Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 8. marca 2017 125. redna seja Vlade RS Pomembna sprememba Kazenskega zakonika Vlada Republike Slovenije je danes sprejela besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ1–E). Novela KZ1-E zaostruje zagrožene kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, zlasti pri kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter terorizmu. Nekatere ključne rešitve predloga so: - lažje dokazovanje naklepa oziroma krivde zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti; - višje zagrožene kazni za zlorabo položaja uradne osebe ali javnega uslužbenca; - višje zagrožene kazni za množične kršitev temeljnih pravic delavcev; - lažje dokazovanje kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev tudi ko ni mogoče izkazati direktnega naklepa; - uvedba kaznivosti oškodovanja upnikov tudi, če znaša povzročena premoženjska škoda manj kot 50.000 EUR; - višja zagrožena kazen za zlorabo svetovnega spleta z objavljanjem posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino za namene izsiljevanja ali nadlegovanja polnoletne osebe; - s ključnimi zahtevami Sveta Evrope in Evropske unije usklajen sklop novih inkriminacij in dopolnitev obstoječe ureditve s področja preprečevanja in boja proti terorizmu (potovanje v tujino z namenom terorizma, financiranje terorizma, pridobitev orožja za terorizem, usposabljanje za terorizem ipd.); - uvedba varnostnega ukrepa izgona obsojenega tujca iz države. 1. ZLORABA POLOŽAJA Zloraba položaja ali zaupanja, ki je trenutno podrobno določena v prvem odstavku 240. člena KZ-1, mora biti storjena naklepno, hkrati pa mora biti pri storilcu vnaprej podan še kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali drugemu ali povzročitve premoženjske škode. Veljavna ureditev torej zahteva naklep storilca v zvezi z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, hkrati pa še namen, da bo s tem sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, kar je pretirano in onemogoča pregon storilcev, ki bi na primer dejanje storili z eventualnim naklepom, zato je predlagana ustrezna sprememba. Hkrati je predlagana še sprememba 257. člena KZ-1: - v prvem odstavku 257. člena KZ-1 uradna oseba ali javni uslužbenec izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo, kaznuje pa se z zaporom do enega leta. Primerljivo kaznivo dejanje v gospodarstvu je določeno v tretjem odstavku 240. člena KZ-1 (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti), z novelo KZ-1B pa je bila predpisana kazen spremenjena iz »do enega leta zapora« na »do dveh let zapora«. Hkrati ima tudi zloraba uradnega položaja ali pravic lahko resne, najprej nepremoženjske posledice (na primer nezakonit prevzem nadzora ali upravljanja gospodarske družbe v večinski lasti države), ki kasneje lahko prerastejo v pridobitev protipravne premoženjske koristi, zato kaže predpisano kazen uskladiti. 2. KRŠITEV TEMELJNIH PRAVIC DELAVCEV Storilec kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, ki v temeljni obliki vsebuje kršitve vseh predpisov, ki se nanašajo na delovno razmerje, se po prvem odstavku navedenega člena kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. V drugem odstavku je določena kvalificirana oblika tako, da se v primeru, če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, storilec kaznuje s kaznijo zapora do treh let. V navedenih predpisanih kaznih ni zadosti upoštevana sorazmernost, saj je na primer storilec, ki je kaznivo dejanje storil zoper veliko število delavcev, kaznovan pravzaprav enako, kot tisti, ki je dejanje storil proti trem delavcem. Zato je treba prvi in drugi odstavek 196. člena KZ-1 spremeniti vsebinsko in tudi tako, da bosta predpisani sorazmerni kazni glede na obseg in intenzivnost kršitve. Hkrati je v skladu z veljavno ureditvijo obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le »zavestno«, kar se v praksi ne razlaga enotno in pogosto pomeni, da kaznivega dejanja ni, če delodajalec na primer ni imel denarja na računu in torej ni mogel plačati delavcev (je pa drugače nemoteno posloval naprej, čeprav bi v skladu s pravili, ki določajo prisilno poravnavo in postopke zaradi insolventnosti moral sprožiti ustrezne postopke). Glede na navedeno je treba besedo »zavestno« v prvem odstavku 196. člena KZ-1 črtati in tako jasneje določiti, da je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti tudi z eventualnim naklepom. Enako novelo predpisuje tudi v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 202. členu KZ-1. 3. OŠKODOVANJE UPNIKOV Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov je v prvem in drugem odstavku 227. člena KZ-1 določeno tako, da je že za temeljno (in hkrati edino) obliko kaznivega dejanja potrebna povzročitev velike premoženjske škode. V skladu z devetim odstavkom 99. člena KZ-1 je »velika premoženjska škoda« tista, ki presega 50.000 evrov. Torej povzročitev premoženjske škode upnikom, ki ni večja od 50.000 evrov, sploh ne pomeni kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Za kaznivi dejanji po obeh odstavkih 227. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let. Navedeno ni skladno z inkriminacijami drugih kaznivih dejanj v poglavju zoper gospodarstvo. Na primer tretji odstavek 229. člena KZ-1 (goljufija na škodo Evropske unije) za primer pridobitve velike premoženjske koristi ali povzročitve velike premoženjske škode določa kvalificirano obliko kaznivega dejanja s predpisano kaznijo od enega do osmih let zapora. Nadalje prvi odstavek 240. člena KZ-1 (zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti) v zvezi s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi ali povzročitvijo premoženjske škode, ki je manjša od »velike«, predpisuje kazen zapora do petih let; če pa gre za veliko korist ali škodo, pa je v drugem odstavku predpisana kazen od enega do osmih let. 4. ZLORABE SVETOVNEGA SPLETA ZA OBJAVO T.I. REVENGE PORN VSEBIN Po podatki Policije je vse pogostejše zlorabljanje svetovnega spleta, njegovih orodij in aplikacij za nadlegovanje in izsiljevanje (tudi) polnoletnih oseb z objavljanjem njihovih posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino (v zvezi z mladoletnimi osebami je tako ravnanje že inkriminirano predvsem v tretjem odstavku 176. člena KZ-1). V zvezi s polnoletnimi osebami so taki posnetki lahko celo nastali z njihovo privolitvijo, pogosti pa so primeri, v katerih posnete osebe niso dale privolitve za objavo, saj druga oseba take posnetke ali sporočila objavi zaradi maščevanja, nadlegovanja ali izsiljevanja in podobno (tako imenovani »revenge porn«). Glede na navedeno je v 143. členu KZ-1 predlagan nov odstavek, ki bo taka dejanja zunaj veljavnega petega odstavka inkriminiral kot novo kvalificirano obliko kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov s sorazmerno višjo predpisano kaznijo, z dodatno okoliščino povzročitve hujše prizadetosti. 5. TERORIZEM Gre za implementacijo Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki ga je RS že podpisala, pred ratifikacijo pa so potrebne dopolnitve KZ-1, in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski parlament v prvem branju sprejel 16. 2. 2017, ni pa še objavljena v uradnem listu EU. Večino zahtev obeh navedenih aktov KZ-1 že izpolnjuje, potrebne pa so naslednje spremembe in dopolnitve: - novo kaznivo dejanje potovanja v tujino z namenom terorizma (tako z namenom izvrševanja terorističnih kaznivih dejanj kot tudi nudenja ali sprejemanja usposabljanja za terorizem) ter organizacije ali drugačnega omogočanja takih potovanj, ki je predlagano z novim 108.a členom KZ-1 – navedeno je zahteva Dodatnega protokola in Direktive); - dopolnitev 109. člena KZ-1 (financiranje terorizma) še s sklicevanjem na novi 108.a člen (kaznivost financiranja potovanja z namenom terorizma); - sprememba šeste alineje prvega odstavka 108. člena KZ-1 (inkriminacija vsakršne »pridobitve« orožja za terorizem, ne le »nakupa«) in dopolnitev tretjega odstavka 108. člena KZ-1 še s kaznivostjo uporabe ponarejenih uradnih ali javnih listin) – zahteva Direktive; - dopolnitev 111. člena KZ-1 z novim odstavkom, ki bo inkriminiral še sprejemanje usposabljanja za terorizem (v veljavnem drugem odstavku je inkriminirano le nudenje takega usposabljanja). 6. IZGON TUJCA IZ DRŽAVE Kazen izgona tujca iz države je poznal prej veljavni KZ, ki ga je kot kazen določal v 34. členu, vsebinsko pa opredeljeval v 35. členu kot stransko kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi ter v 40. členu tako, da jo je sodišče lahko izreklo tujcu za čas od enega do desetih let, šteto od dneva pravnomočnosti sodbe, brez vštevanja časa, prebitega v zaporu. Dodatni pogoji niso bili predpisani. V novem KZ-1 iz leta 2008 je bila obravnavana kazen črtana z obrazložitvijo, da je nadomeščena s pravno posledico obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1), ki se v skladu z 78. členom KZ-1 predpišejo v (drugem) zakonu. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. 4. 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC v 27. do 33. členu določa omejitve glede izgona kot stranske kazni, ki v zvezi z državljani držav članic Evropske unije in njihovimi družinskimi člani ne more biti utemeljen samo s pravnomočno obsodbo za določeno kaznivo dejanje, ampak mora biti izgon dodatno utemeljen v osebnih okoliščinah oziroma obnašanju posameznika, ki povzroča resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti. Ob upoštevanju navedenih zahtev so tako za državljane držav članic Evropske unije kot tudi za državljane drugih držav v predlaganem novem 48.a členu KZ-1 upoštevani pogoji, ki jih predpisuje direktiva sicer samo za državljane držav članic Evropske unije, vendar ocenjujemo, da ni razloga za določanje drugačnih pogojev za izgon državljanov drugih držav. Vir: MP Vlada sprejela predloge kandidatov za tričlanski Fiskalni svet Vlada je na današnji redni seji sprejela predloge kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta, ki jih bo v imenovanje državnemu zboru predlagala za obdobje petih let. Vlada je sprejela predloge kandidatov za Fiskalni svet, in sicer za predsednika predlaga dr. Davorina Kračuna, za člana pa mag. Tomaža Peršeta ter Alenko Jerkič. Vlada bo državnemu zboru predlagala, da kandidate v Fiskalni svet imenuje za obdobje petih let. Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi predloga vlade. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje dvotretjinska večina vseh poslancev. Fiskalni svet ima v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu tri člane, ki jih na predlog vlade imenuje državni zbor. Za člane Fiskalnega sveta se imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Vlada je 27. januarja 2017 objavila četrti javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalnega sveta. Rok za posredovanje prijav se je iztekel dne 27. februar 2017. Ministrstvo za finance je prejelo osem prijav kandidatov, med katerimi jih sedem izpolnjuje pogoje. Dr. Davorin Kračun ima doktorat družbenih znanosti s področja ekonomije in magisterij ekonomskih znanosti (Fakulteta ekonomskih ved, Univerza v Zagrebu), univerzitetno diplomo (Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru). Od leta 2004 opravlja delo rednega profesorja za področje ekonomske teorije in politike na EPF, UM. Pred tem je bil ambasador RS v Washingtonu (2000-2004), minister za zunanje zadeve (1996-1997), minister za ekonomske odnose in razvoj (1993-1995), minister za planiranje (1992-1993), visokošolski učitelj na EPF, MB (1974-1992). Bil je predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije (2011-2014), predsednik nadzornega sveta podjetja Marifarm, Maribor (2008-2011), predsednik nadzornega sveta NKBM (1997-2000), predsednik nadzornega sveta Term Maribor (1997-2000), predsednik ekonomskega sveta Vlade RS (1995-1996), član upravnega odbora GZS (1988-1992), član sveta Narodne banke Slovenije (1986-1991) in prodekan EPF, UM (1983-1987). Aktiven je tudi na raziskovalnem področju s številnimi objavami (preko 500 vpisov COBISS). Je strokovnjak s področja makroekonomije in ekonomije. Mag. Tomaž Perše ima magisterij ekonomskih znanosti – smer industrijska politika (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) in univerzitetno diplomo (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani). Karierno pot je začel na Agenciji za gospodarsko promocijo in tuje investicije, kjer je bil kot svetovalec na področju tujih neposrednih investicij odgovoren za pridobivanje in ažuriranje informacij na področju davčne zakonodaje in računovodstva. Od leta 2005 dalje je bil kot sekretar v kabinetu ministra za finance med drugim zadolžen tudi za področje davkov, carinskih in drugih prihodkov države in je v letih 2005-2006 koordiniral in svetoval pri davčni reformi. Leta 2008 je bil več mesecev vodja kabineta ministra. Od leta 2009 dalje je zaposlen na DURS, kjer je med drugim deloval kot vodja Službe generalne direktorice, vmes pa je bil med septembrom 2012 in aprilom 2013 v.d. generalnega direktorja DURS, nato do julija leta 2014 namestnik generalne direktorice. Od začetka leta 2017 je zaposlen na Posebnem finančnem uradu. Ima opravljen izpit za certificiranega ocenjevalca učinkovitosti davčnih administracij v Bruslju, s pridobljenimi znanji za nadzornike (opravljen tečaj) pa je izkušnje pridobival tudi kot član nadzornega sveta Sava d.d., član upravnega odbora SOD, d.d., član nadzornega sveta Kobilarne Lipica in Filmskega sklada. Glede na njegove delovne izkušnje na davčnem področju, tako na strateški kot na zakonodajni ravni, se kandidat izkazuje kot strokovnjak na področju javnih financ in ekonomije. Alenka Jerkič je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Od leta 2012 je svetovalka v Stalnem predstavništvu RS v Bruslju. Kot namestnica člana Ekonomsko finančnega odbora, ki pripravlja gradiva za Svet ministrov za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin), dnevno sodeluje pri usklajevanju javnofinančnih politik v EU in spremljanju politik držav članic, pripravi priporočil državam glede javnofinančnih politik ter sklepov Sveta ministrov v tej zvezi. Hkrati kot članica Odbora finančnih svetovalcev izvaja aktivnosti v zvezi z pripravo makrofinančnih pomoči državam izven EU. Pred tem je tudi kot sekretarka na Ministrstvu za finance od 2010 do 2012 opravljala naloge članice Ekonomsko finančnega odbora, kjer je delovala predvsem na področju pomoči državam v krizi, vzpostavljanja skupnih mehanizmov področja evra za krepitev stabilnosti področja evra in reforme koordinacije javnofinančnih politik v EU. Od leta 2002 do 2010 je kot svetovalka v Stalnem predstavništvu RS v Bruslju bila namestnica člana Ekonomsko finančnega odbora, kjer je sodelovala pri koordinaciji javnofinančne in druge makroekonomske politike v EU in odzivanje na finančno krizo. Redno se je udeleževala zasedanj Sveta ministrov za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin). Med letoma 1999 do leta 2002 je bila zaposlena na Ministrstvu za finance, kjer je sodelovala pri predpristopnih aktivnostih Slovenije na področju javnih financ. Med letoma 1986 in 1999 je bila zaposlena v Narodni banki Slovenije. S svojim delom je kandidatka izkazala široko znanje na področju javnofinančnih politik in drugih makroekonomskih politik v okviru EU. Je strokovnjakinja s področja javnih financ, makroekonomije in ekonomije. Vir: MF Vlada RS pooblastila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti s sindikatom Fides Vlada RS se je na današnji seji seznanila s parafiranim sporazumom o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti v zvezi s splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov in pooblastila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc za podpis sporazuma in Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji. Sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti je bil parafiran 4. 3. 2017, v okviru pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev Glavnega stavkovnega odbora. Ob tem je Vlada RS za podpis Aneksa k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pooblastila še mag. Matejo Vraničar Erman, ministrico za finance in Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo. Vlada RS je naložila Ministrstvu za javno upravo, da pripravi izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja v skladu z VIII. točko Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju z dne 21. 12. 2016 (Uradni list RS, št. 88/16). Vir: MZ Vlada potrdila predlog novele zakona o organu in skladu za reševanje bank Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga novele zakona o organu in skladu za reševanje bank. Vlada ga v DZ pošilja po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne uskladitve z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so posledica spremembe namenskosti uporabe sredstev nacionalnega sklada za reševanje bank. Glavni cilj predloga novele je določbe zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki je bil z namenom zagotovitve ustreznih instrumentov za učinkovito obravnavanje bank v težavah sprejet decembra 2014, uskladiti z zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Ta je bil sprejet junija 2016, oba pa izhajata iz evropske direktive o sanaciji in reševanju bank. Ker je Slovenija zaradi objektivnih razlogov s prenosom te direktive zamujala, smo z zakonom o organu in skladu za reševanje bank uredili najnujnejšo vsebino, in sicer vzpostavitev sklada za reševanje bank in opredelitev premostitvene banke kot instrumenta za reševanje banke, s čimer se je zmanjšala izpostavljenost davkoplačevalcev morebitnim prihodnjim izgubam v bančnem sektorju. Hkrati je bila Banka Slovenije določena kot nacionalni organ za reševanje. S sprejetjem zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank je bila direktiva o sanaciji in reševanju bank dokončno prenesena v slovenski pravni red, hkrati pa je ta zakon spremenil namenskost uporabe sredstev nacionalnega sklada za reševanje. Na evropski ravni je zdaj namreč že vzpostavljen enotni sklad za reševanje, ki se financira s prispevki bančnega sektorja in zagotavlja financiranje morebitnih ukrepov reševanja bank v težavah. Vanj prispevke vplačujejo vse evropske banke, torej tudi slovenske. Nacionalnega sklada za reševanje s tem nismo ukinili, ampak se je namen uporabe njegovih sredstev spremenil na način, da se lahko sredstva sklada uporabijo le za financiranje ukrepov prisilnega prenehanja bank, ki se ne financirajo iz enotnega sklada za reševanje. Banka Slovenije je namreč ocenila, da predstavljajo postopki morebitnega prisilnega prenehanja bank v prehodnem obdobju do leta 2024 dodatno tveganje za finančni sistem. Sklad za jamstvo vlog, ki je bil ustanovljen leta 2016 na podlagi zakona o sistemu jamstva za vloge in bo lahko predstavljal dodatni vir sredstev za morebitno financiranje ukrepov prisilnega prenehanja bank, pa bo šele leta 2024 razpolagal z minimalno določenim obsegom sredstev. Vir: MNZ Sprememba Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija Vlada je sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija, s katerim se razširja članstvo v svetu javnega zavoda s petih na šest članov. Po novem svet sestavljajo štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje Vlada RS na predlog pristojnega ministra in na dva predstavnika delavcev javnega zavoda. Sklep na novo ureja tudi postopek volitev predstavnikov delavcev in prenehanje njihovega članstva. Z novim sklepom pa se vzpostavlja tudi možnost sodelovanja zaposlenih v postopku imenovanja in razrešitve pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Orkestra oziroma Zbora. Sklep določa, da mora pred imenovanjem in razrešitvijo pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Orkestra oziroma Zbora direktor pridobiti mnenje Orkestra oziroma Zbora. V primeru, da pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Orkestra oziroma Zbora ne opravlja nalog šefa dirigenta oziroma zborovodje, je direktor dolžan pred izbiro šefa dirigenta oziroma zborovodje pridobiti mnenje Orkestra oziroma Zbora. Orkester oziroma Zbor mora podati svoje mnenje v 15 dneh od prejema zaprosila, sicer se šteje, da se z imenovanjem oziroma razrešitvijo strinja. Spremembe in dopolnitve sklepa začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vir: MK Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-U Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-U, sklenjenega v Ženevi 16. decembra 2016 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije. Sporazum med Slovenijo in CERN o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva (vključno s prilogo, ki je njegov sestavni del) določa pravice in obveznosti Republike Slovenije kot pridružene članice, ki izhajajo iz statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva. Republika Slovenija s sklenitvijo sporazuma sprejme te pravice in obveznosti, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz pravnega okvira organizacije, določenega zlasti v konvenciji, iz pravil in predpisov organizacije ter sklepov njenih organov. Status Republike Slovenije kot pridružene članice kot predhodna faza k članstvu ne bo trajal več kot pet let. Sklenitev sporazuma pomeni ključen korak v nadaljnjem razvijanju sodelovanja na področju fizike delcev, ki bo Sloveniji prineslo številne dodatne koristi in ugodnosti v širšem smislu, tako na področju znanosti kot tudi izobraževanja in gospodarstva. Vir: MZZ Spremembe Uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora. Uredba določa pravila ravnanja za zmanjšanje nezakonitega odmetavanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora v morje z zagotavljanjem pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora ter s tem izboljšanje varstva morskega okolja. Glavni razlog za spremembo in dopolnitev dosedanje uredbe je prenos Direktive Komisije EU 2015/2087 o spremembi priloge II k Direktivi 2000/59/ES o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora v pravni red Republike Slovenije. V obstoječi uredbi so bili posodobljeni tudi sklici na Uredbo o živalskih stranskih proizvodih, katera je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. S tem predlogom se v druge člene uredbe o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora ne posega. Vir: MOP Spremembe Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Besedilo uredbe se nanaša na odpravo vsebinskih pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so se izkazale pri izvajanju določb Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in sicer je popravljena opredelitev ozimin in bolj jasno opredeljena časovna prepoved gnojenja za sejano travinje. Z vidika spiranja nitratov je sejano travinje primerljivo z oziminami, saj gre v obeh primerih za razvejan koreninski sistem, ki zmanjšuje tveganje za spiranje nitratov, dodana prepoved gnojenja za kompost ali digestat, če ima slednji več kot 20% suhe snovi. Gosti digestati (z >20% suhe snovi) se namreč obravnavajo enako kakor kompost, kompost in tudi digestati z več kot 20% suhe snovi so glede konsistence primerljivi s hlevskim gnojem, in popravljen obrazec za oddajo živinskih gnojil ali digestata oziroma komposta, primerljiv z obrazcem iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Poleg navedenega je dodan nov člen, ki omogoča, da se za potrebe izvajanja te uredbe izdelajo tudi raziskave, na podlagi katerih bo mogoče jasneje utemeljiti zahteve iz uredbe oziroma tudi njene morebitne vsebinske spremembe. Vir: MOP Vlada sprejela spremembo uredbe o izdaji priložnostnih kovancev Vlada je na današnji redni seji sprejela spremembo uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci. V letu 2018 bo izdan spominski kovanec za 2 evra, posvečen Svetovnemu dnevu čebel in zbirateljski kovanci ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. Vlada je 24. novembra 2016 sprejela Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci, in sicer, da se ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne izda spominski kovanec in ob Svetovnem dnevu čebel zbirateljski kovanci. Glede izdaje spominskih kovancev se morajo države članice Evropske unije v skladu z novimi pravili pred določitvijo dogodka, ob katerem bo izdan spominski kovanec, neformalno posvetovati z Evropsko komisijo in državami članicami Evroobmočja. Predlagani dogodki in motivi lahko v drugih državah članicah namreč vzbujajo negativna čustva ali nasprotovanje. Evropska komisija je v svojem mnenju, za katerega je Slovenija prosila po sprejetju uredbe predlagala, da se 100. obletnica konca 1. svetovne vojne zamenja z drugim dogodkom, saj so obeležitve bitk oz. vojn (vključno z začetkom in koncem), v preteklosti države članice že spoznale za občutljive teme. Glede na prejeto neformalno mnenje Evropske komisije obstaja velika verjetnost, da bodo države članice oziroma Evropska komisija nasprotovale izdaji spominskega kovanca ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne, in posledično ne bo dano soglasje Sveta EU za njegovo izdajo. Vlada je na današnji seji zato sprejela spremembo uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2018 izdajo priložnostni kovanci. V letu 2018 bo tako izdan spominski kovanec za 2 evra, posvečen Svetovnemu dnevu čebel in zbirateljski kovanci ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. VIR: MF Dobra novica za diplomante glede bivanja v Študentskem domu Ljubljana S sklepom o spremembi in dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda »Študentski dom Ljubljana« je vlada sledila noveli Zakona o visokem šolstvu, ki med drugim določa, da status študenta tistim študentom, ki zaključijo študijski program prve stopnje, preneha z iztekom študijskega leta, v katerem so zaključili študij. Torej se zanje uredi zagotavljanje ležišč za bivanje študentov v Študentskem domu Ljubljana, ki so zaključili študijski program prve stopnje in so do 30. septembra upravičeni do subvencioniranega bivanja ter bodo nadaljevali izobraževanje po magistrskem študijskem programu druge stopnje, in sicer v času od 1. oktobra pa vse dokler ne pridejo na vrsto za subvencionirano bivanje na podlagi informativne prednostne liste. S sklepom se ureja tudi zagotavljanje ležišč za bivanje študentov, ki so zaključili enoviti magistrski študijski program druge stopnje ali magistrski študijski program druge stopnje po objavi razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za posamezno študijsko leto ter bodo nadaljevali izobraževanje po študijskem programu tretje stopnje. Za te velja od dne diplomiranja pa dokler ne pridejo na vrsto za subvencionirano bivanje na informativni prednostni listi v naslednjem študijskem letu. Vir: MIZŠ Soglasje k razpisom za vpis v doktorske študijske programe UM, UP in FIŠ Vlada je dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Univerza v Mariboru za študijsko leto 2017/18 razpisuje enako kot lani 38 doktorskih študijskih programov, in sicer 417 vpisnih mest za vpis v prvi letnik za državljane RS in drugih članic EU ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce, kar je pet mest več kot lani. Razpisuje še 266 dodatnih mest za vpis v višji letnik, kar je 36 mest manj kot lani. Univerza na Primorskem za študijsko leto 207/18 razpisuje 13 doktorskih programov in sicer 150 vpisnih mest, sedem manj kot lani, za vpis v prvi letnik za državljane RS in državljane drugih članic EU ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce. 65 dodatnih vpisnih mest za vpis v višji letnik. Soglasje ne vključuje doktorskega študijskega programa Jezik in medkulturnost, ker ta še ni akreditiran pri NAKVIS. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu pa razpisuje za novo študijsko leto enako število vpisnih mest, to je deset, kot v minulih letih. Vir: MIZŠ Soglasje k razpisom za vpis v magistrske študijske programe UM, UP, FIŠ in visokošolskih zavodov s koncesijo Vlada je dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v magistrske študijske programe druge stopnje Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Fakultete za informacijske študije v Novem mestu in petih visokošolskih zavodov s koncesijo za študijsko leto 2017/18. V primerjavi z lani bo v novem študijskem letu 178 manj vpisnih mest. Tako bo na voljo 5.629 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in magistrski študij, in sicer 4.747 mest za državljane RS in držav EU, 882 mest pa za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva. Na Univerzi v Mariboru jih bo skupno 2.842, na Univerzi na Primorskem 1.389, na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu pa 15. Na petih javnih visokošolskih zavodih pa še: na Univerzi v Novi Gorici 50, na Evropski pravni fakulteti 140 mest, prav toliko tudi na Fakulteti za državne in evropske študije, na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici 70 mest in prav toliko na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije. Vir: MIZŠ Slovenske železnice oproščene plačila uporabnine v delu, ki se nanaša na opravljanje obvezne gospodarske javne službe Vlada je sprejela sklep, da se Slovenskim železnicam oprosti plačilo uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture za prevoze, ki se opravljajo v okviru obvezne gospodarske javne službe. Oprostitev velja tako za notranji kot čezmejni regijski železniški promet z veljavnostjo od 11. decembra 2016 do 9. decembra 2017. Ministrstvo za infrastrukturo bo Ministrstvu za finance posredovalo priglasitev individualne pomoči: Nadomestilo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe železniškega prevoza - SŽPotniški promet, d.o.o.«, katere sestavni del bo tudi oprostitev plačila uporabnine. Uporabnino sicer plačujejo prevozniki za uporabo javne železniške infrastrukture v Sloveniji in je namenjena kritju stroškov opravljanja dejavnosti njenega upravljavca. Vir: MzI Vlada sprejela ponudbo za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Protect GL v stečaju Vlada je na današnji redni odločila, da sprejme ponudbo za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Protect GL v stečaju, v višini 112.286,84 evrov. Vlada je na podlagi stališča Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije odločila, da je ponudba gospoda Jožefa Lavriha za odkup terjatve Republike Slovenije do dolžnika Protect GL d. o. o. – v stečaju, v višini 112.286,84 EUR, primerna. Rok v katerem ponudnik plača kupnino je najpozneje v 8 dneh od podpisa pogodbe o prodaji terjatve Republike Slovenije. Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti je 16. decembra prejela ponudbo gospoda Jožefa Lavriha, ki ga zastopa odvetnik Andrej Kozelj, v višini 120.235,98 evrov za odkup terjatve Republike Slovenije do dolžnika Protect GL d. o. o. – v stečaju. Ponudba je bila podana v skladu s pogoji Uredbe o načinu prodaje terjatev Republike Slovenije v postopkih prisilnih poravnav ali stečajev, 13. februarja 2017 pa je ponudnik zaradi novo nastale situacije, to je zmanjšanja navedene terjatve, posredoval popravek ponudbe z odkupno ceno 112.286,84 evrov. Predmet prodaje so terjatve Republike Slovenije, Finančne uprave RS, ki izhajajo iz naslova neporavnanih obveznosti davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb, ki so bile prijavljene v stečajni postopek družbe Protect GL d. o. o. – v stečaju v skupni višini 222.839,23 evrov in v celoti priznane. Na podlagi načrta prve razdelitve splošne stečajne mase je Finančna uprava RS za terjatev prejela poplačilo v višini 74.250 evrov. Komisija je od ponudnika dne 16. decembra 2016 prejela ponudbo z odkupno ceno 120.235,98 evrov, kar je predstavljalo 66,54-odstotno poplačilo terjatve. Ker je Finančna uprava RS na podlagi načrta druge razdelitve splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih terjatev prejela poplačilo v višini 20.790,00 evrov, se je stanje terjatve zmanjšalo. Stanje terjatve na dan 13. februar 2017 znaša 160.550,64 evrov. Ponudnik je zaradi zmanjšanja terjatve komisiji 13. februarja 2017 poslal popravek ponudbe z odkupno ceno 112.286,84 evra, kar predstavlja 69,94-odstotno poplačilo. Morebitna nadaljnja poplačila terjatve iz stečajnega postopka so odvisna od unovčenja preostale stečajne mase, katere večino predstavljajo nepremičnine dolžnika, ki so v preteklosti že bile predmet prodaje dveh dražb, ki pa sta bili obe neuspešni. Poleg tega je Mestna občina Ljubljana spremenila namembnost predmetnih nepremičnin iz stavbne namembnosti v namembnost industrijske ceste ter parka in vložila zahtevo za razlastitev zemljišča. Nadaljevanje prodaje nepremičnin bo znano po odločitvi v postopku razlastitve, ki je v teku pred upravno enoto Ljubljana – Šiška. Glede na vsa ta dejstva lahko sklepamo, da bi se lahko postopek vlekel še dolgo časa. Poleg tega obstaja verjetnost, da na koncu stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo navadnih upnikov. Pretežni del nepremičnin je obremenjen z ločitvenimi pravicami, zaradi česar so obremenjene nepremičnine del posebne stečajne mase, ki pa je namenjena izključno za poplačilo ločitvenih upnikov in ne navadnih. Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti je vladi zato predlagala, da omenjeno ponudbo za odkup terjatev republike Slovenije sprejme. VIR: MF Vlada izdala soglasje k ohranitvi obstoječih posojilnih okvirov za MDS Vlada je na današnji redni seji izdala soglasje, da Banka Slovenije posodi sredstva Mednarodnemu denarnemu skladu pod pogoji, določenimi v Sporazumu o posojilu med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom, podpisanim 25. januarja 2017. Vlada je na podlagi člena VII oddelka 1(i) Statuta Mednarodnega denarnega sklada izdala soglasje, da Banka Slovenije posodi sredstva Mednarodnemu denarnemu skladu pod pogoji, določenimi v Sporazumu o posojilu med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom, podpisanim 25. januarja 2017. Mednarodni denarni sklad je države članice pozval, da obnovijo svoje zaveze dane v letih 2012 - 2013 in ohranijo obstoječe posojilne okvire, ki bi Mednarodni denarni sklad omogočali nemoteno zagotavljanje ustrezne globalne finančne varnostne mreže. Mednarodni denarni sklad je Slovenijo s pismom zaprosil, da obnovi svojo zavezo za dostop do sredstev iz naslova bilateralnega posojilnega sporazuma, saj bilateralno posojilo med Mednarodni denarni sklad in Banko Slovenije sklenjeno oktobra 2013, poteče oktobra 2017. Glede na dejstvo, da je k podaljšanju dostopa do sredstev iz naslova bilateralnih posojil pristopila večina držav evrskega območja ter, da ta predstavljajo zgolj okvir za črpanje, je Svet Banke Slovenije, ki je predlog podaljšanja bilateralnega posojila obravnaval na svoji seji 29. septembra 2016, potrdil ohranitev okvira za bilateralno posojilo v višini do 910 milijonov evrov. Vlada se je 17. novembra 2016 seznanila z Informacijo o pozivu Mednarodnega denarnega sklada k obnovitvi zaveze za dostop do sredstev iz naslova drugega bilateralnega posojilnega sporazuma iz leta 2013. Vlada je za posredovanje izjave o soglasju za sklenitev tretjega sporazuma pooblastila ministrico za finance. Na tej osnovi je bil 25. januarja 2017 med Banko Slovenije in Mednarodnim denarnim skladom podpisan sporazum o posojilu. Na podlagi zaveze Republike Slovenije, da bo sodelovala pri ohranjanju sredstev za delovanje MDS, je vlada izdala navedeno soglasje in za podpis soglasje pooblastila ministrico za finance. Po predložitvi soglasja bodo izpolnjeni vsi pogoji za začetek veljavnosti Sporazuma o posojilu med Banko Slovenije in MDS, podpisanim 25. januarja 2017. VIR: MF Vlada RS sprejela odgovor na vprašanje Občine Črnomelj v zvezi s pristojnostjo občine glede migrantske politike Občinski svet Občine Črnomelj je Vlado Republike Slovenije pozval, naj pojasni, ali je vprašanje v zvezi z migranti v pristojnosti občine, in če je, da natančno opredeli, katere so te pristojnosti. Vlada pojasnjuje, da državni organi v skladu z relevantno zakonodajo (Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o nalogah in pooblastilih policije itd.) izvajajo na tem področju svoje zakonske obveznosti, ki jih v nobenem primeru ne morejo prenesti na občino, medtem ko občina v skladu z veljavno zakonodajo samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom (Zakon o lokalni samoupravi). Vlada v odgovoru v nadaljevanju našteje naloge, ki so v pristojnosti občine, in doda, da je bila sicer Občina Črnomelj z dopisom MJU decembra 2016 že obveščena, da pri obvladovanju migracijskih tokov ne gre za tematiko, ki bi bila v pristojnosti občine. Državni zbor je že leta 1999 v procesu približevanja Slovenije v EU ter mednarodnim organizacijam, sprejel Resolucijo o imigracijski politiki Republike Slovenije, ki je opredelila tri glavne stebre, na katerih temelji politika priseljevanja v Sloveniji: zaščita in pomoč beguncem ter prosilcem za azil, integracija priseljencev v slovensko družbo ter preprečevanje nezakonitih migracij. Resolucija pa je določila tudi normativno in organizacijsko ureditev, potrebno za uspešno in celovito izvajanje politike priseljevanja. Zaradi vse bolj kompleksne dinamike migracijskih gibanj, je Državni zbor leta 2002 sprejel še Resolucijo o migracijski politiki Republike Slovenije, ki je še bolj konkretizirala aktivnosti in ukrepe za uveljavitev migracijske politike. V Beli Krajini sicer glede migracijskih razmer trenutno ni posebnosti, vse morebitne poskuse ilegalnega prehajanja meje pa Policija sproti obravnava na policijskih postajah, kar v okviru varovanja državne meje in zagotavljanja varnosti prebivalcev Republike Slovenije sodi med redne policijske postopke in ne more biti predmet pogajanj z lokalno skupnostjo. O vzpostavitvi namestitvenih centrov na tem območju pa se ni razmišljalo, saj za to niti ni pogojev. Ob morebitnem povečanem migrantskem pritisku, ko bi bilo tujcev preveč za obravnavo na policijskih postajah, pa bi MNZ vzpostavil sprejemno-registracijske centre; objekte Policije, v katerih se tujci zadržujejo le za čas registracije. Vir: MJU Odgovor na poziv družbe Droga Kolinska glede obračunavanja plačil za stekleničenje podzemne vode in ugovor na izstavljeni račun Vlada RS je sprejela odgovor v zvezi s pozivom družbe Droga Kolinska d. d. glede obračunavanja plačil za stekleničenje podzemne vode v skladu z zakonom in ugovorom na izstavljeni račun. Vlada pojasnjuje, da obravnavana obveznost plačila za koncesijo izhaja iz koncesijskega razmerja za rabo vode, ki temelji na izdanem koncesijskem aktu ter sklenjeni koncesijski pogodbi, in je ni mogoče enačiti z nadomestilom za rabo vode. Način in formula izračuna višine plačila za koncesijo v zadevnih koncesijskih aktih, sprejetih v letih 2005 in 2015, je enaka, kar zagotavlja nediskriminatorno obravnavo za istovrstno rabo vode z vidika določanja višine koncesnine. Odločanje o ugovoru zoper izstavljene račune ni v pristojnosti vlade. Glede na to, da je bilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) s strani družbe Droga Kolinska v dopisu pozvano k izdaji ustrezno popravljenih računov in vrnitvi preplačila v zakonsko določenih rokih, vlada pojasnjuje, da o vsem tem odloča organ v sestavi MOP, ki je račune izdal, to je Direkcija RS za vode. Ta je zavezancu že posredovala odgovor, v katerem je bilo pojasnjeno, da je višina plačila za koncesijo za leto 2016 izračunana v skladu in na način, ki ga določajo Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov za proizvodnjo pijač, Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski ter koncesijski pogodbi podeljeni družbi Droga Kolinska., in da bo v skladu z zgoraj navedenimi pravnimi akti pripravljen tudi poračun za leto 2016. Vir: MOP Vlada sprejela mnenje o zahtevi sindikata NLB glede ustavnosti Zakona o bančništvu Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu. Državni zbor Republike Slovenije je prejel zahtevo Sindikata Nove Ljubljanske banke za oceno ustavnosti četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) in na podlagi prvega odstavka 265. člena Poslovnika državnega zbora pozval Vlado Republike Slovenije, da pripravi mnenje o zahtevi predvsem z vidika izvršilne veje oblasti. Vlada Republike Slovenije v mnenju navaja razloge, zakaj po njenem mnenju izpodbijani člen ZBan-2 ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Izpodbijana določba se res razlikuje od ureditve v 78. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki določa, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe uresničuje po predstavnikih delavcev v nadzornem svetu družbe, vendar pa je na podlagi 1. člena ZDSU za delavce v bankah to pravico mogoče urediti tudi drugače ali pa jo v celoti izključiti. Slednje je storil izpodbijani ZBan-2, razlog za posebno ureditev pa je bil v posebnostih bančne dejavnosti, za katero je ključno ustrezno upravljanje bank, kar se zagotavlja s strogimi pogoji za imenovanje članov organov upravljanja bank. Zato je drugačna obravnava delavcev bank v primerjavi z zaposlenimi v drugih gospodarskih družbah utemeljena. Vir: MF Vlada sprejela odgovor zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/66/EU Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2017)D/1444 z dne 24. januarja 2017 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2017/0202). Direktiva 2014/66/EU je bila delno že prenesena v pravni red RS, dokončen prenos pa bo izveden s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). ZZSDT je bil že vložen v vladno proceduro sprejemanja septembra 2016, medtem ko bo ZTuj na Vladi RS obravnavan najkasneje do 30. marca 2017. Oba zakona, ki sta vsebinsko neločljivo povezana, naj bi bila sprejeta v Državnem zboru do 30. junija 2017. Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da bo Evropsko komisijo obveščala o napredku pri sprejemu ukrepov za prenos Direktive 2014/66/EU v pravni red Republike Slovenije. Vir: MNZ Vlada sprejela stališče do sklepa Sveta o dovoljenju Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od skupnega sistema DDV Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Republika Slovenija ne nasprotuje Predlogu izvedbenega Sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Estoniji, da uporabi posebno odstopanje od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po katerem so lahko določeni davčni zavezanci, katerih letni promet ne presega 40.000 evrov, oproščeni obračunavanja DDV. V skladu z Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost lahko države članice na podlagi soglasnega dovoljenja Sveta uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, ki odstopajo od splošnega sistema DDV, vključno z morebitno oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnemu zavezancu ni treba obračunavati DDV za dobavljeno blago in storitve in posledično nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Estonija v skladu s členom 287(8) Direktive o DDV uporablja posebno ureditev za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 16.000 evrov. Davčni zavezanci, ki ne dosegajo praga 16.000 evrov, se lahko prostovoljno registrirajo za namene DDV. Estonija je 18. maja 2016 zaprosila za dovoljenje za povišanje tega praga na 40.000 evrov z začetkom uporabe s 1. januarjem 2018. Cilj ukrepa je zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, ki so upravičena do posebne ureditve za mala podjetja, in zmanjšanje delovne obremenitve davčnih organov. Odstopanje zmanjšuje upravno obremenitev malih in predvsem mikro podjetij, ki so upravičena do posebne ureditve, in davčnega organa ter tako ustreza ciljem iz Sporočila Komisije "Najprej pomisli na male" – "Akt za mala podjetja" za Evropo, ki poziva države članice, naj upoštevajo posebne značilnosti MSP pri oblikovanju zakonodaje in posledično poenostavijo obstoječe zakonodajno okolje. Estonija ocenjuje, da bi se zaradi predlaganega zvišanja praga za oprostitev plačevanja DDV letni dohodek države iz naslova DDV lahko zmanjšal za 0,39 odstotka skupnih prihodkov iz DDV, kar pomeni, da bo imel ukrep zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje. Predlaga se odobritev odstopanja za omejeno obdobje od 1. januarja 2018 do najmanj 31. decembra 2020 ali do začetka veljavnosti nove direktive o spremembi Direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja. Vir: MF Slovenija podpira medsebojno priznavanje spričeval o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov v Evropski uniji Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov ter o vozniških dovoljenjih. Slovenija se načeloma strinja z vsebino predloga in se bo v postopku sprejemanja direktive zavzemala, da se v predlogu natančno in nedvoumno navede določba o medsebojnem priznavanju tako spričeval o pridobljeni temeljni kvalifikaciji kot tudi spričeval o rednem usposabljanju, v kolikor je bilo spričevalo pridobljeno v katerikoli državi članici. Zavzemala se bo tudi za uvedbo enotnih meril za izvajanje omenjenih programov. Z vidika varnosti v cestnem prometu bo Slovenija pozvala predlagatelja, da razmisli tudi o razširitvi področja uporabe in obveznosti pridobitve temeljne kvalifikacije in rednega usposabljanja tudi na opravljanje prevozov blaga v komercialni namen z lažjimi tovornimi vozili in na komercialne prevoze potnikov z več kot 6 osebami poleg voznika. Zaradi omenjenih sprememb se predvideva pozitiven vpliv na gospodarstvo, izboljšanje enotnega trga in večje mobilnosti delovne sile ter povečanja varnosti v cestnem prometu. Posodobljene določbe o usposabljanju prispevajo k pametni rasti gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah. Zaradi izboljšanja izobraževanja in obvezne vključitve vsebine o varnosti v cestnem prometu pa se predvideva povečanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Vir: MzI Vlada sprejela predlog stališča glede notranjega trga z električno energijo v EU Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu za električno energijo. Slovenija pozdravlja predloge Evropske komisije, ki predstavljajo dobro podlago za nadaljnja pogajanja. Slovenija podpira predlog o izvajanju dimenzioniranja rezervne zmogljivosti in količine izravnalne zmogljivosti na regionalnem nivoju. Nabava izravnalne zmogljivosti naj bi bila po novem izvedena regionalno, brez razlikovanja med individualno in agregirano ponudbo. Slovenija ta določila podpira, saj omejenost na državo za majhne sisteme - kot je slovenski prinaša velike stroške. Slovenija je že dosedaj na tem področju uporabljala regionalne pristope. Slovenija pa se ne strinja s črtanjem možnosti zmanjšane omrežnine zaradi prihodkov iz prezasedenosti. Zadržana je tudi do ideje, da bi nivo zanesljivosti določal regulator, saj je to v prvi vrsti politično in ne strokovno vprašanje. Slovenija bo zagovarjala stališče, da odločitev o tem sprejme vlada. Slovenija se strinja z uvedbo enotne metodologije za oceno zadostnosti proizvodnih virov, ki naj bi se izvajala na regionalnem nivoju in na njej temelječo morebitno uvedbo mehanizmov za zagotovitev proizvodnih zmogljivosti. Zagovarjala bo daljši rok za prilagoditev obstoječih mehanizmov novim zahtevam. Prav tako se strinja z uvedbo regionalnih obratovalnih centrov in z idejo o evropskem telesu za distribucijske operaterje, a je nekoliko zadržana glede izvedbe. Način delovanja v predlogu namreč ni zadosti jasen. Republika Slovenija se strinja s predlogi, da se smernice oz. omrežni kodeksi sprejemajo z delegiranimi akti. Vir: MzI Vlada sprejela predlog stališča glede spodbujanja uporabe energije iz obnovljivih virov v Evropski uniji Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Slovenija pozdravlja predlog in podpira zavezujoč EU cilj vsaj 27 % obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije do 2030. Slovenija se strinja, da države članice same določijo svoj delež OVE v končni rabi energije z upoštevanjem ukrepov in politik na drugih področjih, ki so vezane na spodbujanje rabe energije iz OVE. Vztraja pa, da se pri okoliščinah, ki vplivajo na višino določitve ciljev upoštevajo poleg že predlaganih tudi okoljske omejitve in prispevek držav članic k drugim okoljskim politikam EU, kot je zagotavljanje habitatov za ohranjanje biodiverzitete (Natura 2000). Slovenija se ne strinja s predlagano rešitvijo uvajanja tako imenovane finančne platforme oz. sklada, v katerega bi države članice morale vplačevati, če ne bi dosegale cilje na OVE področju. Slovenija takemu skladu nasprotuje, saj principi delovanja sklada in določitev bremen na državo članico v primeru nedoseganja ciljev v uredbi sploh niso opredeljeni. Slovenija je prav tako zadržana do predloga za obvezno odpiranje nacionalnih podpornih shem za projekte OVE v obdobju 2021 do 2025 na teritoriju drugih držav članic. Slovenija podpira predlog poenostavitve administrativnega postopka za pridobitev dovoljenja za priključitev OVE naprav in ustanovitev enotne kontaktne točke ter predlog Evropske komisije glede samooskrbe tako na nivoju posameznika kot tudi večstanovanjskih stavb in skupnosti. Vir: MzI Vlada sprejela predlog stališča glede skupnih pravil za notranji trg z električno energijo v Evropski uniji Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo. Slovenija pozdravlja predlog Evropske komisije, ki predstavlja dobro podlago za nadaljnja pogajanja o novem tržnem modelu EU in na splošno podpira večino predlaganih sprememb, ima pa nekaj pripomb. Slovenija se strinja, da je potrebno odpraviti splošno regulacijo cen končnih odjemalcev in jo, če je to nujno, zožiti le na socialno ogroženo skupino. Splošna regulacija ni združljiva s trgom energije in zajame tudi odjemalce, ki takšne regulacije ne potrebujejo. Slovenija meni, da ni potrebe, da bi polnilnice pri priključevanju pozitivno diskriminirali glede na odjemalce. Obveza pojasnila v primeru zavrnitve pri priključitvi polnilnice je nepotrebna administrativna obremenitev. Slovenija načeloma podpira odpiranje možnosti za oblikovanje dinamičnih cen, a obveza države glede tega bi morala biti nekoliko bolj pogojena z možnostmi, na primer obstoj naprednega merilnega sistema, sicer bi osamljene zahteve lahko povzročile nesorazmerne stroške. Slovenija meni, da bi bilo koristno predvideti, da primerjalnik ponudbe izvaja regulator kot nevtralna institucija. V tem primeru certifikacija primerjalnikov ne bi bila potrebna, kar bi zmanjšalo administrativno breme. Slovenija načeloma podpira premik, ki omogoča aktivne odjemalce, a dvomi, da bi bilo koristno nastopanje vsakega odjemalca posebej (tudi gospodinjskega) na organiziranem trgu. Slovenija podpira določilo o jasnih računih. Strinja se tudi s plačilom omrežnine ločeno za oddajo in odjem, a v zvezi s tem bi bilo potrebno za investitorje, ki so v morebitni sistem samooskrbe, kjer omrežnina za oddajo in odjem nista zaračunana ločeno, vstopili pred sprejetjem direktive, predvideti zadostno prehodno obdobje. Slovenija podpira določbe glede odziva odjema, interoperabilnosti naprednih merilnih sistemov in njihovo razširjeno funkcionalnost. Strinja se tudi s spremljanjem energetske revščine in podpira izvajanje nefrekvenčnih sistemskih storitev s strani distribucijskega operaterja. Podpira tudi izboljšano fleksibilnost trga sistemskih storitev. Slovenija podpira pospešeno priključevanje polnilnic za električna vozila in se strinja z ločitvijo od distribucijskega operaterja, enako tudi v primeru shranjevalnikov. Podpira tudi idejo, da sistemski operater ni lastnik sredstev za dobavo sistemskih storitev in shranjevalnikov, razen pod posebnimi pogoji. Slovenija pa ne podpira splošne veljavnosti člena o priključevanju elektrarn, ki je prej veljal le v primeru neodvisnega operaterja (ITO). Predlagani člen prepoveduje sistemskemu operaterju zavrnitev priključitve nove elektrarne ali shranjevalnika zaradi morebitnih prihodnjih omejitev zmogljivosti omrežja. Zaradi morebitnih stroškov ojačitve omrežja ne sme zavrniti nove priključne točke na omrežje. Menimo, da brezpogojna priključitev ni vedno izvedljiva in je ne bi smeli uvesti. Slovenija podpira zaostrene pogoje za imenovanje organov regulatorja, kot tudi razširjen nabor nalog regulatorja. Vir: MzI Vlada sprejela predlog stališča glede pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in razveljavitvi direktive, ki se nanaša na zanesljivost oskrbe in ne zadošča več potrebam EU. Slovenija se strinja s predlogom, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje uredbe, izdelajo kratkoročne ocene zadostnosti oskrbe in pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na tveganja, ki vsebujejo tudi regionalno usklajene ukrepe. Uredba je popolnoma nova in preklicuje direktivo o zanesljivosti oskrbe, ki ne zadošča več potrebam EU. Države so električno zelo dobro povezane in težave pri oskrbi največkrat ne ostanejo na nivoju države, ampak se širijo in vplivajo na druge, včasih pa so celo razlogi regijske narave, zato je pri oceni tveganj, pripravi na tveganja in pri ravnanju v času krize potrebno sodelovanje in usklajenost med državami. Zagotovljeno mora biti odgovorno ravnanje vseh držav, tudi povezanih nečlanic EU, saj slaba pripravljenost v eni državi lahko ogrozi oskrbo v drugih. Po drugi strani pa skupna pripravljenost na krizne razmere omogoča lažje in cenejše izogibanje krizam, kot tudi lažje obvladovanje kriz. Na splošno skupen pristop omogoča večjo zanesljivost napajanja, od česar imajo končno korist vsi, predvsem pa gospodarstvo. To opravičuje potrebo po tej uredbi, pa tudi po dodatnih administrativnih bremenih, ki jih ta uredba prinaša. Uredba nalaga izdelavo kratkoročne ocene zadostnosti. Vse države morajo določiti pristojno telo, ki izvaja naloge iz te uredbe. Država zagotovi oceno tveganja pri oskrbi z elektriko. Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov na področju električne energije (ENTSO-E) določi metodologijo za določitev regijskih kriznih scenarijev, države članice pa nato določijo nacionalne krizne scenarije. ACER na podlagi predloga ENTSO-E sprejme metodologijo za kratkoročno oceno zadostnosti. Države to metodologijo uporabijo pri oceni zadostnosti, ENTSO-E pa izdela oceno zadostnosti za regije. Pristojno telo države izdaja zgodnja opozorila in razglaša izredna stanja. Poveča se vloga EU Koordinacijske skupine za elektriko. Uredba določa tudi, da se v to sodelovanje držav EU vključijo tudi nečlanice, posebej države Energetske skupnosti. Uredba predvideva tudi regionalne centre vodenja. Slovenija na splošno predlog podpira. Predlog sicer prinaša dodatno administrativno breme, vendar že preprečitev ali zmanjšanje posledic enega samega večjega razpada energetskega sistema na nivoju EU ali regije upraviči stroške dodatnega administrativnega bremena. Slovenija bo zagovarjala daljše roke za izpolnitev predlaganih določil. Slovenija se strinja s predlogom, da države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje uredbe, izdelajo kratkoročne ocene zadostnosti oskrbe in pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na tveganja, ki vsebujejo tudi regionalno usklajene ukrepe. Vir: MzI Vlada RS podprla Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi Vlada RS je na današnji redni seji podprla Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Predlog želi odpraviti nekatere težave glede področja uporabe Direktive 2011/65/EU, ki določa pravila za omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, ki so v dosedanjem izvajanju povzročale nepravilnosti in izkrivljajo delovanje notranjega trga EU, ali pa tehnično niso izvedljive in jih zaradi tega ni bilo mogoče izvajati. Republika Slovenije se s predlaganimi dopolnitvami in popravki strinja, saj po naši oceni odpravljajo nekatere nejasnosti in nedoslednosti, na katere smo države članice opozarjale že ob obravnavi osnovne direktive, vendar jih zaradi časovne stiske ni bilo mogoče ustrezno uskladiti in so bile na koncu le odložene in "pometene pod preprogo". Slovenija se v predlaganem stališču s predlogom strinja, ob opozorilu, da sprejete spremembe ne bi smele povzročati novih nejasnosti in spreminjati utečenih interpretacij. Vir: MZ Vlada sprejela Pobudo za sklenitev Konvencije Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami Kulturne dobrine predstavljajo edinstveno in pomembno pričevanje o zgodovini in identiteti različnih narodov ter vodijo k ustvarjanju bolj mirne, pravične in solidarne družbe. Tako v mirnem, kot tudi vojnem času so kulturne dobrine predmet kraje in uničevanja z alarmantno frekvenco, kar pogosto vodi do trajne izgube in uničenja kulturne dediščine in s tem siromašenja človeštva kot celote. Glavni cilj predmetne konvencije je boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine, inkriminaciji načrtnega uničevanja kulturne dediščine ter spodbujanje sodelovanja med državami, kot tudi ozaveščanje javnosti o škodi povzročeni z nedovoljeno trgovino predmetov kulturne dediščine. Uničevanje kulturne dediščine je lahko usmerjeno tudi v poskus izkoreninjenja kulturne in etnološke povezave lokalnega prebivalstva s teritorijem. Posledično se s predlagano Konvencijo Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami zagotavlja varstvo korenin človeštva, saj so tovrstna dejanja usmerjena tudi proti skupni zgodovini in kulturni dediščini celotnega človeštva. Predlagani osnutek besedila je primerna podlaga za pogajanja, z upoštevanjem okvira in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ob tem tudi načel sorazmernosti in zakonitosti v kazenskem pravu, kot jih določajo Ustava Republike Slovenije in mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Upoštevanje slednjega je tudi del predlaganih usmeritev za pogajanja Republike Slovenije v okviru Sveta Evrope. Konvencija Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami bo pomembno zapolnila obstoječo vrzel sedanjih mednarodnopravnih instrumentov, saj bo edini mednarodni instrument osredotočen na ukrepe in sankcije kazenskopravne narave zoper nedovoljeno trgovino in namensko uničevanje kulturne dediščine. Vir: MP Vlada se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Dogovora o podpori izvedbe vaje med Ministrstvom za obrambo in Kopensko vojsko ZDA v Evropi za vajo Zavezniški duh VI Na vadišču Hohenfels v Zvezni republiki Nemčiji bo tretjič zapored potekala mednarodna vojaška vaja Zavezniški duh VI. Vaja bo trajala od 9. do 31. marca 2016, na njej pa bo poleg predstavnikov oboroženih sil Kanade, Češke, Estonije, Nemčije, Madžarske, Makedonije, Latvije, Nizozemske, Turčije in varnostnih sil Kosova sodelovalo tudi 37 pripadnikov večnamenskega voda JRKB ter 6 opazovalcev Centra za usposabljanje Slovenske vojske. Na vaji bodo udeleženci preverjali operativne zmogljivosti latvijske mehanizirane brigade, podrejenih manevrskih enot ter enot bojne podpore in logistike, slovenski pripadniki pa bodo na njej sodelovali z lahkimi izvidniškimi vozili s skupinsko oborožitvijo, s sistemom za točkovno detekcijo, z mobilnim sistemom za dekontaminacijo ter s tovornimi in netaktičnimi terenskimi vozili. Dogovor ureja pravne, finančne in logistične vidike vaje, opredeljuje odgovornost obeh udeležencev in splošna načela vaje. Z dogovorom je določen standard, vrsta, raven in metoda podpore, ki jo sprejemna sila med vajo nudi gostujoči sili. V dogovoru so natančneje opredeljeni zdravstvena podpora, način nošenja uniforme, način financiranja in davki, zaščita sil in varnost ter obravnava zahtevkov. Posamezna vprašanja so še podrobneje urejena v dveh prilogah. Vir: MO Poročilo o delovanju Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Vlada se je seznanila s poročilom o delovanju Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Soglaša, da se v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor ustanovi delovno telo, ki bo opravljalo predhodni pregled in oceno pobud za vključevanje v različne programe in sezname UNESCO. Uradu za Unesco pod okriljem MIZŠ je obenem naložila, da v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve pripravi strategijo za dolgoročno lobiranje za imenovanje in izvolitve posameznih slovenskih državljanov na najvišje pozicije v organih UNESCO. Medresorski delovni skupini za spremljanje dela in pripravo stališč delegacije RS v Izvršilnem odboru UNESCO je vlada naložila, da pripravi načrt kandidatur za 39. zasedanje generalne konference UNESCO, ki bo letos jeseni. Vir: MIZŠ Slovenija bo neodvisnemu mehanizmu za pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo v Siriji namenila 10.000 EUR Vlada je sprejela sklep, da Slovenija Mednarodnemu, nepristranskemu in neodvisnemu mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja zoper mednarodno pravo, ki so bila storjena v Sirski arabski republiki od marca 2011, nameni 10.000 EUR. Mehanizem za Sirijo je z resolucijo 21.12.2016 ustanovila Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN). Naloga mehanizma je, da v tesnem sodelovanju z Neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo za Sirsko arabsko republiko zbira, konsolidira, ohranja in analizira dokaze o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter pripravlja potrebno dokumentacijo v pomoč in za pospešitev neodvisnih kazenskih postopkov v skladu z mednarodnopravnimi standardi. Na ta način se bo preprečilo oziroma zmanjšalo ponikanje dokazov in zagotovilo ustrezno dokumentiranje in shranjevanje le-teh. Sedež mehanizma bo v Ženevi. Ker se bo mehanizem v začetni fazi financiral izključno iz prostovoljnih prispevkov držav, bo za uspešnost in zagon mehanizma ključen pozitiven odziv držav članic OZN. Ocena zagonskih finančnih sredstev mehanizma znaša okoli 5 milijonov ameriških dolarjev. Pozitiven odziv Slovenije na poziv Generalnega sekretarja OZN k prostovoljnim prispevkom za Mehanizem za Sirijo je skladen z zunanjepolitičnimi prioritetami Slovenije, vključno na področju vladavine prava. Vir: MZZ Vlada meni, da posvetovalni referendum o denacionalizaciji ne bi bil smiseln Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Predlogom za razpis posvetovalnega referenduma o spremembi zakona, ki ureja denacionalizacijo o načinu vračila naravnih vrednot denacionalizacijskim upravičencem, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana mag. Alenka Bratušek). Vlada meni, da razpis posvetovalnega referenduma o spremembi Zakona o denacionalizaciji, upoštevajoč zlasti okoliščino, da je slednji v skoraj zaključenem procesu, ni primeren in ne potreben, temveč bi kot takšen celo lahko povzročil ustavno neskladne neenakosti istovrstnih dejanskih situacij. Ob tem pa Vlada RS opozarja še na dejstvo, da izid posvetovalnega referenduma za Državni zbor RS niti ni zavezujoč, zato ni odveč tudi razmislek o smotrnosti in racionalnosti njegove morebitne izvedbe. Iz podatkov o procesu denacionalizacije je razvidno, da je bilo pred vsemi upravnimi organi, ki odločajo o denacionalizaciji podržavljenega premoženja na prvi stopnji (upravne enote in ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji), vloženih 39.711 zahtevkov za vrnitev premoženja ter da je bilo doslej pravnomočno zaključenih 39.557 zadev ali 99,61 odstotka vseh zadev. Odstotek rešenih zadev je še višji pri upravnih enotah (99,7 %), pri katerih je bilo vloženih 38.470 zadev in je od tega pravnomočno zaključenih 38.355. Na ravni cele države je tako ostalo nerešenih še 0,4 % zadev, kar številčno pomeni 154 zadev, pred upravnimi enotami pa je nerešenih še 115 zadev (0,3 %), od katerih je bila v 41 primerih že izdana odločba prve stopnje, pa je zadeva v pritožbi ali v postopku pred Upravnim oziroma Vrhovnim sodiščem RS, dejansko pa še ni bila izdana odločba v 74 zadevah. Navedeni podatki kažejo na to, da je proces denacionalizacije dejansko v zaključni fazi, saj je bilo pravnomočno odločeno o 99,6 % vseh vloženih zahtevkov pri upravnih organih prve stopnje. V obdobju od uveljavitve ZDen (7. 12. 1991) do danes je bilo odločeno namreč o 39.557 vloženih zahtevkih za denacionalizacijo (od 39.711) in sprememba zakona v čistem zaključku njegovega izvajanja, ko pravnomočno ni odločeno o zgolj 154 zahtevkih, po mnenju Vlade RS ni racionalna niti smiselna ali smotrna. Ob tem tudi ni nezanemarljivo, da je bilo v mnogih izmed pravnomočno zaključenih postopkov, že odločeno tudi o vračilu naravnih vrednot, in to na podlagi pravne ureditve, kot velja še danes. Mnogim izmed denacionalizacijskih upravičencev je bilo tako v naravi vrnjeno tudi podržavljeno premoženje, ki se nahaja znotraj TNP oziroma ki je zaščiteno po predpisih o ohranjanju narave. Morebitna sprememba določil ZDen v tem delu, bi zato predstavljala odstop od dolgoletne prakse in neenako obravnavo denacionalizacijskih upravičencev, s tem pa bi lahko bilo poseženo tudi v ustavno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče RS je že v odločbi št. U-I243/96 z dne 11. 7. 1996 pojasnilo, da načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj; oziroma povedano drugače, da različnosti dejanskih stanj ustreza normativna različnost. V konkretnem primeru bi morebitne spremembe ZDen glede na razloge, kot jih navajajo podpisniki v svoji pobudi, pripeljale do različnega obravnavanja denacionalizacijskih upravičencev in to ne zaradi različnih dejanskih stanj, pač pa zaradi spremenjene volje zakonodajalca, ki pa v tej zaključni fazi procesa denacionalizacije nima nekih stvarnih in razumnih razlogov. Zaradi pravilnega razumevanja obravnavane problematike je prav, da se pojasni tudi okoliščina, da nepremičnine, zaščitene po predpisih o ohranjanju narave, ki se v postopku denacionalizacije vrnejo bivšemu lastniku v naravi, še vedno ohranijo status zaščitenih nepremičnin ter da se z vrnitvijo v naravi zgolj spremeni (zamenja) njihov lastnik, medtem ko (poseben) pravni režim nad temi nepremičninami ostane nespremenjen. Zaradi vseh dejstev in okoliščin, obširno pojasnjenih zgoraj, Vlada RS meni, da razpis posvetovalnega referenduma o spremembi Zakona o denacionalizaciji, upoštevajoč zlasti okoliščino, da je slednji v skoraj zaključenem procesu, ni primeren in ne potreben, temveč bi kot takšen celo lahko povzročil ustavno neskladne neenakosti istovrstnih dejanskih situacij. Ob tem pa Vlada RS opozarja še na dejstvo, da izid posvetovalnega referenduma za Državni zbor RS niti ni zavezujoč, zato ni odveč tudi razmislek o smotrnosti in racionalnosti njegove morebitne izvedbe. Vir: MF Vlada se je seznanila s sklepom odbora DZ glede DUTB Vlada se je danes seznanila s sklepom, ki ga je odbor DZ za finance in monetarno politiko sprejel ob obravnavi poročila o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za leto 2015. Posredovala ga bo računskemu sodišču. Glavna naloga DUTB je upravljanje premoženja, ki ga je prevzela od bank. To je posledica dejstva, da je DUTB leta 2013 in 2014 izvedla ukrep prenosa tveganih postavk kot ukrep za krepitev stabilnosti bank. V okviru njegove izvedbe v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je DUTB prevzela tvegane postavke, večinoma slaba posojila od bank. Zanje je plačala 1,5 milijarde evrov, njihova tržna vrednost pa je bila 620 milijonov evrov nižja. V okviru upravljanja premoženja DUTB prodaja premoženje, ki ga je pridobila zaradi izvedbe ukrepa za krepitev stabilnosti bank. Pri odločitvi o prodaji sredstev upošteva načelo gospodarne in transparentne uporabe državnih sredstev ter njihove najvišje mogoče povrnitve. Pri prodaji premoženja si prizadeva pridobiti take kupce, ki lahko zagotovijo vzdržno poslovanje gospodarske družbe. V skladu z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank je računsko sodišče pristojno za opravljanje revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja DUTB. Zakon ne določa več, da bi moralo računsko sodišče vsako leto revidirati poslovanje DUTB. Odločitev o tem, ali bo računsko sodišče revidiralo DUTB, prepušča računskemu sodišču. Predlog sklepa vlade v to ne posega. Skladno z zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank DUTB poroča o svojem poslovanju v preteklem letu tudi DZ. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je tako na seji 11. januarja 2017 kot matično delovno telo obravnaval poročilo o poslovanju DUTB za leto 2015 in ob obravnavi poročila sprejel sklep, s katerim predlaga vladi, da kot skupščina DUTB ter edini in 100-odstotni lastnik DUTB predlaga računskemu sodišču revizijo vseh opravljenih prodaj. Vlada se je s sklepom odbora DZ seznanila in ga bo posredovala računskemu sodišču. Vir: MF Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s socialno zakonodajo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih je začel veljati 31. 12. 2016, uporabljati pa se je začel 1. 2. 2017, in sicer tudi za vloge vložene v mesecu januarju 2017. Navedeni podatki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2017 do 15. 2. 2017. Za denarno socialno pomoč je bilo v tem obdobju vloženih 15.714 vlog, za varstveni dodatek pa 3.436 vlog, skupaj torej 19.150 vlog. Za denarno socialno pomoč je bilo odobrenih 12.832 vlog, zavrnjenih pa 2.133 vlog. Ostale vloge so še v postopku reševanja. Za varstveni dodatek je bilo odobrenih 1.635 vlog, zavrnjenih pa 1.086 vlog. Ostale vloge so še v postopku reševanja. Iz razloga neuveljavljanja preživnine oziroma nepripravljenosti za poziv k sklenitvi sporazuma o preživnini v obliki notarskega zapisa je bila zavrnjena 1 vloga za denarno socialno pomoč in 10 vlog za varstveni dodatek. Pravno podlago za sklenitev sporazuma o preživnini prosilca z njegovimi polnoletnimi otroki predstavlja poleg družinske zakonodaje tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Socialna zakonodaja od vlagatelja, ki uveljavlja denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, zahteva lastno aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, med drugim tudi izvrševanje dolžnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok, sicer zaradi obstoja t.i. krivdnega razloga do pravice ni upravičen. Od vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč se ta aktivnost zahteva že dalj časa (tudi v času denarnega dodatka oziroma pred začetkom uporabe nove socialne zakonodaje 1. 1. 2012), od vlagatelja vloge za varstveni dodatek pa se ta aktivnost zahteva od prenosa pravice iz pokojninskega sistema med socialno varstvene prejemke, tj. od 1. 1. 2012 dalje. Vir: MDDSZ Odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z digitalno pismenostjo Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Franca Breznika v zvezi z digitalno pismenostjo in ga posredovala Državnemu zboru RS. Poslanca je zanimalo, kaj in kdaj bo vlada naredila za izboljšanje digitalnega izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah. Na digitalizacijo je naš šolski prostor pripravljen, nanjo se odziva in jo izvaja. Dejavnosti potekajo celovito in na vseh ravneh. Na podlagi mednarodnih raziskav o ravni digitalizacije posamezne družbe, pa tudi na podlagi vseh drugih raziskav na področju stanja digitalnih kompetenc udeležencev v formalnem in neformalnem izobraževanju, na področju bralne, naravoslovne pismenosti, kritičnega mišljenja, reševanja problemov, vodenja ustanov in podobno je očitno, da so bili v zadnjih letih na posameznih področjih storjeni premiki, ki bodo mladim generacijam pomagali, da bosta Evropa in Slovenija zmanjšali zaostanek predvsem za azijskimi trgi. Zato so na MIZŠ spodbudili še dodatne aktivnosti na regionalnem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem področju, pojasnjuje v odgovoru vlada. Navaja pa tudi, kako bo ministrstvo odzivnost šolskega sistema na področju digitalizacije še nadgradilo. Vir: MIZŠ Odgovor na poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z razpisi na področju športa Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanke Eve Irgl v zvezi z razpisi na področju športa. Predvsem jo zanima, kdaj bodo pripravljeni razpisi, ki jih predvideva Letni program športa za leto 2017. Razpis za sofinanciranje programskih in razvojnih nalog v športu je bil objavljen dne 27.1.2017, razpis za sofinanciranje športne infrastrukture pa je v zaključku priprave in bo objavljen konec meseca marca, poslanki odgovarja vlada. Vir: MIZŠ Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka glede reforme lokalne samouprave V odgovoru Vlada pojasnjuje, da je 29. septembra 2016 sprejela Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020, ki je bila pravljena v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti, tako da so bile v pripravo vključen vsa tri združenja občin, predlog strategije pa je bil objavljen tudi na portalu e-demokracija, kjer so zabeležene tudi prejete pripombe. Vsebina strategije je bila v pretežni meri z združenji občin tudi usklajena. Vlada je strategijo časovno opredelila do leta 2020 in v akcijskem načrtu tudi predvidela spremembe področne zakonodaje. V skladu z analizami sistema lokalne samouprave in težnjo ohranjanja stabilnosti sistema lokalne samouprave v Sloveniji, se je vlada v strategiji opredelila za manjše in postopne spremembe, ne pa za vseobsegajočo reformo. Temeljni cilj strategije je krepitev lokalne samouprave in posledično dvig kakovosti življenja na lokalni ravni. V strategiji je poudarjena krepitev vpliva občanov v svojem okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev na lokalni ravni. Strategija daje usmeritve za nadgradnjo obstoječega sistema lokalne samouprave na način, ki bo zagotavljal optimalno razmerje med demokratičnostjo in učinkovitostjo delovanja slovenskih občin. V strategiji je vlada poudarila, da v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave izvaja načelo subsidiarnosti. Subsidiarnost je neposredno povezana z decentralizacijo nalog pri opravljanju javnih zadev. Ne glede na obliko decentralizacije pristojnosti, morajo biti pooblastila, ki so dana lokalni oblasti, v skladu z načeli listine polna in izključna (izvirne pristojnosti). Pred pripravo strategije so bile izvedene analize izvajanja nalog občin, ki niso potrdile razširjenega mnenja javnosti, da občine, predvsem majhne, svojih nalog ne izvajajo. Ugotovljeno pa je bilo, da bi jih lahko opravljale bolj koncentrirano, učinkoviteje in ceneje. Obstoječa ureditev sicer predpostavlja, da so občine sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, vendar je pri tem stroškovna učinkovitost občin različna in v veliki meri odvisna od velikosti občine glede na število prebivalcev. Vlada zato podpira medobčinsko sodelovanje, ki je v Zakonu o lokalni samoupravi urejeno skladno z določbo Evropske listine lokalne samouprave, ki določa, da imajo lokalne oblasti pri izvajanju svojih pooblastil pravico sodelovanja in v okviru zakona oblikovati konzorcije z drugimi lokalnimi oblastmi za izvajanje nalog skupnega pomena. To sodelovanje je posebej razvito na področju zagotavljanja gospodarskih javnih služb, MJU pa zagotavlja sofinanciranje skupnih občinskih uprav predvsem na področju inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva, pa tudi urejanja prostora. Za izvajanje strategije so dobrodošla tudi stališča, ki jih MJU prejme po njenem sprejetju in bodo lahko upoštevane pri zakonodajnih predlogih. Vir: MJU Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje o policistih, ki so izgubili življenje med opravljanjem dela Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Državnega zbora Republike Slovenije Eve Irgl o policistih, ki so izgubili življenje med opravljanjem dela in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. V letih od 1991 do 2016 je med opravljanjem policijskih nalog izgubilo življenje 14 policistov: pet policistov je bilo umorjenih, šest policistov je umrlo v prometnih nesrečah, en policist je umrl zaradi zastoja srca, en policist se je smrtno ponesrečil med usposabljanjem in en policist se je med reševanjem poškodovanega v prometni nesreči smrtno ponesrečil s padcem preko previsa. V seznamu ni vštetih šest policistov, ki so padli med osamosvojitveno vojno leta 1991. Vir: MNZ Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje o postopkih zaradi protestov v letih 2010, 2012 in 2013 Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s policijskimi in sodnimi postopki zoper izgrednike metanja granitnih kock v stavbo državnega zbora leta 2010 in v zvezi z nasilnimi protesti leta 2012 in 2013, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Policija je v zvezi z nasilnimi demonstracijami leta 2010 v Ljubljani izvedla različne postopke in ukrepe, in sicer je bil zoper 17 mladoletnih kršiteljev podan obdolžilni predlog, 21 kršiteljem pa je bil izdan plačilni nalog. Od skupno 38 obravnavanih oseb je bilo 17 mladoletnih in ena pravna oseba, dve osebi in pravna oseba pa so bile obravnavane kot organizator javnega shoda. Od vseh obravnavanih oseb je bilo 31 kršiteljev (15 mladoletnih) tudi pridržanih. Poleg tega je policija zoper 32 osumljencev podala na pristojna okrožna državna tožilstva (ODT) več kazenskih ovadb oziroma poročil v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi storitve kaznivih dejanj in eno kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Senat za mladoletnike je trem storilcem izrekel vzgojni ukrep nadzorstva socialnega varstva in 15 ur opravljanja dela v korist humanitarnih organizacij, zoper ostale mladoletne storilce pa je ustavil postopek. Zoper 17 polnoletnih storilcev je sodišče s sodbo zaradi storjenega kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, izdalo kaznovalni nalog, v katerem je obdolžencem izreklo pogojne obsodbe, v katerih je vsakemu določilo kazen zapora petih mesecev in preizkusno dobo treh let. Zoper navedeno sodbo so trije obdolženci vložili ugovor, zaradi česar je bila sodba v tem delu razveljavljena. Sodišče je nato po skrajšanem postopku izreklo obsodilno sodbo zoper dva obdolženca ter jima izreklo pogojni obsodbi z določeno kaznijo zapora sedem mesecev in preizkusno dobo dveh let. V zadevi tretjega obdolženca je sodišče izreklo zavrnilno sodbo. V povezavi s protesti konec leta 2012 in v začetku leta 2013 je policija ugotovila 250 kršiteljev, ki so skupaj storili 401 prekršek s področja javnega reda in miru, policija pa je evidentirala 113 kaznivih dejanj, od tega je za 88 kaznivih dejanj podala kazenske ovadbe na pristojno ODT. V ostalih 25 primerih je podala poročilo. Zaradi storjenih prekrškov in kaznivih dejanj je bilo pridržanih 245 oseb. Sodišče je 21 obdolžencem izreklo obsodilno sodbo (upoštevani so tudi sklepi, s katerimi so bili mladoletnikom izrečeni vzgojni ukrepi), devet obdolžencev je oprostilo obtožbe, zoper štiri obdolžence pa je sodišče zavrnilo obtožbo. Sodišče je zoper dva mladoletna storilca ustavilo postopek iz razlogov smotrnosti. Vir: MNZ Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede izvajanja določil 37., 47. in 49. člena Zakona o tujcih Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka glede izvajanja določil 37., 47. in 49. člena Zakona o tujcih, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Na podlagi evidence o dovoljenjih za prebivanje, vodene v okviru Registra tujcev, je na dan 31. 1. 2017 v Republiki Sloveniji 18.195 tujcev imelo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, 9.622 tujcev dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine in 7.136 tujcev dovoljenje za začasno/stalno prebivanje, izdano otroku tujca, rojenemu v Republiki Sloveniji. Pristojni organ za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje otroku tujca, rojenemu v Republiki Sloveniji, je upravna enota. Dejansko prebivanje tujca v Republiki Sloveniji oziroma nameravano prebivanje tujca v Republiki Sloveniji je eden od pogojev za podaljšanje oziroma izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje oziroma za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje. Tujcu, za katerega upravna enota v postopku podaljšanja oziroma izdaje nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ugotovi, da dejansko ne prebiva v Republiki Sloveniji, ali pri katerem obstajajo razlogi za domnevo, da ne bo prebival v Republiki Sloveniji, se podaljšanje oziroma izdaja nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zavrne. Upravna enota zavrne tudi izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, za katerega v postopku izdaje prvega dovoljenja ugotovi obstoj razlogov za domnevo, da tujec ne bo prebival v Republiki Sloveniji. Pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine pa se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ne podaljša, če se v postopku ugotovi, da družinski član dejansko ne živi v družinski skupnosti s tujcem, kateremu Zakon o tujcih priznava pravico do združitve družine. Dejansko oziroma nameravano prebivanje tujca v Republiki Sloveniji in življenje v družinski skupnosti upravna enota v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje ugotavlja z vsemi dokazi, kot jih opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku, katerega določbe se uporabljajo v postopkih po Zakonu o tujcih. Če upravna enota v času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje podvomi v tujčevo dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji ali je obveščena, da tujec dejansko ne prebiva v Republiki Sloveniji, mora po uradni dolžnosti uvesti postopek razveljavitve dovoljenja za začasno prebivanje. Dovoljenje za začasno prebivanje se namreč razveljavi tudi, če se naknadno (to je po izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja) ugotovi, da tujec ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje ali da obstajajo drugi razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja v skladu z Zakonom o tujcih. Vir: MNZ Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča glede oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Pogodba o celodnevni oskrbi s prehrano za prosilce za mednarodno zaščito je bila 10. 8. 2016 podpisana s podjetjem Sodexo, d. o. o., predvidoma za obdobje šest mesecev. Predmet pogodbe je izvajanje celodnevne oskrbe s prehrano prosilcev za mednarodno zaščito, nastanjenih v izpostavi azilnega doma v Ljubljani, ki se izvaja na okolju prijazen način in pri kateri izvajalec uporabi del živil, pridelanih na ekološki način. Na vprašanje poslanca, zakaj država s takšno ponudbo ne poskrbi za otroke in ostale državljane, pojasnjujemo, da je pogodba za oskrbo s prehrano pripravljena na podlagi veljavne zakonodaje s področja mednarodne zaščite in javnega naročanja. Deljenje hrane na okolju prijazen način in pogoj, da je del naročenih živil ekološko pridelan, je obveznost naročnika, saj Uredba o zelenem javnem naročanju določa okoljske zahteve tudi za živila, pijače, čistila, kar velja za vse zavezance za javno naročanje. Projekti, s katerimi Vlada skrbi za zdravo prehrano otrok in ostalih državljanov Republike Slovenije, so Shema šolskega sadja in zelenjave (brezplačno razdeljevanje dodatnega obroka sadja in zelenjave učencem), Dan slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 idr. Vlada si z naborom različnih ukrepov prizadeva, da zagotovi vsem prebivalcem Slovenije dostojno življenje ter čim večjo socialno vključenost, prav tako pa se je Republika Slovenija s tem, ko je postala članica Evropske unije, zavezala, da bo spoštovala evropsko zakonodajo s področja mednarodne zaščite, ki določa standarde, ki jih je treba zagotoviti na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito. Skrb za ene in druge pa se ne izključuje. Vir: MNZ Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede plačevanja zdravstvenih storitev prosilcem za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča glede plačevanja zdravstvenih storitev prosilcem za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Obseg zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito določa Zakon o mednarodni zaščiti. Prosilci za mednarodno zaščito so upravičeni do nujnega zdravljenja, ki obsega nujno medicinsko pomoč ter nujno zobozdravstveno pomoč ter tudi pravico do nujnega zdravljenja. Gre predvsem za ohranitev življenja, zaustavljanje krvavitev, preprečitev vzrokov za povzročitev trajne okvare posameznih organov ali invalidnost, zdravljenje vročinskih stanj, zastrupitev ter dostop do zdravil s pozitivne in vmesne liste za zdravljenje navedenih bolezni in stanj. V primeru zdravstvenega varstva žensk to vključuje kontracepcijska sredstva, prekinitve nosečnosti, zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu. Mladoletni prosilci in otroci so upravičeni do zdravstvenih storitev v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot otroci, državljani Republike Slovenije, ki so obvezno zdravstveno zavarovani. V enakem obsegu so do zdravstvenega varstva upravičeni tudi šolajoči otroci po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito določa, da sredstva za zdravstveno varstvo prosilcev zagotavlja Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve pa zagotavlja sredstva za izvajanje preventivnih zdravstvenih in sanitarno dezinfekcijskih pregledov prosilcev za mednarodno zaščito pred nastanitvijo v azilni dom. V ta namen ima podpisane pogodbe o delu z dvema zdravnikoma in dvema zdravstvenima delavcema. V letu 2016 je bilo porabljenih 15.500 evrov. Osebe z mednarodno zaščito so vključene v sistem obveznega zavarovanja v enakem obsegu in enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Enako velja tudi za otroke. Stroški za zdravstveno varstvo, ki so nastali v letu 2016, so znašali 395.296,85 evra, materialni stroški 56,14 evra in stroški plač 19.231,14 evra. V tem sklopu je bilo zdravstveno varstvo zagotovljeno nezavarovanim osebam, ki so prišle ob spontanem migracijskem valu, prosilcem za mednarodno zaščito, osebam, ki so v Centru za tujce v Postojni, in osebam, ki jim je dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji. Vir: MNZ Vlada RS sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zavzemanjem ministra za pravosodje za spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Vinko Gorenak v poslanskem vprašanju navaja: »Minister za pravosodje, mag. Goran Klemenčič, je dne 03.12.2013 skupaj z nekdanjima članoma senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), takrat v vlogi predsednika KPK, ob odstopu celotnega senata, naslovil javno pismo senata KPK. V 3. točki pisma z naslovom »Sprejem novele Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki bo omogočil razkritje odvetniških, svetovalnih (vključno s svetovanjem s področja komunikacije), sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin v aplikaciji Supervizor in s tem razkritje in posledično preventivno omejevanje – po mnogih raziskavah in ugotovitvah – enega najbolj škodljivih in razširjenih načinov lobistično-političnomedijsko-klientilističnega rentništva v tranzicijski Sloveniji. Takrat, ko se je obravnavala in sprejemala novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, je tudi pozval poslanke in poslance, da imajo ob tem možnost izkazati, koliko so iskreni pri podpori ukrepom za omejevanje sistemske korupcije. V SDS smo takrat to pismo pozdravili in podprli večino predlogov mag. Gorana Klemenčiča oziroma senata KPK. V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje: 1. Ali je Vlada Republike Slovenije v dosedanjem delu mandata ukrenila karkoli, da bi se uresničilo omejeno priporočilo takratnega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije? 2. Kaj je v zvezi s tem ukrenilo Ministrstvo za pravosodje?« Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor: Vlada Republike Slovenije si prizadeva za transparentno delovanje širšega javnega sektorja, torej tudi podjetij v posredni in neposredni lasti države in občin in je v tej smeri sprejela in izvedla številne ukrepe. Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je bila sprejeta 24. marca 2014, je kot nove zavezance za dostop v določenem delu obvezala tudi podjetja pod prevladujočim vplivom države in občin. Eden glavnih ciljev predloga zakona je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. Z navedenim je bilo tako uresničeno tudi priporočilo takratnega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije. Ministrstvo za javno upravo je v času po uveljavitvi ZDIJZ-C pripravilo za nove zavezance brošuro, usposabljanja ter vseskozi svetovalo glede pravilnega izvajanja novih zakonodajnih obveznosti. Inšpektorat za javni sektor, Upravna inšpekcija je, po uveljavitvi novele ZDIJZ-C v letih 2014 in 2015, opravil več pregledov objav zavezancev na njihovih spletnih straneh glede izvajanja določb ZDIJZ o proaktivni objavi informacij javnega značaja ter v zvezi z njimi izrekel več opozoril opominov in tudi globo. V sodelovanju med Ministrstvom za javno upravo in Ajpes je bil oktobra 2014 vzpostavljen tudi Register zavezancev za informacije javnega značaja. Gre za register, ki na enem mestu omogoča pregled nad vsemi poslovnimi subjekti, ki so porabniki javnih sredstev (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb) in tudi poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Uprava RS za javna plačila je oktobra 2014 pričela s spletno objavo plačilnih transakcij (aplikacija TZIJZ), opravljenih s strani državnih organov in oseb javnega prava ter tudi javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ter podjetij v stoodstotni lasti oseb javnega prava. Ministrstvo za pravosodje je konec 2016 v javno razpravo in strokovno usklajevanje posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C), v katerem je določena pravna podlaga za potrebe nadaljnjih nadgradenj spletne aplikacije »Erar«, in sicer z vključitvijo dodatnih podatkovnih zbirk (npr. s podatki o prejemkih iz donatorskih, sponzorskih, svetovalnih in drugih avtorskih ali intelektualnih storitev) in izdelavo analitičnega orodja ter podlaga za izvajanje analiz na podlagi tako pridobljenih podatkov s strani KPK na sistemski ravni. S predlogom ZIntPK-C se nadalje krepi preventivna vloga KPK z novimi pristojnostmi na tistih področjih, kjer je lahko dodana vrednost krepitve integritete in omejevanja korupcije s strani take institucije največja, natančneje se opredeljuje obstoječe ter določa nekatere dodatne ukrepe komisije kot so npr. izvajanje sistemskih nadzorov, med drugim tudi na področju krepitve integritete in transparentnosti. V okviru načrtovanih sprememb je predvidena tudi obveznost poročanja o lobističnih stikih ne le za registrirane lobiste, temveč tudi za zakonite in pooblaščene zastopnike interesnih organizacij. V okviru načrtovanih sprememb je predlagana tudi širitev kroga zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, in sicer na člane organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost posredni ali neposredni večinski delež ali prevladujoč vpliv, in na poslovodne osebe ustanov, ki jih je ustanovila država ali samoupravna lokalna skupnost. Spremembe pa so načrtovane tudi v delu, ki se nanaša na obseg javne objave podatkov o premoženjskem stanju določenega ožjega kroga zavezancev. Transparentnost je nadalje posebej poudarjena v registrskih postopkih, kjer morajo biti v skladu z načelom javnosti podatki, vpisani v sodni register, dostopni vsakomur. Navedeno načelo je bilo z izvedbenimi določbami še posebej okrepljeno z uzakonitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, ki ga je Vlada RS v obravnavo v Državnem zboru RS predložila že v začetku mandata (prva polovica decembra 2014). Osrednji cilj novele ZSReg-F je bil doseči večjo transparentnost podatkov o gospodarski družbi in drugih pravnih osebah, ki se vpisujejo v sodni register in delujejo (nastopajo) v pravnem prometu. V začetku tega leta je Ministrstvo za pravosodje v medresorsko usklajevanje in v usklajevanje z zainteresirano strokovno javnostjo posredovalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, s katerim se med državami članicami dodatno krepi izmenjava, dostopnost, preglednost in javnost podatkov o poslovnih subjektih (o kapitalskih družbah in njihovih podružnicah, ustanovljenih v drugih državah članicah). Vir: MJU Vlada RS sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s predlogom sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko poslanke Jelke Godec v zvezi s predlogom sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanka Jelka Godec navaja, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na novinarski konferenci predstavila javnosti predlog sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je povzročil različne odzive. Izračuni novih dajatev na področju zdravstva so po navedbah poslanke sprožile različne odzive institucij, med drugim tudi Vzajemne d.v.z., kjer opozarjajo, da ministrica Milojka Kolar Celarc v svojih izjavah zavaja javnost. V nadaljevanju poslanka Jelka Godec Vlado RS sprašuje: 1. Zakaj pristojna ministrica več kot očitno nenehno zavaja javnost s svojimi izjavami in se prikazuje v luči rešiteljice slovenskega zdravstva? 2. Kako Vlada RS komentira izjave pristojne ministrice, ki so več kot očitno neresnica? 3. Ali bo Vlada RS še naprej dopuščala, da ministrica v svojih izjavah v javnosti navaja neresnice in s tem zavaja javnost? 4. Zakaj pristojna ministrica ne sodeluje aktivno z vsemi deležniki pri pripravi sprememb v zdravstvu? Vlada RS poslanski odgovarja, Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je še isti dan po tem, ko je Vzajemna d.v.z. objavila zgoraj navedeno sporočilo za javnost, v pisni izjavi za javnost zanikala trditve zavarovalnice Vzajemna v zvezi z njenim delom kot predsednice uprave te družbe. "Napačne in zavajajoče trditve Vzajemne d.v.z. sem že nekajkrat zanikala. Nazadnje v polemiki z novinarko Mileno Zupanič v Sobotni prilogi Dela, objavljeno 8. oktobra 2016. Takrat se uprava Vzajemne d.v.z. ni oglasila. Nič nepričakovanega zame ni, da se je uprava Vzajemne d.v.z. oglasila sedaj, ko je na mizi predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki vsebuje tudi predlog preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja," je zapisala ministrica za zdravje. Vlada RS ob tem dodaja, da Ministrstvo za zdravje pri pripravi sprememb v zdravstvu sodeluje z mnogimi strokovnjaki iz različnih področij, odvisno od tega, katere strokovnjake potrebujejo pri pripravi posameznih gradiv. Tako Ministrstvo za zdravje v svoje delovne skupine najpogosteje vključuje predstavnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Statističnega urada Republike Slovenije, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj , predstavnike drugih ministrstev (npr. ministrstva, pristojnega za finance, ministrstva, pristojnega za delo, ministrstva, pristojnega šolstvo itd.) ter predstavnike drugih zdravstvenih institucij, vključno s poklicnimi združenji in zbornicami ter predstavnike civilne družbe. Vir: MZ Vlada RS sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s predlogom sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s predlogom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer: Kako je v predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju urejeno zavarovanje gospodinj – mater, ki so vse življenje skrbele za družino in so po sedanjem sistemu zavarovane po soprogu? Vlada RS poslanki odgovarja, da v Predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ohranjamo zavarovanje družinskega člana partnerja, ki se lahko obvezno zavarujejo kot družinski član. Vendarle pa slednje ni več brezpogojno. Tako so lahko osebe zavarovane kot družinski člani partnerji, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: vzgoja in varstvo otroka do vstopa v prvi razred osnovne šole, vzgoja in varstvo otroka, ki do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja postane nezmožen za delo, dokler traja takšna nezmožnost; vpis v evidenco brezposelnih oseb ali nezmožnost za delo. Za osebo, ki je nezmožna za delo, se šteje osebo, ki je starejša od 65 let ali ima odločbo pristojnega organa o nezmožnosti za delo. Osebe, ki so zavarovane kot družinski člani partnerji, in izpolnjujejo enega od zgoraj navedenih pogojev, bodo ohranile zavarovanje kot družinski član. Če zakonec ne izpolnjuje navedenih pogojev, se bo praviloma vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje kot: oseba, ki si sama plačuje prispevek – trenutno znaša prispevek 23,18 EUR (21. člen predloga zakona), oseba, ki je socialno ogrožena; v tem primeru bo lahko zaprosil za priznanje pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, iz naslova katere je obvezno zdravstveno zavarovan (20. člen predloga zakona). V tem primeru mu občina, kjer ima posameznik prijavljeno stalno prebivališča, plačuje prispevek. S predlagano ureditvijo zavarovanja družinskih članov partnerjev se določa pravičnejša izravnava načela solidarnosti in se posameznika vzpodbuja k večji ekonomski aktivnosti in neodvisnosti. Vir: MZ Vlada RS sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z interesi v zdravstvu Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec. v zvezi z interesi v zdravstvu. Poslanka navaja, da je prejela pisni odgovor na poslansko vprašanje na temo Deklaracije ZZS. V tem odgovoru je bilo pod točko 4. napisano: V zdravstvu je 3,2 milijarde interesov, zato aktualna ministrica Milojka Kolar Celarc nima lahkega dela..V povezavi z navedenim je Vladi Republike Slovenije postavila naslednja vprašanja: 1. Kateri so ti interesi, ki jih je 3,2 milijarde? 2. Prosim, da te interese navedete, in sicer vsakega posebej. Vlada RS poslanki odgovarja, da se v Republiki Sloveniji za področje zdravstva zbere približno 3,2 milijarde EUR. Vsa ta sredstva predstavljajo interes države, da se zagotoviti kakovostne zdravstvene storitve, varnost pacientov, zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Prav tako pa je zdravstvo neločljivo povezano tako z dobavitelji medicinske in tehnične opreme, farmacevtsko industrijo, storitveno dejavnostjo in izvajalci zdravstvene dejavnosti. Vsi, ki so udeleženi v proces zdravstvenega varstva kandidirajo za svoj delež pogače. Od funkcij, ki jih posamezni deležniki zastopajo, so tudi različna pričakovanja in interesi. Ministrstvo za zdravje si želi vzpostaviti kakovostne zdravstvene storitve, varnost pacientov, zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije želi z zbranimi sredstvi omogočiti zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede urejanja področja občasnega oddajanja nepremičnin turistom preko spletnih platform Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Matjaža Nemca v zvezi z urejanjem področja občasnega oddajanja nepremičnin turistom preko spletnih platform. V odgovoru vlada pojasnjuje dejavnosti na področju soočenja z izzivi novih poslovnih modelov v okviru sodelovalnega gospodarstva. Mednje sodi tudi urejanje področja občasnega oddajanja nepremičnin turistom preko spletnih platform. Vlada se področja sodelovalnega gospodarstva loteva celovito, ker se zaveda vprašanj, ki jih je potrebno nasloviti: zahteve za dostop do trga, odgovornost, varstvo potrošnikov, delovno pravo, davki. V ta namen je Vlada RS novembra 2016 ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je že začela z delom. Njen cilj je vsebinska preučitev in sprejem najustreznejših ukrepov za potrebno in sorazmerno ureditev novo nastalih modelov poslovanja ter omogočiti legalno opravljanje zadevnih storitev vsem vključenim udeležencem. Naloga delovne skupine je torej, da identificira pomembna področja sodelovalnega gospodarstva, pregleda trenutno veljavne zahteve za dostop do trga sodelovalnega gospodarstva in identificira morebitne nepotrebne in nesorazmerne pogoje, ki ne ščitijo javnega interesa ter pripravi predloge za spremembo obstoječe ureditve. V zvezi z ureditvijo poslovanja novih poslovnih modelov na podlagi spletnih platform bo Slovenija sledila trendom v EU: zagotavljala bo pogoje za delovanje "družb na spletnih platformah", zagotavljala bo pogoje, da se platforme pri nas lahko ustanovijo, predvsem pa bo regulirala delovanje družb sodelovalnega gospodarstva, da bodo delovale v skladu z zakonodajo. Vir: MGRT Vlada sprejela predlog odgovora na poslansko vprašanje dr. Anžeta Logarja v zvezi s prometno infrastrukturo Vlada je sprejela predlog odgovora na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije dr. Anžeta Logarja v zvezi s prometno infrastrukturo. V vprašanju poslanec izpostavlja gradnjo manjkajočega dela avtocestnega priključka predora v Šentvidu, dograditev štiripasovne Celovške ceste do križišča Metalka in načrtovano gradnjo štiripasovne navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče–Brod, ki se bo navezala na štiripasovno Celovško cesto. Poslanec sprašuje kdaj bo pristopila k reševanju tega problematičnega dela prometne ureditve v glavnem mestu, kaj je bilo v tem mandatu do sedaj narejenega na tem področju, želi pa tudi konkreten seznam ukrepov z vsemi priloženimi listninskimi dokazili. Investitor gradnje polnega priključka Šentvid vključno z izvedbo štiripasovne Celovške ceste skladno z lokacijskim načrtom za AC na odseku Šentvid–Koseze je DARS. Izdano gradbeno dovoljenje ni postalo pravnomočno, saj je bila s strani stranke v postopku vložena pritožba. Zadeva je na Upravnem sodišču kljub prošnjam za prednostno razrešitev problematike eno leto ostala na mrtvi točki. Razširitev Celovške ceste na odseku od gostišča Jelen do križišča Metalka je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo. Projekt se vodi pod proračunsko postavko Medvode – Vižmarje. Za načrtovano rekonstrukcijo oziroma razširitev v štiripasovnico ceste Jeprca - Ljubljana (Šentvid) na omenjenem odseku je izdelan PGD projekt. Izvedena je bila parcelacija, v teku so odkupi nepremičnin. Ker gre za obsežen in stroškovno zahteven projekt v tem trenutku ni mogoče napovedati kdaj se bo gradnja lahko pričela. Gradnja štiripasovne navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče–Brod je uvrščena v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji kot navezovalna cesta na avtocestni sistem, zato naloge investitorja izvaja DARS. Po sprejetju DPN v letu 2011 se do leta 2016 aktivnosti na tem projektu niso izvajale. Ministrstvo za infrastrukturo je z namenom odprave ozkih grl in vzpostavitve štiripasovne cestne povezave za tekoče odvijanje prometa ocenilo, da je potrebno optimizirati načrtovane ukrepe ter določiti faznost in etapnost vzpostavitve štiripasovne cestne povezave. Ministrstvo je DARS-u v aprilu 2016 naročil izdelavo predloga optimizacije načrtovanih ukrepov ter določitve faznosti in etapnosti vzpostavitve štiripasovne cestne povezave Jeprca-Stanežiče-Brod. Namen preveritve je proučitev možnih optimizacij z DPN načrtovanih ukrepov in rešitev ter določitev faznosti in etapnosti gradnje navezovalne ceste tako, da bodo prvenstveno odpravljena ozka grla in zagotovljen čim bolj tekoč promet. DARS je do oktobra 2016 opredelil cilje in izhodišča za izdelavo naloge ter pripravil razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa za pridobitev izdelovalca študije, v okviru katere bodo izvedene potrebne preveritve. Ker v prvem poskusu javnega naročila DARS ni prejel nobene ustrezne ponudbe, je DARS pristopil k pripravi nove (dopolnjene) razpisne dokumentacije in v nadaljevanju k izvedbi novega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Ob predpostavki, da bo predmetni javni razpis potekal brez zapletov, bo pogodba za izvedbo študije sklenjena kmalu, rezultate pa lahko pričakujemo v sedmih mesecih od podpisa pogodbe. Izdelana študija bo osnova za izdelavo terminskega plana. Vir: MzI Odgovor vlade na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko dimnikarstva Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi s problematiko dimnikarstva. Vlada odgovarja, da je bilo po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje meseca januarja 2017, 141 požarov v objektih, kjer je kot vzrok naveden vžig saj. Enak podatek za mesec januar v preteklih letih znaša: 53 požarov v letu 2012, 46 v 2013, 30 v 2014, 75 v 2015 ter 81 v preteklem letu. Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) je v mesecu januarju letošnjega leta opravil en nadzor nad dimnikarskim podjetjem ter uvedel 29 postopkov proti uporabnikom kurilnih naprav. V preteklih petih letih je bilo v okviru IRSOP v mesecu januarju uvedenih 368 postopkov proti uporabnikom kurilnih naprav. Postopki so se uvedli na podlagi prijav dimnikarskih družb, ki so podale prijavo IRSOP, da uporabniki kurilnih naprav niso omogočili oziroma dovolili opraviti dimnikarskih storitev. Pred uveljavitvijo Zakona o dimnikarskih storitvah je bil nadzor nad dimnikarskimi podjetji oziroma koncesionarji v delni pristojnosti Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in prostor, ki pa evidence uvedenih ali opravljenih nadzorov ni vodil, zato se odgovor ne nanaša zgolj na mesec januar. Naloge iz dodeljene pristojnosti nadzora so namreč potekale neprestano tekom leta. Nadzor je potekal večinoma skozi izdajanje opozoril vsem ali posameznim koncesionarjem, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti. Nadalje je potekal obširen administrativen nadzor v postopkih revizije Računskega sodišča RS, kjer je bilo pozvanih k posredovanju dokazil o izpolnjevanju pogojev več deset koncesionarjev na skoraj 100 dimnikarskih območjih. Kljub večkratnim pozivom nekateri koncesionarji niso predložili dokazil, zato je bilo v postopku odvzema koncesije odvzetih deset koncesij. Strokovni nadzor je bil izboljšan tudi zaradi dostopa do uradnih evidenc. V akcijskih načrtih za izvedbo strokovnih nadzorov je bilo izvedenih pet strokovnih nadzorov, ter leta 2015 dva nadzora s sodnim izvedencem. Nekateri od nadzorov so se zaključili zaradi prenehanja delovanja koncesionarja, dva sta se zaključila s popravljalno odločbo, v ostalih primerih pa je strokovni nadzor pokazal izpolnjevanje pogojev in usklajenost izvajanja s predpisi. Vir: MOP Odgovor vlade na poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo uporabe plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru HE Arto - Blanca na reki Savi Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi z možnostjo uporabe plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Arto - Blanca na reki Savi. Direkcija RS za vode je začela z zbiranjem podatkov za pripravo strokovnih podlag za sprejem odločitve o možnosti plovbe oziroma uporabe plovil na motorni pogon na reki Savi na akumulacijskem jezeru HE Arto-Blanca. Strokovne podlage bodo izdelane najpozneje do 30. 4. 2017. Ker strokovne podlage še niso izdelane, ni mogoče sprejeti odločitve, ali je plovba na motorni pogon na reki Savi na akumulacijskem jezeru HE Arto-Blanca možna. Skladno z navedenim Ministrstvo za okolje in prostor k morebitni pripravi uredbe še ni pristopilo. Glede na to, da so značilnosti vodnega ekosistema akumulacijskega jezera HE Arto – Blanca podobne, kot pri akumulacijskem bazenu HE Boštanj, kjer je bilo ugotovljeno, da plovba s skuterji ni sprejemljiva, je pričakovati, da plovba s skuterji tudi na akumulacijskem jezeru HE Arto-Blanca ne bo možna. Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Gorenaka Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zavzemanjem ministra za pravosodje za »hiter sprejem Zakona o slovenskem državnem holdingu«. Vlada na vprašanje Gorenaka pojasnjuje, da se je celoten naslov 5. točke javnega pisma senata KPK glasil: »Hiter sprejem novega Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki bo vključeval rigorozne ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države, zahteval vnaprejšnje in pisno razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov in predpisal ustrezne sankcije za kršitve s področja izogibanja nasprotju interesov in osebnega ali poslovnega klientelizma.« V nadaljnjem besedilu 5. točke je KPK jasno zapisal: »Ministrstvo za finance je v predlog novega ZSDH-1 vključilo celovito peto poglavje, namenjeno prav tem vprašanjem, ki je bilo vsebinsko pripravljeno tudi s sodelovanjem KPK.« Med drugim je KPK zapisal tudi: »Eden ključnih ukrepov je torej, da se ZSDH-1 sprejme čim prej in da v postopku sprejema različni interesi še nadalje ne okrnijo predlaganega petega poglavja tega zakona.« Že iz same 5. točke javnega poziva KPK je torej razvidno, da se je ta nanašal na Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki ga je Ministrstvo za finance podalo v javno obravnavo 17. 9. 2013. Vlada je besedilo Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu potrdila na 78. dopisni seji dne 16. 12. 2013 in ga istega dne posredovala v obravnavo državnemu zboru. Skladno s 5. točko javnega pisma KPK je predlog zakona vključeval tudi 5. poglavje z naslovom: »Ukrepi za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države«. V zakonodajnem postopku se je vsebina predlaganega 5. poglavja ohranila, le da je zaradi amandmajev 5. poglavje postalo 6. poglavje in je sestavni del Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je državni zbor sprejel 28. 3. 2014. Na podlagi sprejetega ZSDH-1 je bila z njegovo uveljavitvijo Slovenska odškodninska družba preoblikovana v Slovenski državni holding, ki je sprejel Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Politiko upravljanja naložb in ob soglasju vlade merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države ter letna načrta upravljanja naložb za leto 2016 in 2017. SDH je med drugim vzpostavil delovanje Ekonomsko socialnega strokovnega sveta, imenoval pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, oblikoval načrt integritete, imenoval kadrovsko komisijo ter zagotovil ostale predpisane postopke, ukrepe in dejanja. Vlada je v skladu z ZSDH-1 pripravila predlog za imenovanje članov nadzornega sveta SDH, ki ga je državni zbor potrdil 17. 7. 2015, prav tako je državni zbor na predlog vlade 13. 7. 2015 sprejel Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. S sprejemom ZSDH-1 in njegovo implementacijo je Slovenija izpolnila tudi vsa po pristopna priporočila OECD z vidika smernic za korporativno upravljanje družb v državni lasti in priporočila Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije in mnenjem o programu stabilnosti Slovenije za leta 2013, 2014 in 2015. Vir: MF Vlada RS sprejela odgovor na poslansko pobudo Mihe Kordiša v zvezi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo pobudo Mihe Kordiša v zvezi z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. V pisni poslanski pobudi poslanec Miha Kordiš navaja, da je eden glavnih problemov našega zdravstvenega sistema vdiranje zasebnih interesov v javni sistem. Če se hoče odpraviti te škodljive prakse poslanec meni, da je treba bistveno omejiti podeljevanje koncesij, odpraviti koncesije, ki so bile podeljene neupravičeno ali celo nezakonito, in uvesti konkurenčno prepoved dela zdravnikov pri zasebnikih. V ta namen je treba spremeniti Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za zdravje že pripravilo in posredovalo v javno razpravo, v kateri je bil do 13.10.2015, vendar pa je po mnenju poslanca predlog zakona, ki je sedaj pripravljen za obravnavo na vladi, bistveno ugodnejši za koncesionarje. Po njegovem mnenju so razlike v nomotehničnem in vsebinskem smislu taka, da zakon odstopa od deklariranih ciljev. Poslanec meni, da predlog zakona namesto krepitve javnega zdravstvenega sistema prinaša uzakonitev praks, ki javnemu sistemu škodujejo in podaja naslednjo pobudo oziroma poziv vladi: da se omogoči javna razprava o novem osnutku zakona, da se pred začetkom javne razprave odpravijo zgoraj navedene rešitve, ki so v nasprotju z javnim interesom. Vlada RS na poslansko pobudo odgovarja, da je Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za zdravje posredovalo v javno razpravo, vseboval predvsem predlog nove celovite ureditve dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in predlog nove celovite ureditve področja koncesij zdravstvenih storitev. Ti dve področji urejanja sta še vedno bistveni in večji del predloga zakona. Na predlog zakona je bilo v okviru javne razprave prejetih 28 odzivov deležnikov. V okviru teh odzivov so bili podani predlogi in pripombe na vsebino predloga zakona, kot tudi predlogi za dodatno urejanja posameznih področij, ki so sedaj tudi vključena v predlog zakona, med njimi zlasti področje dela zdravstvenih delavcev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ter področje izvajanje nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti. Glede na navedeno posredovanje predloga zakona v ponovno javno razpravo ni potrebno, saj novo besedilo predloga zakona upošteva prejete pripombe na predlog zakona in tudi dopolnitve urejanja v predlogu zakona. Pri pripravi novega besedila predloga zakona po končani javni razpravi in v okviru medresorskega usklajevanja predloga zakona, so se v predlog zakona vključile posamezne dopolnitve in spremembe predlagane ureditve, ki so posledica bodisi utemeljenih opozoril in predlogov strokovne javnosti, usklajevanja z drugimi resorji ali ugotovitev pravne spornosti ali neustreznosti posameznih predlaganih rešitev. V nadaljevanju posredujemo obrazložitve posameznih delov v predlogu zakona, ki so v poslanski pobudi izpostavljene kot sporne oziroma nesprejemljive. Pri določitvi trajanja podeljene koncesije zdravstvenih storitev pojasnjujemo, da je dolžina trajanja koncesij v predlogu zakona določena v maksimalnem trajanju, to je najdlje 30 let, pri čemer so kriteriji za določitev obdobja trajanja podelitve konkretne koncesije zdravstvenih storitev znotraj zakonsko določenega maksimalnega obdobja v predlogu zakona navedeni. Treba je upoštevati, da posamezne zdravstvene dejavnosti, zlasti na sekundarni ravni, zahtevajo velike vložke v izvajanje te dejavnosti. Pristojnost izdaje koncesijskega akta je tudi po splošni zakonodaji o koncesijskih razmerjih, to je Zakonu o javno zasebnem partnerstvu pristojnost koncedenta, saj se v koncesijskem aktu določijo tudi vsi bistveni elementi oziroma pogoji za podelitev koncesije, vključno z določitvijo vrste, območja ter predvidenega obsega in trajanja koncesije. Koncedent za podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvenega varstva je občina, k koncesijskemu aktu občine pa morata po predlogu zakona soglasje dati Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje kot plačnik. V zvezi z zaključkom poslanca, da je novo besedilo predloga zakona, ki naj bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z javnim interesom in v korist koncesionarjem, narejeno na podlagi pritiska Zdravniške zbornice Slovenije oziroma prejšnjega vodstva te zbornice, pojasnjujemo, da Zdravniška zbornica Slovenije in druge zdravniške organizacije, združene v Koordinaciji zdravniških organizacij (Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES, Slovensko združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov), predloga zakona ne podpirajo oziroma mu v celoti nasprotujejo, kot izhaja iz njihovega skupnega pisnega stališča z dne 7. 7. 2016. Vir: MZ Vlada RS se je seznanila s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2017 Vlada se je na današnji seji seznanila s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2017 in sprejela sklep, da Ministrstvo za javno upravo Vlado do februarja 2018 seznani s poročilom o izvedbi strateških usmeritev in prioritet. Zakon o inšpekcijskem nadzoru je določil obveznost ministra, pristojnega za upravo, da do 1. marca tekočega leta seznani vlado s strateškimi usmeritvami in prioritetami, ki izhajajo iz sprejetih letnih programov dela inšpektoratov oziroma inšpekcij. Ministrstvo za javno upravo je na tej podlagi tudi letos pozvalo ministrstva, da posredujejo strateške usmeritve in prioritete dela posamezne inšpekcije oziroma inšpektorata iz svoje pristojnosti, ki naj vsebujejo predvsem navedbo področij, ki bodo upoštevaje oceno tveganja na delovnem področju posameznega inšpektorata oziroma inšpekcije, predmet inšpekcijskih nadzorov, navedbo področij, na katerih so predvideni skupni inšpekcijski nadzori, in oceno števila oziroma deleža inšpekcijskih nadzorov, izvedenih na podlagi prejetih prijav. Ministrstva so svoje odzive pripravila glede na oceno tveganja, pri čemer je upoštevana vrsta in obseg dejavnosti, ki bodo predmet inšpekcijskih nadzorov, ugotovitve preteklih nadzorov ter upoštevana tekoča področna problematika. Ukrepi, ki jih ministrstva predlagajo, in so tudi rezultat sodelovanja med inšpekcijskimi službami, so upoštevaje strokovnost inšpekcij in težnjo po njihovi večji učinkovitosti, večji dostopnosti in prepoznavnosti, usmerjene k zasledovanju varovanja javnega interesa ter interesa pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da bo s sprejemom strateških usmeritev in prioritet vzpodbujena tudi javnost k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije. Vir: MJU Vlada sprejela predlog odgovora na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s severnim krakom 3. razvojni osi Vlada je sprejela predlog odgovora na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s severnim delom 3. razvojne osi. Pobude se nanašajo na to, da naj pristojne institucije: Vlada RS, Ministrstvo za infrastrukturo, DARS, d.d. storijo vse, da bo Koroška do konca 2023 dobila ustrezno cestno povezavo z avtocestnim križem oziroma preostalo Slovenijo in s tem osnovni pogoj za nadaljnji razvoj regije. Zapisali so tudi, da naj se zagotovi jasno in stabilno financiranje gradnje severnega kraka 3. razvojne osi od Šentruperta do Slovenj Gradca, da naj bo hitra cesta od A1 na Koroško zgrajena kot 4-pasovna hitra cesta. Podana je tudi pobuda, da se naj z aneksom h koncesijski pogodbi za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji DARS zaveže, da 2017 izvede odkup nepremičnin in izdela projektno dokumentacijo za izgradnjo ceste na odseku Šentrupert – Velenje – Slovenj Gradec. Želijo tudi ureditev in nadgradnjo navezovalne obstoječe lokalne ceste v novo nastajajoče omrežje hitre ceste, prav tako naj se poenostavijo in pospešijo postopki pridobivanja nepremičnin za gradnjo cestne infrastrukture. Vlada odgovarja, da projekt severnega dela 3. razvojne osi poteka skladno z načrtovanim. Pospešena dinamika na projektu se je pričela v letu 2015, ko je bil dorečen način izvajanja projekta in tudi model financiranja ter v letu 2016 z vključitvijo projekta v Nacionalni program razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Za izvedbo tako prioritetnih kot tudi ostalih ukrepov s področja državnih cest je z Nacionalnim programom zahtevana priprava 6-letnega načrta vlaganj v cestno infrastrukturo s katerim se na področju cest opredelijo prioritetne izvedbe. 6-letni operativni načrt se izvaja kot drsni plan in se mora letno novelirati in potrjevati na Vladi RS. Trenutno je v pripravi prvi operativni načrt, v katerega bodo vključeni projekti, ki izhajajo iz Nacionalnega programa in imajo opredeljeno prioritetno časovno dinamiko. S tem načrtom bodo tudi natančneje opredeljeni stroški in podrobnejše razdelani terminski načrti izvedbe posameznih projektov, njihovih faz in etap. Prvi 6-letni operativni načrt bo predvidoma pripravljen in sprejet na Vladi RS v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi dodatne preverbe ekonomske upravičenosti projekta je v izdelavi študija upravičenosti izgradnje nove cestne povezave na koridorju severnega dela 3. razvojne osi, na odseku AC A1 – Velenje – Slovenj Gradec. Namen te študije je ugotovitev možne faznosti in etapnosti ter preveritev različnih scenarijev izvedbe v povezavi s stroški gradnje. Glede na to da ekonomsko upravičenost lahko pokažejo le podrobni modelski izračuni dolgoročnih multiplikativnih učinkov, študija vključuje tudi vidik dolgoročnih ekonomskih učinkov. Študija je v fazi zaključevanja in bo podala predlog najustreznejšega scenarija z vidika zmogljivosti objekta ter faznosti in etapnosti gradnje. Izbrani najustreznejši scenarij bo vključen v zgoraj omenjeni prvi operativni načrt vlaganj v cestno infrastrukturo. Pri izbiri najustreznejšega scenarija bo potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je potrebno zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost DARS, d.d. Za financiranje pripravljalnih del ima DARS, d.d., kot investitor gradnje v predlogu Načrta izvajanje koncesije za leto 2017 predvidena sredstva za naročilo in pričetek izdelave projektne dokumentacije tako za odsek Šentrupert – Velenje, kakor tudi odsek Velenje – Slovenj Gradec. Sredstva za pridobitev nepremičnin bodo v letu 2017 zagotovljena v državnem proračunu iz namenskih virov, ki se črpajo iz prihodkov iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice za cestninske ceste. Glede na zagotovljene vire financiranja predhodnih del aneks h koncesijski pogodbi ni potreben. Skladno z načrtovano dinamiko projekta je v letu 2018 predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja. Temu bo sledila objava razpisov za gradnjo in pričetek gradnje. Vse aktivnosti od predhodnih del do gradnje se bodo izvajale skladno z ugotovitvami iz zgoraj omenjene študije in v okviru finančnih sposobnosti investitorja gradnje. Finančna sredstva za izvedbo predhodnih del oziroma fazo projektiranja in pridobivanja zemljišč in pravic na njih so zagotovljena. Za dolgoročno financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije za samo gradnjo pa Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, d.d. skupaj z Ministrstvom za finance pripravlja predlog različnih možnih virov financiranja, ob upoštevanju omejitev, ki niso v nacionalni pristojnosti. Gre za omejitve Eurostata, ki redno spremlja status DARS d.d. glede njegovih dolgoročnih finančnih obveznosti ter s tem povezana tveganja. Konkretizacija projekta bo potekala skladno z načrtovanimi prostorskimi ureditvami v okviru sprejetega državnega prostorskega akta, kar pomeni, da v sklop projekta sodijo vse nove navezovalne ceste in deviacije obstoječih cest, ki so z načrtom predvidene in predstavljajo optimizirane dostope na novo prometnico. Za lokalne in druge ceste, katere so predvidene ali se bodo morebitno uporabljale v času gradnje za potrebe gradbiščnih cest bodo uporabljena določila Zakona o cestah, ki se nanašajo na prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili. V teh primerih je povzročitelj prekomerne obremenitve, na podlagi predhodnih dogovorov in ugotovitev stanja ceste dolžan nositi sorazmeren delež stroškov za investicijsko vzdrževanje oziroma vzpostavitev takšne ceste v prvotno stanje. Vse ureditve na državnih cestah, ki niso zajete v sklop prostorskih ureditev nove državne ceste, so v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo, katera bo kot upravljavec teh cest v bodoče tudi izvajala te ukrepe na podlagi veljavnega operativnega načrta. V zvezi s pospešitvijo postopkov pridobivanja nepremičnin za gradnjo cestne infrastrukture je treba pojasniti, da poteka pridobivanje nepremičnin oziroma pravic na njih bodisi sporazumno skozi pogodbene mehanizme ali pa prisilno skozi instrumente razlastitev, služnosti v javno korist in začasne rabe. Prisilne instrumente ureja krovni Zakon o urejanju prostora in pa številni področni predpisi, ki so za potrebe določenih (predvsem infrastrukturnih) ureditev že vnesli nekatere rešitve, ki olajšujejo te postopke. Nastajajoči Zakon o urejanju prostora bo na tem področju sicer prinesel nekatere spremembe, vendar pa je celotno polje tovrstnega poseganja v lastninsko pravico nedvoumno zamejeno z ustavnimi določbami in bogato upravno in sodno prakso. Poenostavitve in pospešitve tako ne morejo iti na račun varstva pravic, temveč jih gre iskati predvsem pri organizaciji, projektnem vodenju in aktivnemu pristopu. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na zahtevo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ za predložitev podatkov, vezanih na izgradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper Vlada je sprejela odgovor na zahtevo Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ za predložitev podatkov oziroma gradiv, ki so vezana na izgradnjo drugega tira železniške povezave Divača – Koper. Vlada v odgovoru prilaga sedmo poročilo Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Divačo in Koprom in Investicijski elaborat za gradnjo drugega železniškega tira Divača-Koper. Priloženi so tudi zapisniki sestankov slovensko-madžarske skupne delovne skupine za drugi tir Divača-Koper. Vlada je komisiji DZ za nadzor javnih financ posredovala tudi prvotno različico dokumenta Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača-Koper ter njegovo prilogo. V odgovoru je priložena tudi recenzija omenjenega dokumenta. V skladu z zahtevanim je vlada priložila tudi vsa mnenja imenovane strokovne komisija zadolžene za spremljanje izvedbe Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača-Koper. Glede zahtevanih vlog, ki sta bili oddani na razpis Evropske komisije za EU sredstva v okviru instrumenta IPE, je vlada odgovorila, da je vloga do konca ocenjevalnega postopka z vsemi prilogami del upravnega postopka in bi njeno razkritje lahko škodljivo vplivalo na izvedbo razpisnega postopka. Evropska komisija je pri izvedbi razpisnega postopka zavezana k spoštovanju načela transparentne in enakopravne obravnave vseh vlog prispelih na razpis. Morebitno razkritje podatkov zainteresirani javnosti v času razpisnega postopka bi pomenilo, da se nedovoljeno vpliva na ocenjevalni postopek. Poslancem, ki so podali zahtevo za pridobitev gradiva, bomo na Ministrstvu za infrastrukturo omogočili vpogled v obe vlogi v prostorih ministrstva. Vir: MzI Vlada RS je dala soglasje k poslovniku strokovnega sveta družbe SiDG Vlada RS je dala soglasje k poslovniku strokovnega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Strokovni svet družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG) je posvetovalni organ poslovodstva družbe SiDG. Strokovni svet sestavlja 10 članov od tega: dva predstavnika lokalnih skupnosti, dva predstavnika organizacij civilne družbe s področja varovanja okolja ter šest predstavnikov strokovnih organizacij in združenj s področja gozdarstva in lesarstva. Člane strokovnega sveta imenuje in odpokliče poslovodstvo. S poslovnikom je predvideno, da poslovodstvo objavi na spletni strani SiDG javni poziv za predlaganje kandidatov za člane strokovnega sveta. Upravičeni predlagatelji so predhodno navedene skupnosti oz. združenja. Poslovodstvo imenuje tričlansko komisijo za pregled in oceno kandidatov. Komisija opravi pregled in oceno kandidatov ter predlaga poslovodstvu končni predlog kandidatov, poslovodstvo pa izbrane kandidate imenuje v strokovni svet s posamičnim sklepom. Konstitutivna seja strokovnega sveta mora biti sklicana v 30 dneh od imenovanja. Opravljanje funkcije člana strokovnega sveta je častno in člani niso upravičeni do sejnin oz. nagrad, upravičeni pa so do povračila stroškov. Strokovni svet izvoli izmed članov predsednika in namestnika predsednika. Strokovni svet se sestaja na sejah in to najmanj dvakrat letno. Vir: MKGP Vlada ustanovila stalno koordinacijsko skupino za promocijo Republike Slovenije Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) kot skrbnik nacionalne znamke ''I feel Slovenia'' prepoznava pomembne potenciale in pozitivne učinke, ki jih ima sistemsko urejeno in usklajeno trženje oz. promocija države v svetu. S promocijo Republike Slovenije se ukvarja več resorjev, zato je dal UKOM pobudo za ustanovitev stalne koordinacijske skupine za promocijo Republike Slovenije. Njen namen je na vladni ravni povezati različne resorje, ki se ukvarjajo tudi s promocijo Slovenije, da bi nastopili enotno, z racionalizacijo stroškov in strateško usklajeno. Skupina bo skrbela tudi za uveljavljanje nacionalne znamke ''I feel Slovenia'' na ključnih področjih. Strateško upravljanje nacionalne znamke Republike Slovenije ''I feel Slovenia'' je nujno, saj gre za izjemno pomemben vidik predstavljanja države v svetu Sestava skupine: Resorji, ki sestavljajo stalno koordinacijsko skupino za promocijo Republike Slovenije, so zadolženi med drugim tudi za ustvarjanje pozitivne podobe in dvigovanje ugleda Republike Slovenije v svetu. V stalno koordinacijsko skupino za promocijo Republike Slovenije so poleg UKOM-a kot skrbnika nacionalne znamke ''I feel Slovenia'' vključeni predstavniki vseh organov in javnih agencij, ki imajo pristojnosti in naloge na relevantnih področjih: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ministrstvo za zunanje zadeve Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za javno upravo Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Slovenska turistična organizacija Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Delovanje skupine bo omogočilo strateško, skrbno načrtovano in usklajeno delovanje različnih državnih organov na področju promocije Republike Slovenije. Namen ustanovitve skupine je tudi zagotavljanje operativne podpore, koordinacija in usklajevanje subjektov, ki bodo še naprej vsak na svojem delovnem področju v okviru svojih pristojnosti vodili in izvajali promocijske aktivnosti in projekte. Vir: UKOM Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov in namestnikov Nadzornega odbora za OP za razvoj ribištva v RS Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov in namestnikov Nadzornega odbora za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013. Sklep se spreminja zaradi zagotavljanja sklepčnosti in možnosti izvedbe zadnje seje Nadzornega odbora za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013. Nadzorni odbor je telo, ki opravlja naloge, opredeljene v Uredbi 1198/2006/ES. Vanj so imenovani člani in namestniki, ki so predstavniki ministrstev, vladnih služb, uradov in javnih zavodov, gospodarskih in socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in Evropske komisije. Vir: MKGP Vlada RS sprejela Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2017 in 2018 Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave za leti 2017 in 2018. V okviru dovoljenega števila zaposlitev za posamezni organ državne uprave je Vlada RS ob tem tudi določila posebno kvoto dovoljenih zaposlitev, ki je namenjena izključno zaposlitvam pripravnikov. Če organ presega dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve pripravnika ali kandidata za policista, mora število zaposlitev uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom do 31.12. 2018. V okviru kvote SKN se določi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer pri Ministrstvu za finance - Finančni upravi Republike Slovenije (15), Ministrstvu za notranje zadeve - Policiji (30) in Ministrstvu za obrambo - Slovenski vojski (67) - za leti 2017 in 2018. Vlada Republike Slovenije odobri začasni prenos 5 kvot med organi državne uprave, do 1.10.2017, in sicer tako, da se iz kadrovskega načrta Upravnih enot prenese 5 kvot in sicer 2 kvoti v Vladne službe odgovorne generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije in 3 kvote v Ministrstvo za zunanje zadeve. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev. Ministrstva, pri katerih bo zaradi premestitve zaposlenih, katerih plače so se zaradi dela na evropskih projektih financirale iz evropskih sredstev in nadaljevanje dela teh zaposlenih na drugih EU projektih ne bo možno, lahko prišlo do povečane realizacije kadrovskega načrta, morajo število zaposlenih uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom najkasneje do 31.12.2018. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvom in vladnim službam, še posebej tistim, ki so predlagali povečanje števila zaposlitev v letih 2017 in 2018, da ob upoštevanju ugotovitev izvedene funkcijske analize subjektov javnega sektorja v letu 2015 in ugotovitev kadrovsko organizacijske analize samostojno ali v sodelovanju z medresorsko delovno skupino za doseganje večje organizacijske in kadrovske učinkovitosti ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti oblikujejo in izvedejo ukrepe za optimizacijo delovanja. O ugotovitvah in dodatnih ukrepih morajo poročati vladi v šestih mesecih po sprejetju SKN za leti 2017 in 2018. Navedena analiza in izvedba ukrepov sta pogoj za morebitne predloge povečanja dovoljenih zaposlitev za leti 2017 in 2018. Medresorska delovna skupina mora po preučitvi možnosti prerazporeditve kvot med organi državne uprave zagotoviti prednostno, do 1.10.2017, vrnitev 5 kvot v kadrovski načrt Upravnih enot ter hkrati zagotoviti 5 manjkajočih kvot za potrebe Vladnih služb odgovornih generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije in Ministrstvu za zunanje zadeve, kasneje pa kvote prednostno zagotoviti za potrebe Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za zunanje zadeve ter nadalje Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo. Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo, da o realizaciji sprejetih sklepov poroča Vladi Republike Slovenije dvakrat letno, in sicer s stanjem na dan 1.7. in 31.12. V SKN je skupno število kvot v organih državne uprave za leto 2017 31.052 in enako za leto 2018 31.052. Število kvot ostaja takšno, kot je bilo sprejeto že v proračunu. Glede pripravnikov je določeno število kvot za zaposlitve pripravnikov v Skupnem kadrovskem načrtu za letu 2017 naslednje: - skupno število kvot za pripravnike v vladnih službah je 10 v letu 2017 in 10 v letu 2018, - v ministrstvih je to število kvot 148 v letu 2017 in prav tako 148 v letu 2018, - v ostalih organih ( Policija, podporne naloge za Policijo, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in Slovenska vojska) je število kvot za zaposlitve pripravnikov v letu 2017 89, enako tudi v letu 2018 je to število 89, pri čemer pa bodo kvote za pripravnike v Slovenski vojski določene s sklepom vlade naknadno. Skupno število kvot za zaposlitve pripravnikov je torej po Skupnem kadrovskem načrtu 237 tako v letu 2017 kot tudi v letu 2018. Vir: MJU Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, s katerim je dosedanjega direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Antona Zakrajška, z dnem 14. marca 2017, imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda, in sicer do imenovanja novega direktorja, vendar za največ šest mesecev. Vir: MGRT
© Copyright 2024