1. No category

Giovanni Boccaccio
Novela o bistroumni Filipi, 2. odlomek
(Prevod: Niko Košir)
Ženska se še malo ni zmedla in mu je dokaj ljubeznivo
odgovorila: "Spoštovani gospod, drži, da je Rinaldo moj mož in
da me je včeraj ponoči zalotil v Lazarinovem naročju, v
katerem sem zavoljo vdane in vroče ljubezni, ki jo čutim do
njega, bila že prenekajkrat in tega ne bi nikoli tajila. Vendar sem
prepričana, da veste, kako morajo biti zakoni enaki za vse,
vpeljani pa s soglasjem njih, ki jih zadevajo. Pri omenjenem
zakonu ta dva pogoja nista izpolnjena, kajti v primež jemlje le
ženske – sirote, ki bi lahko precej bolje kot moški mnogim
ustregle. Še več: zakon so sprejeli, ne da bi kdaj koli kaka
ženska vanj privolila, saj celo nikoli nobene niti za mnenje o
njem niso vprašali. Spričo vsega tega lahko upravičeno
rečemo, da ni nič prida. In če hočete mojemu telesu in svoji
duši v škodo biti izvrševalec tega zakona, vaša volja, vaš svet;
ampak preden se lotite sojenja, mi, prosim, izkažite majhno
uslugo: vprašajte mojega moža, ali sem mu ali nisem vsakič in
kolikor kratov mu je bilo to ljubo, ne da bi kdaj rekla ne, dala na
voljo samo sebe, kar me je."