Giovanni Boccaccio Novela o bistroumni Filipi, 1. odlomek (Prevod: Niko Košir) Ker je imel za ženino krivdo na voljo dokaj tehten dokaz, jo je, ne da bi še kaj razmišljal, brž ko se je zdanilo, ovadil sodišču. Ženski, dobri duši - take so po navadi tiste, ki so zares zaljubljene - so sicer mnogi njeni prijatelji in sorodniki svetovali, naj se sodbi odtegne, a se je vendarle odločila, da pojde tja, prizna, kar je res, in rajši ponosno umre, kot pa da bi strahopetno zbežala in v odsotnosti obsojena živela v izgnanstvu in vsem očitno kazala, da ni vredna takšnega ljubimca, kakršen je fant, v čigar naročju je prejšnjo noč spala. S precej številnim spremstvom žensk in moških, ki so ji vsi prigovarjali, naj taji, je p rišla pred župana in ga z ravnodušnim obrazom in odločnim glasom vprašala, kaj bi rad od nje. Ko si jo je župan ogledoval in videl, kako od sile lepa je in na moč priljudnega vedenja, pa tudi, kolikšna je njena srčnost, kar so pričale njene besede, se mu je zasmilila in se je zbal, da ne bo priznala kaj takega, zavoljo česar bi jo moral obsoditi na smrt, če noče kršiti svoje uradne dolžnosti.
© Copyright 2025