočim
otrokom, pač pa se še bolj
povežemo med seboj in tudi s
cerkvenim občestvom.
Stane Kocutar
SREČANJE ANSAMBLA RDEČE MORJE
Po kratki pavzi, ki je trajala malo več kot dvajset let, smo se srečali člani
ansambla Rdeče morje, ki je v naši župniji deloval v drugi polovici osemdesetih in
prvi polovici devetdesetih let. Tisti malo starejši se nas morda še spomnite; to je bil
čas veselja, glasbe, slavljenja in druženja. Ansambel je v župniji in v vsakem
izmed nas pustil globok pečat. Bogu smo hvaležni za vsak trenutek, ki smo ga
4
preživeli skupaj. Tega se
morda takrat kot mladostniki
nismo dovolj zavedali. Se pa
danes zagotovo toliko bolj, o
tem je pričevalo tudi naše
ponovno srečanje. Preko
telefona smo se povezali še z
Živkom ali po domače s
Kikom, ki živi v Dubrovniku.
Prav vsak izmed nas se je
osebno pogovoril z njim in naše (pa verjamem, da tudi Kikove) oči so kar žarele
od veselja. Globoko smo hvaležni za ta pogovor in tudi Marku, katerega
telefonski račun po skoraj pol urnem pogovoru najbrž ni bil majhen. Toliko smo
si imeli za povedati, da je čas kar prehitro minil. Sicer pa je dvajset let kar dolga
doba in zgodb, ki jih piše življenje, je enostavno preveč, da bi lahko vse strnili v
enem večeru. In prav je tako. Imamo dovolj močne razloge, da se ponovno
srečamo; tokrat pa zagotovo ne bomo čakali dvajset let. Ali se nam obeta
ponovna združitev Rdečega morja? Nikoli ne reci nikoli … prsti in glasilke nas
še vedno srbijo. Do takrat pa nam (in vam) ostajajo prelepi spomini in neskončna
hvaležnost Bogu za Marijo, Marka, Damijana Vinterja, Izidorja, Živka, avtorja
tega prispevka, vse ostale člane, ki smo se jih prav tako spomnili, in navsezadnje
za ansambel Rdeče morje.
Damijan Mlinarič
POHOD ZA ALEP
Ko je Anna Alboth,
družinska mati dveh deklic,
gledala pretresljive podobe
iz Alepa, je v sebi začutila
nujo, da bi nekaj storila za
močno preizkušene ljudi v
Siriji. Prišla je na idejo, da bi
organizirala pohod iz
Berlina do Alepa v
znamenje solidarnosti z
begunci, ki so morali zaradi vojne narediti isto pot v obratni smeri. Odločitev je
temeljila na želji, da bi »dosegli mir in omogočili humanitarno pomoč ljudem v
5