Sporocila št._01_2011
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE __________________________________________________________________________________ Januar 2011 številka 1 __________________________________________________________________________________ Izdaja ZZB za vrednote NOB Slovenije, 1000 Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel.: 01/ 434‐44‐45 – faks: 01/ 434‐41‐17 – e‐pošta: [email protected] Uredništvo: Božo Kovač, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, tajnica: Romana Jemec Tisk: Tiskarna Schwartz, direktor Boštjan Nagode Sporočila ŠTEVILKA 31 JANAUR 2011 VSEBINA Sporočila št. 1, janaur 2011 Govor Milana Kučana v Dražgošah, dne 9. 1. 2011....2 Govor Pavla Gantarja na Osankarici, dne 8. 1. 2011..5 Politične razmere v Sloveniji in naloge Zveze v letu 2011 (referat predsednika na seji GO, 22. 12. 2010) .....................................................6 Program dela Zveze za leto 2011.................................. 10 Pregled prihodkov in odhodkov iz finančnega načrta Zveze 2011 in nakup poslovnih prostorov Zveze............................18 Sklepi in stališča predsedstva o predlogih s seje Glavnega odbora................................................................. 19 Spremembe v sestavi Glavnega odbora Zveze.......... 21 Sklep o imenovanju Komisije za izobraževanje....... 21 Sklep o imenovanju predstavnika ZB v svetovni in evropski veteranski federaciji........................................ 22 Popravek navodila o ravnanju z uniformami praporščakov ....................................................................... 22 GOVOR PRVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MILANA KUČANA Dražgoše, 9. januar 2011 Tovariško vas pozdravljam v Dražgošah. Lepo vas je znova videti in stisniti znane roke. Najbrž se bomo med letom srečevali prej ko ne zgolj po naključju, a prepričan sem, da se ob letu osorej znova vidimo na teh rebrih pod jeloviško planoto. Tako je že dolgo vrsto let. In tako bo ostalo, dokler bo simbolno sporočilo Dražgoš navdih ter vir samozavesti in ponosa mladih rodov Slovencev. Na srečanjih tu, ob spomeniku borcem Cankarjevega bataljona iz prvih dni leta 1942 in pomniku žrtvovanja Dražgošanov, sem imel čast govoriti večkrat in vselej se z velikim spoštovanjem spominjam veličine takratnega dejanja in njegovih udeležencev. Posebna vrednost te bitke je bila v tem, da se je bíla na ozemlju, ki ga je nemški 2 Informacija o uresničevanju sklepov predsedstva po ugotovitvah s sej pokrajinskih svetov.................................................. 22 Slovesnost v Veliki Britaniji in upor zgodovinskemu revizionizmu........................ 24 Pismo predsednika Zveze predsedniku vlade in ministrom za pravosodje, za zunanje zadeve in obrambo...................................... 24 Odgovor ministra za pravosodje................................... 28 Nasprotovanje prekopu borcev Pohorskega bataljona (odgovor Jožetu Tanku, vodji poslanske skupine SDS, na njegovo pobudo).............31 Problematika dolgoročnega razvoja Slovenije in ZZB (povzetki posvetovanj v ZZB)..........................31 Skrb za vojna grobišča udeležencev NOB (pismo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve)............................................ 34 Iz naših organizacij............................................................ 35 okupator že štel nepreklicno za svojega. Nikakor ni pričakoval neuspeha v boju s peščico partizanov. Moralni zlom, ki so ga Nemci doživeli v spopadu z ljudmi, prežetimi s trdno vero, da branijo pravično stvar, je bil hujši od vojaškega poraza. Konec je bilo mita o nepremagljivosti hitlerjanske vojske. Vojaški dril je trčil ob srce, trčil je ob prepričanje, ob zavest in visoko moralo nepokorljivega ljudstva. Ni zdržal te sile. Bolj kot moč partizanskega orožja ga je zlomila dvomljiva etična vrednost ciljev, ki jim je služil. Enako se je zgodilo leta 1991 v borbi za Slovenijo. Tudi takrat sta bili moralna prednost in pravičnost boja na naši, slovenski strani. Zato smo zmagali tudi takrat. V velikih, usodnih preizkušnjah, pomembnih za posameznika in narod, se vsakdo odloča sam. To so pokazali tako bitka v Dražgošah in celotno partizansko vojskovanje za svobodo in preživetje slovenskega naroda kot tudi spopad za Slovenijo in našo pravico do samoodločbe. S svojo opredelitvijo takrat vsakdo izbere med svetom ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 svobode, vključno z žrtvijo, ki edina vodi do njega, in svetom nesvobode in ponižanja. Vsakdo takrat s svojim dejanjem prevzema tveganje za to, kakšno mesto mu bo prisodila prihodnost, kako bo nanj gledala prihodnost. Ko se danes upravičeno veliko razpravlja o domoljubju, kaže poudariti, da so borci Cankarjevega bataljona v dražgoški bitki in partizani po vsej Sloveniji dokazali svojo ljubezen do domovine. Ta jih je pognala v upor. Njim domoljubja ni treba dokazovati danes. Kot je pred leti v govoru na tem mestu dejal partizan dr. Bučar, takrat predsednik slovenskega parlamenta: »Udeležba v NOB je bila za vsakega pripadnika slovenskega naroda najvišje spričevalo njegove narodne zavesti in dokaz, da to svojo zavest podpre tudi z najvišjimi žrtvami, celo s svojim življenjem.« Kdor domoljubja ni zmogel takrat, ko je bila nad slovenskim narodom izrečena genocidna sodba, sedaj pa njegova vest morda veleva patriotsko spričevalo, naj svoje domoljubje mirno dokazuje s svojimi dejanji, a ne z zanikanjem dejanj tistih, ki so za svojo ljubezen do domovine med NOB zastavljali ves svoj človeški pogum in tudi svoja življenja. Med vojno za Slovenijo ni bilo nič drugače. Znova se je potrdila resnica, da je v soočenju z najhujšim nasiljem zoper svobodo in življenje mogoče preživeti le s trdno odločenostjo za življenje in za svobodo in da more v njem preživeti le tisti, ki je pripravljen tvegati največ in vse. Na svoje ljudi, ki zmorejo takšne odločitve in dejanja, smo in moremo biti Slovenci ponosni. Dražgoška bitka se je bíla v negotovem času, ko je demokratični svet s strahom in upanjem pričakoval izid bitke za Moskvo. Položaj se je zdel brezizhoden. A obrnilo se je drugače. Tudi zdaj, ob začetku proslavljanja 20letnice ustanovitve slovenske države, se po sodbah nekaterih zdi, kot da je naš položaj brezizhoden. Da je Slovenija postala država brezpravja, socialne neobčutljivosti, korupcije, kriminala, da smo narod pokvarjencev, izkoriščevalcev in goljufov. In da se je država pogreznila v moralno, družbeno Sporočila in politično krizo. V vseh teh prigovorih je čutiti zgroženost nad zavržnimi dejanji, ki se res ne bi smela zgoditi, pa tudi nemoč. A že sama ogorčenost nad temi pojavi govori, da so naši vrednotni temelji trdno zakoreninjeni in da ne bodo zlahka popustili. Vendar bodimo pozorni. Posplošeno govorjenje o slabi podobi, kakršno slikajo predvsem politični, za njimi pa tudi informacijski sistemi, onemogoča trezen pogled na to, kaj se nam in z nami v resnici dogaja in kje je izhod. Služi prej ko ne strankarskemu preigravanju in merjenju moči v bitki za oblast, ki mu v resnici niso veliko mar ljudje, kako živijo, njihove stiske, blaginja in dostojanstvo. V dvajsetih letih od plebiscita smo nesporno dosegli veliko. Vendar je pogosto predvsem iz političnih vrst slišati, da to, kar imamo, ni tisto, za kar smo se odločali in borili. Pa vendar je treba povedati, da je to, kar imamo, tisto. Takrat smo se odločali za svojo državo, zato da bi z državo imeli svojo usodo v svojih rokah. Zdaj to imamo. Imamo orodja, s katerimi lahko krotimo tudi krizo, ki se je iz sveta priplazila k nam. In to je bistveno. Na to bi morali biti ponosni, to spoštovati in s tem predvsem odgovorno ravnati. Bodimo pozorni na svoj odnos. Varujmo se blokad države. Potrebujemo jo in jo bomo potrebovali tudi v prihodnje. V njej sami odločamo o svojem življenju. Kakšne pa so te odločitve, ali smo z njimi zadovoljni in kdo je z njimi prizadet, ali smo s tem, kako živi država in mi v njej, zadovoljni in zakaj ne, kako je za to porazdeljena odgovornost, to pa so tista vprašanja, ki nedvomno zahtevajo odgovor. Celovit in nepristranski odgovor najprej slovenske politike. Upravljanje države ni brez napak. Zdaj, v času krize in recesije, se kažejo napake upravljanja vseh prejšnjih vlad. Zdaj postaja vse očitneje, kako nápak je, da vse doslej ni bilo ne volje ne pripravljenosti, da bi se dogovorili o tem, kako želimo usmerjati življenje v svoji državi, kakšne vrednote želimo v njej udejanjiti, kako bomo sooblikovali nemirni in protislovni svet. Brez teh kriterijev še tako boleče novice o še eni propadli tovarni in odpuščenih delavcih, o neodgovornem 3 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 ravnanju in pohlepu menedžerjev, o naraščajoči revščini in stiskah ljudi ne bodo zmogle pripeljati pravih odločitev. Še naprej bosta kopičenje bogastva in prisvajanje na račun drugih poskušala postati vrednoti in izrinjati pravičnost, solidarnost in poštenost. Še naprej bo merilo uspešnosti pehanje za gospodarsko rastjo ne glede na socialno, okoljsko in predvsem moralno ceno, ki jo je zanjo treba plačati. Res je, da to niso le naše dileme. Z njimi je soočen ves svet, ker se odgovorom nanje izmika. Ker so zahtevni in posegajo v razvojno doktrino, ki jo je vsilila trdoživa neoliberalistična ideologija in ki je bila prepoznana kot poglavitni vzrok za sedanjo krizo. Res je tudi, da je pri nas manj korupcije in umazanij, ki so spremljevalke teh procesov, kot v nekaterih drugih državah, ki so šle skozi enake pretrese socialnih in političnih sprememb kot mi. A to ne more biti ne izgovor ne tolažba. Potrebna so drugačna temeljna ukrepanja tudi z nepopularnimi ekonomskimi in pravnimi odločitvami. Prvi in odločilen korak bo skupna zaveza spoštovanju vladavine prava v ravnanju posameznika in države. Vladavina prava je vladavina človekovih pravic in svobode, odgovornosti, razuma, solidarnosti in poštenja, je konec nespoštovanja ustave, nespoštovanja zakonov, zaničevanja sodišč in sodnih odločb, konec zlorabe prava in zlorabe javnih funkcij za privilegije in pridobitništvo, kar je v Sloveniji postalo problem. Pravna država in le ona omogoča uresničitev tudi ustavno predvidene socialne narave države. Vladavina prava je prvi izziv za slovensko politično pa tudi gospodarsko elito. Je preizkus njene zrelosti in odgovornosti, pa tudi njene legitimnosti in nujnega razlikovanja znotraj nje. Dovolj škode je že naredilo govorjenje o tem, da so vsi politiki enaki, vsi obsedeni le s svojimi materialnimi koristmi in interesi, vsi enako pokvarjeni in vsi vpleteni v koruptivna in klientelistična dejanja. Politika potrebuje rehabilitacijo. Mora si ponovno pridobiti zaupanje. Pot do tja pa so zgolj njena dejanja. 4 Ta dejanja morajo postati novo presečišče strankarskega, civilnodružbenega, pa tudi sindikalnega delovanja, v katerem se končajo medsebojne blokade ter začenjata odprt dialog in sodelovanje. Pri tem ne sme biti vprašanje prestiža, ne sme biti vnaprejšnjih oznak posameznih pobud, idej ali predlogov kot bodisi odrešujočih ali absolutno nesprejemljivih in brez argumentov izločenih, češ da so navzkriž s temeljnim aktom države in vrednotami družbe. Na tak način ni mogoč dialog, ni mogoče prodreti z nobeno novo idejo, ni mogoč napredek. To ni razprava. Je poglabljanje delitev, ki služi le merjenju moči in ne razumu. Apriorizmi in obtoževanja niso znak ne demokratičnosti ne posebno bistrega uma, pa tudi ne trdnega prepričanja, kajti njihova prepričevalna moč je namenjena izničevanju drugače mislečih, zato je kratkotrajna in dvomljive vrednosti. Zdaj je čas, da se politični akterji tega zavedo in v obče dobro združijo svoje moči. Slovenija ima velik socialni kapital pozitivnih energij. Ima veliko znanja in mladih, dobro izobraženih ljudi, veliko ljudi z idejami in pobudo, veliko dobrih in poštenih ljudi, pripravljenih delati in ustvarjeno dobro deliti z drugimi, dajati prednost javnemu dobru pred zasebnim. Njim je treba odpreti demokratične možnosti, da se bosta slišali in upoštevali njihova beseda in misel, ki bi ju morala politika plemenititi in usmerjati v skupno dobro in v obet boljše prihodnosti. Prepričan sem, da bo potem podoba naše dežele drugačna, prijaznejša, bolj optimistična. Verjamem, da si takšno želimo vsi in da tudi verjamemo, da jo zmoremo ustvariti. Ta vera je najboljše darilo svoji državi, katere rojstva pred dvajsetimi leti se s ponosom spominjamo tudi na današnji slovesnosti. Spominjamo se ga ob obnovljenem spomeniku dražgoški epopeji in z zahvalo vsem tistim, ki so pomagali pri njegovi obnovi. In seveda z zahvalo Dražgošanom, ki so nam ponovno izkazali dobrodošlico in gostoljubje. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 SLAVNOSTNI GOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA DR. PAVLA GANTARJA NA POČASTITVI OBLETNICE POSLEDNJEGA BOJA POHORSKEGA BATALJONA Osankarica, pri Treh žebljih, 8. januar 2011 Spoštovani župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, cenjeni župani in predstavniki Mestne občine Maribor, občin: Ruše, Zreče, Oplotnica in Slovenske Konjice, spoštovani poslanci državnega zbora, cenjeni predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in območnih organizacij, spoštovani predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo in območnih organizacij, cenjene udeleženke in udeleženci narodnoosvobodilnega boja, spoštovani gostje, v veliko čast mi je, da lahko pozdravim in nagovorim tolikšno občinstvo, ki se tudi letos, kot je že tradicionalno, udeležuje te pomembne spominske slovesnosti. Vsako leto se na tem mestu - mestu poslednjega boja Pohorskega bataljona - zbere veliko častilcev spomina na pripadnike tega slavnega bataljona. Ta številčnost dokazuje, da se nam ni bati, da bi duh bork in borcev Pohorskega bataljona in vsega, kar ta predstavlja, postal le zbledel spomin nekega davnega, pozabljenega časa. Pohorski bataljon in njegova velika žrtev, ki je vtkana v identiteto in slavo naše mlade države, ne bosta nikoli pozabljena! Zgodovina slovenskega narodnoosvobodilnega boja je prepletena z množico junaških zgodb in, žal, tudi s številnimi zares tragičnimi dogodki. Vendar pa je le malokatera tako pretresljiva in tako tragična, kot je zgodba Pohorskega bataljona. Žalostni dogodek, ki se je zgodil prav na današnji dan pred 68 leti, je 8. januar trajno zapisal v slovensko zgodovino. Tega dne je Sporočila leta 1943 tukaj, na Osankarici, v snegu brez življenja obležalo vseh 69 bork in borcev Pohorskega bataljona. V zimski spokojnosti je v objemu tega veličastnega gozda še danes mogoče čutiti vso tragičnost tistega dne, predvsem pa neomajen in neustrašen duh Pohorskega bataljona, ki je bil sovražniku resnično trn v peti. S svojimi akcijami je Pohorski bataljon Nemcem povzročal veliko težav. Do svojega tragičnega uničenja je izvedel 105 napadov in 6 večjih akcij ter požgal 9 objektov. Nemci so si na vse pretege neprestano prizadevali izslediti bataljon, a se je ta pred bistveno močnejšo in bolje opremljeno nemško vojsko spretno umikal po širnem Pohorju. Šele zahrbtno izdan je Pohorski bataljon postal plen neprizanesljivega in krutega sovraga. V obsežno akcijo, katere cilj je bil popolno uničenje Pohorskega bataljona, so Nemci poleg vojske vključili še policijo, orožništvo in pomožne sile. 8. januarja leta 1943 je 2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici in pričelo uresničevati svoj peklenski načrt. Požrtvovalne borke in borci so krvavi boj junaško sprejeli. Niso vedeli, da se bodo soočili s tridesetkrat močnejšim sovražnikom, zavedali pa so se, da gre za boj z okupatorjem, za boj za svobodo in preživetje slovenskega naroda. V tem neizenačenem spopadu so padli vsi pripadniki Pohorskega bataljona do zadnjega, zato točnega pričevanja o poteku boja nimamo. Kljub temu pa vemo, da je bilo nakopičeno sovraštvo tolikšno, da nasprotniki niso pustili pri življenju nobene borke ali borca. Še celo tiste hudo ranjene, ki so še kazali znake življenja, so brez usmiljenja pokončali z udarci puškinih kopit. Le predstavljamo si lahko obup, agonijo in silno trpljenje tega srditega poslednjega boja Pohorskega bataljona! Partizanke in partizani so se kljub številčni neprimerljivosti borili neustrašno in zagrizeno. Brez oklevanja so se vrgli v boj z dvatisočglavo sovražno vojsko. To je bil dobesedno boj do zadnjega naboja, do zadnje kaplje krvi, ki ga je vodila ena sama misel, misel na 5 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 svobodo in želja po dokončni rešitvi izpod sovražnega jarma. Neustrašnost, junaštvo, nepopustljivost in trdovratnost partizank in partizanov so bili tolikšni, da so kot izjemni ostali zapisani celo v nemških poročilih. Padec Pohorskega bataljona je bil velik udarec za narodnoosvobodilni boj na Štajerskem, ki pa je kljub tragični izgubi moralno okrepljen odločno nadaljeval boj za svobodo. Takšno odločnost in zagrizenost, kot je bila izpričana tu pred 68 leti, bi potrebovali tudi danes. Medsebojna povezanost, samozavest, neustrašnost in predanost višjim ciljem, kakršna je prežemala borke in borce Pohorskega bataljona, so nam lahko svetel zgled in vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, s tveganji, ki jih prinaša gospodarsko-finančna kriza, s krivicami, ki jih prinaša neenakomerna porazdeljenost družbenega bogastva, s posledicami, ki izhajajo iz neenakega dostopa do naravnih virov ... Spoštovani, ob spominskih slovesnostih, kot je današnja, pogosto poudarjam, da si je za mir treba vedno znova prizadevati in se truditi. Za trajen in resničen mir pa je treba ohranjati tudi spomin na težke čase in krvavo sporočilo druge svetovne vojne. Tedaj je bil slovenski narod pred eno najhujših preizkušenj - pred preizkušnjo lastnega preživetja! Iz te tragične zgodovinske izkušnje, v katero smo bili pahnjeni in nam je bila grobo vsiljena, smo kot narod izšli pokončnejši, močnejši in samozavestnejši. Slovenski narod je bil skupaj z drugimi zavezniškimi silami kos veliki premoči okupatorja. To nesmiselno morijo pa smo - prav zaradi velikih žrtev bork in borcev za osvoboditev končali pripravljeni na soočenje z izzivi, ki jih je prinesla povojna Evropa. Čast in slava vsem, ki so darovali svoja življenja za svobodo in mir, v katerem lahko živimo danes! Zakorakali smo v leto, v katerem bomo upam, da bolj složno - praznovali 20-letnico naše mlade države. Nanjo in na naše skupne dosežke v le dveh desetletjih smo pogosto premalo ponosni, kot tudi na našo zgodovino - sestavni del naše nacionalne istovetnosti. 6 Temelji samostojne Slovenije so nedvomno vzklili iz hrepenenj, predvsem pa iz žrtev padlih bork in borcev. Ti so nam s svojim izjemnim pogumom in junaštvom omogočili, da danes v samostojni državi uživamo sadove miru, svobode in blaginje. Naj bo spomin nanje, na njihovo požrtvovalnost in na junake Pohorskega bataljona, ki jim danes izkazujemo čast in slavo, za vedno v naši zavesti. Le tako bomo lahko resnično cenili vrednote miru, sožitja in solidarnosti ter jih kot svetlo popotnico prenesli tudi na prihodnje generacije. Hvala za pozornost. POLITIČNE RAZMERE V SLOVENIJI IN NALOGE ZVEZE V LETU 2011 Referat predsednika ZZB NOB Slovenije Janeza Stanovnika na 9. seji Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije 22. decembra 2010 »Naša naloga ni videti v prihodnost, temveč jo uresničiti ...« (Antoine de Saint Exupėry) Svet, v njem pa tudi naša domovina, doživlja globoko protislovje: Mednarodni denarni sklad predvideva, da bo leto, ki se izteka, izkazalo za svet kot celoto najvišjo stopnjo letne gospodarske rasti – kar 5 % – ob istočasno zelo nizki stopnji rasti in še vedno ogromni brezposelnosti v razvitem svetu ter kar 10 % rasti v tako imenovanih »novih deželah« BRIC. Nedavno objavljena raziskava Toševega Politbarometra pa za našo deželo izkazuje, da je kar dve tretjini vprašanih srečnih in kar zadovoljnih tudi svojim materialnim položajem, hkrati pa jih je prav tako dve tretjini nezadovoljnih z vlado, 82 % jih je nezadovoljnih z demokracijo, kakršno imamo pri nas, in kar 90 % jih je razočaranih nad kapitalizmom, ki ga nismo želeli. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Slovensko gospodarstvo je kar s 70 % usmerjeno v izvoz, smo člani Evropske unije, Nata in sedaj tudi OECD in s tem popolnoma integrirani v globalistično svetovno gospodarstvo, zato delimo njegovo usodo. Svetovni kapitalizem je prebrodil najglobljo finančno in gospodarsko krizo po veliki depresiji v tridesetih letih tako, da se je z masovnimi finančnimi injekcijami reševal transnacionalni bančni sistem. Posledica je prav tako masovna zadolžitev: Mednarodni monetarni sklad v zadnjem poročilu ugotavlja, da se je zadolženost najbogatejših držav na svetu (G-20) povečala od 70 % bruto družbenega proizvoda leta 2007 na 106 % letos in da zato danes na vsakega prebivalca bogatega sveta pride kar 30.000 ameriških dolarjev dolga – tri povprečne letne dohodke – ki ga bodo morale odplačevati prihodnje generacije! Govori se o »izhodni strategiji«, ki naj bi nas pripeljala nazaj v »zlato dobo« pred krizo – v liberalistični kapitalizem. Naša naloga ni v tem, da bi z revolucijo spremenili svet ter iz kapitalizma prešli v socializem, kot smo iskreno verjeli nekoč, ampak v tem, da vložimo vse svoje napore v to, da reforme sistema, ki so nujne, usmerjamo in razvijamo v smeri ciljev in vrednot, ki smo si jih zastavili v NOB. V Temeljnih točkah Osvobodilne fronte – ki so sestavljale program odporniškega gibanja – smo med drugim zapisali: »Po narodni osvoboditvi uvede Osvobo dilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način.« Eden od voditeljev slovenskega odpora – Edvard Kocbek – je imenoval ljudsko demokracijo za »najdragocenejšo pridobitev« naše osvobodilne borbe. Žal te najdragocenejše in najžlahtnejše pridobitve nismo uresničili niti 1945. leta, pa tudi po 1990. letu ne. Demokracija je plod prosvetljenstva in sta jo kot tako uveljavili tako ameriška kot tudi francoska revolucija. Njena osnova so neodtujljive pravice vsakega človeka do življenja, svobode, vesti, besede in veroizpovedi. Na teh temeljih se je gradil politični sistem »en človek en glas«, kar naj bi bil temelj vladavine prava, ki veleva, da smo pred zakonom vsi enaki. Sporočila Istočasno s svobodo vesti pa so revolucije na prelomu iz 18. v 19. stoletje razglasile tudi svobodo lastnine. Iz te »pravice« pa se je rodil moderni kapitalizem, ki je namesto zasužnjenja človeka od fevdalnih izkoriščevalcev pripeljal do zasužnjevanja človekovega dela od kapitalističnih izkoriščevalcev. Ljudska demokracija si je postavila za cilj rešitev protislovja med deklarirano »politično svobodo« in »ekonomsko odvisnostjo«. Že oče meščanske demokracije Thomas Jefferson je dejal, da mora biti demokracija »oblast ljudstva, za ljudstvo in z ljudstvom« in je s tem zahteval, da resnična politična svoboda ni zgolj v »delegiranju« oblasti, ampak in predvsem v participaciji svobodnih ljudi pri izvrševanju oblasti. In prav to je najgloblje bistvo ljudske demokracije. Ljudska demokracija kot »najdragocenejša pridobitev NOB« pa ni zgolj vsebina vrednot NOB, ampak je predvsem vodilo naše akcije kot nadaljevalcev tradicije OF in NOB. Ustvarjanje ciljev in idealov ljudske demokracije pomeni premagovanje sedanjih protislovij in doseganje cilja človeške civilizacije – osvoboditve človeka. Demokratični sistem, kakršen se je razvil v 19. in 20. stoletju, je bil obremenjen z dvema bistvenima notranjima nasprotjema: prvo protislovje je bilo v tem, da so politične stranke, ki naj bi bile transmisije od »suverenega volivca« do »predstavniškega parlamenta«, grajene na praksi »avtokratizma«. Tako ta transmisija izničuje osnovno načelo »suverene enakosti vseh volivcev« oziroma temelj deklaracije pravic, da so »vsi ljudje rojeni enaki«. Drugo protislovje pa je izhajalo iz pravice do lastnine in s tem do akumulacije kapitala in gospodarske moči. Tako se je koncentrirana gospodarska moč lastnikov kapitala spopadla s politično svobodo državljanov/volivcev. Gospodarska moč pa se ne izraža nujno neposredno, ampak se manifestira pretežno posredno. Danes imamo okoli Evropskega parlamenta, v katerega smo »svobodno« izvolili evropske poslance (ki so jih imenovale politične stranke), nič manj kot 12.000 lobistov, kar pomeni, da pride 16 lobistov na vsakega poslanca. Ameriški kongres zaseda 7 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 na Kapitolu, toda od Bele hiše na sever se razprostira tako imenovani K-street, ki je praktično do zadnjega kotička napolnjen z uradi »lobistov«, ki »informirajo« in »prepričujejo« člane kongresa, da glasujejo tako ali drugače za zakone, ki naj bi vladali v državi. Na volitvah zmaguje tisti, ki zbere več denarja za pranje možganov volivcev! Ali je po vsem tem kaj čudnega, da je korupcija osnovna rakava rana demokratičnega sistema, kakršen se je razvil v preteklosti na zahodnem delu planeta? Ali je kaj čudnega, če tudi pri nas politične stranke in cerkvene institucije uživajo najnižjo stopnjo ljudskega zaupanja, kot izkazujejo bolj ali manj vse ankete javnega mnenja? Vsi veliki in prelomni dogodki v naši zgodovini, ki so nam omogočili, da smo se iz naroda dvignili v nacijo in si ustvarili lastno in mednarodno priznano neodvisno državo, so se dogodili s spontano mobilizacijo ljudskih množic in ob zanemarjanju in celo direktnem antagoniziranju vladajočih demokratičnih strankarskih struktur: –– taborsko gibanje v drugi polovici 19. stoletja je lomilo nemško/avstrijsko administrativno oblast in zahtevalo Združeno Slovenijo ter slovenski jezik v šole in urade; –– slovenske žene, ki so zbirale podpise za Majniško deklaracijo, so zahtevale odcepitev od avstrijske monarhije in lastno državnost – čeprav v okviru SHS; –– vodja vojaškega krila Slovenske legije Rudolf Smrsu je jeseni 1941. leta sporočal v London, da »ljudstvo drvi v OF« ob popolnem zanemarjanju tradicionalnih strankarskih struktur; –– mar nismo ob osamosvojitvi 1988-1992 doživljali enako? Kakorkoli si posamezniki ali stranke danes lastijo »pristni zgodovinski spomin«, dejstva govore, da so narodno enotnost – pa ali je potem šlo za preprečevanje mitinga resnice, za »amandmaje na dotedanjo slovensko ustavo«, za »plebiscit o neodvisnosti« ali pa za »vojno za Slovenijo« – ustvarile »ljudske množice«, ne pa strankarske strukture in njihovi prvaki. Zato tudi danes usmerjamo aktivnost naše organizacije v mobilizacijo ljudskih množic 8 za premostitev sedanjih kriznih protislovij in ustvaritev zgodovinskega poslanstva zgraditve »novega sveta«. Najdragocenejša in najbolj žlahtna pridobitev NOB – ljudska demokracija – je samo na videz pleonazem: demokracija je namreč izvedenka iz grške besede »demos«, kar pomeni ljudstvo. Toda poudarek na »ljudski« demokraciji je imel svoj globlji smisel: pridevnik »ljudski« dejansko vsebuje VREDNOTE NOB: –– SAMOZAVEST je bila osnovna vrednota, ki se je rodila v NOB in ki je preobrazila slovenski narodni značaj. Samozavest pomeni moč ideje – ideje, ki je postala materialna sila. Dejstvo, da smo vztrajali štiri leta v odporu – ne samo borci/partizani, ampak predvsem celoten slovenski narod, brez katerega ne bi bilo tudi partizanstva – čeprav smo vsa ta štiri leta doživljali strahotne poraze in tragedije (Pohorskega bataljona, Javorovice, Sajovč, Golobarja, Javornika, Goljevka), pa tudi zmage (Jelenov žleb, Štampetov most, Baška grapa, Koprivnik itd.), da smo v tej borbi izgubili 30.000 žrtev v borčevskih vrstah in še vsaj toliko med civilnim prebivalstvom, da so naši ljudje trpeli v zaporih, taboriščih in izgnanstvu, da nas vse to ni uničilo, ampak nasprotno – okrepilo, dokazuje, da naša zmaga ni bila zgolj zmaga orožja, ampak in predvsem zmaga DUHA, ZMAGA IDEJE! To nas je spremenilo iz Cankarjevih »hlapcev« v Kidričev »narod junakov«, to nam je vlilo tisto samozavest, ki je omogočila konec preteklega stoletja odpor in narodno enotnost, ki nam je omogočila suvereno neodvisnost in mednarodno priznano državnost. –– HUMANIZEM, ki se je rodil v NOB, se običajno povezuje s skrbjo za ranjence, pri čemer se posebej izpostavlja prenos ranjencev IX. korpusa, bolnišnica Franja itd. V resnici pa ne gre nič manj za humanizem, o katerem je govoril Kocbek na II. zasedanju Avnoja, za dejstvo, da so v odporniškem osvobodilnem boju sodelovali ljudje različnih svetovnonazorskih opredelitev: kristjani in komunisti, liberalci in socialisti, narodnjaki in internacionalisti. Ohranjanje nazorskega pluralizma ob ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 istočasno jekleni enotnosti v ustvarjanju skupnega »nacionalnega antifašističnega interesa« je bila ena od temeljnih vrednot NOB. Privrženci OF in udeleženci v NOB – bodisi v borbenih ali pa civilnih formacijah in organizacijah – so spoštovali in priznavali vodečo vlogo Komunistične stranke, ki je iz svojih vrst dala tudi največ človeških žrtev, istočasno pa ohranjali svojo osebno integriteto in svobodo. –– SOLIDARNOST se v marsičem prekriva s humanostjo. Danes se ob razmišljanju o prihodnosti in premagovanju kriznih težav govori o potrebi novega socialnega sporazuma. Težko si je zamisliti, kako bi prišli do takega kompleksnega sporazuma, ko se pa ne moremo sporazumeti o mnogo bolj enostavnih stvareh okoli pokojninske ali zdravstvene reforme. Solidarnost, kakršna se je zgradila med NOB, pa ni bila predmet kakršnegakoli sporazuma, ampak se je gradila spontano ob zavesti izpostavljenosti skupni nevarnosti. Pesnik Župančič je zato v svoji Odi OF upravičeno govoril o tem, da »nas OF druži in brani« ter da »je OF zvestoba med nami«. Ta element človeške zvestobe, kar pa pomeni medsebojno zaupanje, je bila osnova »tovarišije«, oblike »bratstva«, o katerem smo po vojni pogosto lahkotno govorili. Toda brez elementarne solidarnosti – »eden za vse, vsi za enega« – tudi ne bi mogli ustvariti zmage nad številčno in tehnično premočnim sovražnikom. Solidarnost je mogoče graditi samo ob trdni zavesti skupnosti cilja. Če je bil v času NOB tak skupni cilj »svoboda narodu«, potem mora danes biti ohranjanje »narodne identitete« prav tako skupni cilj in tista nevidna vez, ki nas druži ob ohranjanju nazorske različnosti. –– DOMOLJUBJE je zato vrednota, ki v sebi združuje vse predhodno obravnavane vrednote NOB, dodaja pa nove elemente. Ljubezen je spontana in elementarna sila, ki ohranja in obnavlja življenje. Ljubezen do domovine je zato del in posledica človeka kot dela narave. Domoljubje zato ni racionalno, ampak je pretežno emocionalno. Pravo domoljubje nima ničesar skupnega s »čitalniško demagogijo«, ki Sporočila jo je bičal Ivan Cankar. Domoljubje smo nekdaj povezovali s pripravljenostjo žrtvovanja svojega življenja za obrambo očetnjave. Danes domoljubje izgublja ta militantni narodnoobrambni smisel in pomen. Ni pa zato nič manj realno. V globalističnem svetu, kakršen bo brez dvoma ostal tudi po preobrazbi svetovne ureditve, bomo še vedno »družina narodov«. Dom nam daje zaščito in varnost, socialno pravičnost in solidarno pomoč. Domovina je naše »kulturno gnezdo«. Zdravi patriotizem zato ni v nasprotju s humanizmom in univerzalizmom. –– DRŽAVOTVORNOST je bila konstantna spremljevalka našega narodnoosvobodilnega boja. Država je namreč materializacija narodove suverenosti. Pravica do narodne samoodločbe se realizira z doseganjem lastne državnosti. Danes se lahko samo nasmihamo politikom, ki se prepirajo, kdo je bil bolj zaslužen za doseganje neodvisne slovenske državnosti. Pri vsem tem se pa enostavno pozablja, da so isti politiki, ki se danes prepirajo o svojih zaslugah, v preambulo Temeljne ustavne listine zapisali, da je bila »Republika Slovenija že država po doslej veljavni ustavni ureditvi« in da smo na plebiscitu odločali, da »Republika Slovenija« postane samostojna in neodvisna država. Slovenska država se je porajala v podzemlju kot »država v državi« že v prvem letu osvobodilnega boja. Organizacijska mreža OF se je prek narodnoosvobodilnih odborov pretvarjala v organe oblasti. Iz teh organov se je rodil Kočevski zbor odposlancev, ki je na II. zasedanje Avnoja poslal delegacijo Slovenije, ki je kot suverena država pristopila v jugoslovansko federacijo. Slovenska država se ni »odcepila«, ampak se je »osamosvojila«. Osamosvoji pa se lahko samo nekaj, kar je že predhodno obstajalo. Zato je bilo tudi mednarodno priznanje zasnovano na spoštovanju helsinškega finalnega akta o »nespremenljivosti meja«, kar pomeni priznanje »razdruževanja« predhodne federativne države in priznanja pravice do samoodločbe suverene nacionalne in državne entitete. Problem državotvornosti 9 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 pa ni zgolj problem priznavanja zgodovinskih dejstev, ampak je predvsem problem današnjega odnosa do države. Strategija rušenja vsega obstoječega – od institucije predsednika republike do avtoritete sodne oblasti in tožilstva ter do zanikanja integritete ustavnega sodišča – je tipičen primer nedržavotvornosti. V težnji za ustvarjanje osebnih ambicij ni nič več svetega! –– NARODNA ENOTNOST je pogoj za ustvarjanje ostalih vrednot, s katerimi želimo doseči »novi svet« in novo pravičnejšo ureditev. Doslej se je pogosto govorilo o potrebi narodne »sprave«. Ob tem se je pa mislilo predvsem na »pomiritev« razdvojenosti, do katere je prišlo v preteklosti. Protagonisti »sprave« so pri tem hoteli predvsem vzpostaviti »ravnotežje krivde« med tistimi, ki so branili domovino (partizani), in tistimi, ki so jo izdali (domobranci). Nedavno pa je bilo javno sporočeno, da sprave ne bo dotlej, dokler ne bo priznana »legitimnost domobranske obrambe« – z drugimi besedami, dokler ne bo sprejeta revizija zgodovine in narodnemu izdajstvu priznana legitimnost. Pogoj narodne enotnosti ne more biti zgodovinski revizionizem, ampak mora biti sprejemanje zgodovinskih dejstev. Narodna enotnost zato predpostavlja nazorski in politični pluralizem. Enotnost je dejansko v strpnem sožitju pripadnikov istega naroda, različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj. To pa pomeni, da mora biti cilj ohranjanja narodne identitete večji in prioritetnejši od vseh parcialnih političnih ali ideoloških ciljev in različnosti. Taka zvestoba skupnim ciljem naroda, ki je velikokrat povezana z osebnimi žrtvami in odrekanji – kar se je med NOB zlasti pokazalo v zvezi z Dolomitsko izjavo – je osnova resničnega patriotizma. In samo s takim patriotizmom se lahko soočimo tudi z izzivi prihodnosti. Pred nami je jubilejno leto: 70. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte. To ne bo zgolj proslavljanje okrogle obletnice. Izzivi, ki so pred nami, zahtevajo, da se vrnemo h »koreninam«. V izkušnjah preteklosti moramo iskati navdih za prihodnost: v 10 vrednotah, ki smo jih izborili v najbolj odločilnem obdobju svoje zgodovine – povezanim z največjimi človeškimi žrtvami in neizmernim trpljenjem – moramo iskati inspiracijo in vodilo za reševanje problemov, kar nam odpira pot v prihodnost. PROGRAM DELA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZA LETO 2011 1. Skupna usmeritev Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljnjem besedilu Zveza) bo v svojih organih in delovnih telesih ter v tesnem sodelovanju z združenji in drugimi kolektivnimi člani, ki jo tvorijo, tudi v letu 2011 uresničevala naloge v javnem interesu pri ohranjanju vrednot NOB, ustavno varovanih zakonskih pravicah vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja ter na področju vojnih grobišč in spominskih znamenj. Pri tem se bo kot doslej javno odzivala ob pomembnejših družbenopolitičnih vprašanjih, povezanih z NOB. V letu 2011 poteče štiriletni mandat organov Zveze, zato bo velika pozornost namenjena kadrovski prenovi na ravni Zveze in združenj. V letu 2011 bo zveza nadaljevala z nadgradnjo informacijskega sistema na področju finančnega sistema in s posodobitvijo računalniške opreme. Nadaljevali bomo projekt postavitve knjižnice, ki jo bomo skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana vključili v sistem knjižnic po programu Cobiss. V letu 2011 si bomo še naprej prizadevali za izpeljavo projekta uniformiranja praporščakov po vsej Sloveniji. Še naprej bomo nudili pomoč našim Združenjem borcev (v nadaljevanju ZB) na terenu. Zveza bo v prihodnjem letu vodila aktivnosti za nakup lastnih poslovnih prostorov na sedanji lokaciji. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Nadaljevali bomo tudi dosedanjo prakso posvetov vodstva Zveze pri naših organizacijah na terenu, kjer se ob širši razpravi celovito seznanja članstvo. Zveza bo v letu 2011 prek komisije za izobraževanje začela uvajati programe izobraževanja naših novoizvoljenih funkcionarjev, ki bodo potrebovali znanje na posameznih področjih za uspešno izvajanje nalog v svojih ZB. Pri uresničevanju svojih nalog bo Zveza sodelovala s pristojnimi organi Republike Slovenije, s poveljstvom Slovenske vojske, s pristojnimi zavodi, lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, z Ustanovo Franca Rozmana - Staneta in z drugimi sorodnimi organizacijami: Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, z Društvom TIGR, z Zvezo društev Rudolfa Maistra, Zvezo častnikov Slovenije, z Društvom izgnancev Slovenije in z upokojenskimi, sindikalnimi ter drugimi organizacijami v zadevah skupnega interesa. Zveza kot pomemben del civilne družbe bo tudi spremljala in sodelovala pri delovanju državnih institucij na gospodarskem, političnem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnem področju ter povsod tam, kjer se odloča o človekovih pravicah, socialni in zdravstveni varnosti, in na drugih področjih, ki vplivajo na življenje ljudi v naši državi, v naših narodnih skupnostih v Italiji, Avstriji in Madžarskem ter drugih Slovencev po svetu. Naš cilj je, da z našimi aktivnostmi pripomoremo k umirjanju razgretega družbenega dogajanja in k stabilizaciji gospodarskih in družbenih razmer. 2. 70. obletnica ustanovitve in delovanja OF Leto 2011 bo v veliki meri namenjeno tudi raznovrstnim programom, vezanim na 70. obletnico ustanovitve in delovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Za ta namen je predsedstvo Zveze sprejelo operativni program (Sporočila št. 3/2010) za aktivnosti združenj in Zveze. Številne predloge je naslovilo tudi na druge organe in organizacije, posebej na elektronske in tiskane medije. Sporočila Poleg državne proslave ob dnevu upora so predvideni množičen koncert partizanskih in domoljubnih pesmi pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, proslave po združenjih, simpoziji o OF in njenem izročilu, posebna številka Novih razgledov, brošura in zgibanka o OF, bralna značka, spominska dopisnica, slavnostna seja Glavnega odbora, spomenica OF itd. 3. Volitve organov Zveze za nov mandat 2011–2015 Konec septembra 2011 bo potekel mandat (2007–2011) sedanjemu predsedniku, predsedstvu in drugim organom ter delovnim telesom Zveze. Zato bodo najpozneje do 27. 9. 2011 na terenu konstituirani Glavni odbor, predsednik, predsedstvo in nadzorni odbor Zveze, delovna telesa pa mesec dni po izvolitvi novega predsedstva Zveze. Postopek za izvolitev nove sestave organov Zveze bodo začeli kolektivni člani Zveze (združenja, društva) na spomladanskih sejah svojih skupščin. Na njih bodo sedanji pooblaščeni predstavniki – člani Glavnega odbora – podali poročila o svojem delovanju v tem organu, skupščine pa bodo odločile, kdo bo njihov pooblaščeni predstavnik v Glavnem odboru Zveze v mandatu 2011–2015. Na marčevski seji bo Glavni odbor imenoval 5-članski mandatni odbor, ki bo zbral predloge za člane organov in delovnih teles Zveze in jih pripravil za izvolitev po 21. členu in za imenovanje po 29. in 30. členu Statuta Zveze. 4. Spominske prireditve V sodelovanju z združenji si bomo prizadevali za združevanje proslav o posameznih dogodkih iz obdobja druge svetovne vojne in za še večjo usklajenost datumov proslav in drugih prireditev v skladu s priporočili, ki jih daje predsedstvo Zveze. V letu 2011 bomo pripravili koledar spominskih prireditev ob obletnicah pomembnih vojnih in drugih dogodkov doma in v tujini. V njem bodo proslave in druge prireditve; združenja načrtujejo številne spominske prireditve, med katerimi bodo tudi: 11 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 V mesecu januarju: –– Osankarica na Pohorju – Slovenska Bistrica: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona (leta 1943). –– Dražgoše – Škofja Loka: žalna slovesnost pri spomeniku padlim borcem Cankarjevega bataljona in žrtvam domačinov (leta 1942). –– Ljubljana: žalna slovesnost ob mednarodnem dnevu holokavsta – osvoboditev prvega nacističnega taborišča Auschwitz (leta 1945). V mesecu februarju: –– Sedlarjevo ob Sotli, Šmarje pri Jelšah: prihod 14. divizije februarja 1944 na Štajersko. –– Stranice – Frankolovo, Slovenske Konjice: žalna slovesnost v spomin na 99 obešenih talcev in enega ustreljenega (leta 1945). V mesecu marcu: –– Jelenov žleb, Ribnica: spominska prireditev ob uspešnih bojih Gubčeve in Cankarjeve brigade z enotami italijanske divizije Maceratta (leta 1943). V mesecu aprilu: –– Nanos – Vipava, Ajdovščina: spominska prireditev primorskih partizanov v spomin na prvo večjo bitko z enotami italijanske vojske (leta 1942). –– Ljubljana: 70. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda – državni praznik dan upora (leta 1941). V mesecu maju: –– Javorovica – Šentjernej: žalna slovesnost pri spomeniku nad 100 padlih borcev Cankarjevega bataljona (leta 1944) ob dnevu ustanovitve OF in praznovanju 1. maja. –– Ljubljana – Orle: žalna slovesnost pri spomeniku na Orlah za partizane, ki so padli pri osvobajanju Ljubljane; prireditve ob obletnicah osvoboditve Ljubljane – praznik mesta Ljubljane (leta 1945). –– Velenje – Topolšica: podpis o vdaji Von Loehrove armade (leta 1945). –– Poljana – Prevalje: spominska prireditev ob obletnici zadnjih bojev II. svetovne vojne – že teden dni po kapitulaciji nacistične Nemčije (leta 1945). 12 V mesecu juniju: –– Ljubelj – Tržič: osrednja spominska slovesnost z mednarodno udeležbo ob obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj in vseh nacističnih taborišč, kjer so bili naši rojaki (leta 1945). V mesecu juliju: –– Menina Planina, Mozirje: spominska prireditev na Menini planini v spomin na uspešne boje Šlandrove in Zidanškove brigade in bataljona VDV za preboj marca 1945. –– Pokljuka, Radovljica: pohod na Triglav z osrednjo prireditvijo na Rudnem polju v spomin na pohod partizanskih patrulj na vrh Triglava (leta 1944). V mesecu avgustu: –– Želin – Vojsko, Idrija – Cerkno: prireditev v spomin na prenos ranjencev iz Primorske in Gorenjske na letališče Nadlesk v Loški dolini na Notranjskem z osrednjo prireditvijo na Vojskem (leta 1944). V mesecu oktobru: –– Čreta nad Dobravljami – Žalec: osrednja spominska slovesnost v Spodnji Savinjski dolini v spomin na prvi frontalni spopad 1. štajerskega bataljona z nemško vojsko pred 70 leti (leta 1941). –– Dobrnič, Trebnje: prireditev ob obletnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (leta 1943). –– Novo mesto – Žužemberk: žalna slovesnost pri spomeniku na Cviblju za več kot 2000 padlih borcev in žrtev nasilja (1941-1945). V mesecu novembru: –– Žalne slovesnosti ob vseh grobnicah in spomenikih padlih za domovino. Večinoma le polaganje vencev, na največjih grobiščih tudi žalni kulturni programi (npr. ljubljanske Žale, Frankolovo, Črnomelj, Maribor, Trnovo). Polaganje vencev, deloma s kulturnim programom, ob 1. novembru ali med letom tudi v zamejstvu – v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški (npr. Šarvar, Jasenovac, Rižarna, Rab, Gradec, Gonars). Koledar osrednjih spominskih prireditev v letu 2011 in tudi vseh drugih spominskih ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 prireditev naših organizacij bomo pripravili in ga objavili mesečno na spletnih straneh Zveze. 5. A ktivnost na zakonodajnem in drugem pravnem področju Kot doslej bomo tudi v letu 2011 intenzivno spremljali pobude in predloge za spreminjanje ali dopolnjevanje zakonodaje, ki zadeva statusne in materialne pravice udeležencev NOB ali interese borčevskih organizacij. Podrobneje bomo spremljali področje urejanja zakonodaje o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in vojnih grobiščih ter spremembo zakonodaje na pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem področju. Združenjem borcev in drugim članom Zveze bomo, na njihova zaprosila, dajali pojasnila in nasvete v statutarno-pravnih zadevah in v zadevah uresničevanja pravic po vojnih zakonih. Spremljali bom uresničevanje aktov Zveze in po potrebi zagotavljali njihove spremembe in dopolnitve. 6. Zdravstveno in socialno varstvo udeležencev NOB Tudi v letu 2011 bomo spremljali dogajanje na celotnem področju urejanja zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji in nasprotovali morebitnim predlogom za krčenje socialno-zdravstvenih pravic udeležencem NOB. Vključevali se bomo v obravnavo zakonskih in drugih predlogov s teh področij in se po potrebi ustrezno odzivali v povezavi z drugimi seniorskimi organizacijami v okviru obstoječe koordinacije. Če bo sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, bo zlasti pomembno spremljanje in sodelovanje pri pripravi podzakonskih aktov, nujnih za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe, ter spremljanje drugih priprav na uveljavitev zakona. Na tem področju je posebej pomembna opredelitev storitev dolgotrajne oskrbe ter usposabljanje izvajalcev za to interdisciplinarno dejavnost, ki bo na določen način združila nekatere storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe. Zagotoviti je treba tudi uporabnikom prijazno in dostopno uveljavljanje pravic. Sporočila Enako skrbno bomo sledili tudi nadaljevanju spreminjanja zdravstvene zakonodaje in pripravljanju podzakonskih predpisov s tega področja ter tudi drugih usmeritev iz resolucije o programu zdravstvenega varstva do leta 2013. Zavzemamo se za ohranitev solidarnosti na tem področju in za ohranitev našim članom in članicam ter tudi drugim starejšim dostopne javne zdravstvene službe, tako da bi se izboljšala oziroma se ne bi poslabševala dostopnost do zdravstvenih storitev na različnih ravneh, predvsem tudi zobozdravstvenega in patronažnega varstva. Vključili se bomo v obravnavo in spremljanje izvajanja strategije s področja aktivnosti in varstva starejših po letu 2010, ko se izteče veljavnost sedanjega dokumenta. Pomemben del tega dokumenta naj bi bolj posegel na področje preventivnih dejavnosti v starosti, zagotavljanje dostopnosti starejšim do potrebnih storitev v različnih okoljih, upoštevaje tudi povečevanje deleža najstarejših starih ljudi. Zveza združenj borcev bo še nadalje podpirala prizadevanja za ponovno vzpostavitev in izvajanje celovitega gerontološkega programa v Republiki Sloveniji, predvsem medicinske gerontologije oziroma geriatrije. Potreba po takšni interdisciplinarni inštituciji se je znova pokazala tudi v razpravah o ureditvi dolgotrajne oskrbe. Med drugim bomo v letu 2011 spremljali stanje zdravstvene in pokojninske blagajne. Članicam in članom naše organizacije, zlasti vojnim veteranom, bomo, če bo potrebno, nudili strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic in jim z nasveti pomagali pri reševanju socialno-zdravstvenih problemov. Skrbno bomo preučili vsako morebitno pobudo, predlog in ugotovitev, ki nam jo bodo sporočili s terena, in se nanjo ustrezno odzvali. 7. Delovanje odborov žrtev vojnega nasilja Taboriščna odbora Auschwitz/ Ravensbrück Taboriščna odbora v mnogih akcijah delujeta skupno. Za prihodnje leto oba odbora načrtujeta srečanje bivših taboriščnic in sodelovanje na prireditvi ob dnevu holokavsta 13 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 v Ljubljani in na spominskih slovesnostih na Ljubelju ter v Portorožu. Taboriščni odbor Auschwitz bo v letu 2011 ustanovil komisijo za ureditev slovenske muzejske sobe v taborišču Auschwitz. Taboriščni odbor Dachau V letu 2011 bo taboriščni odbor nadaljeval z dosedanjo aktivnostjo, in sicer z izdajanjem Dachavskega poročevalca. Kot vsako leto bo odbor pripravil srečanje dachavcev. Taboriščni odbor Buchenwald – Dora Taboriščni odbor Buchenwald – Dora si je za leto 2011 zastavil nekaj pomembnih nalog. V juniju bo organizirano srečanje taboriščnikov iz Buchenwalda, Dore in Nordhausna ter njihovih svojcev (Ljubljana, Logatec). Prav tako bodo pripravili oddajo na TV Primorka in objavili članke o življenju in delu preživelih (Svobodna misel, Večer, Dnevnik) ter dokončali zgoščenko in fotomonografijo. Organizirali bodo občasne obiske taboriščnikov in njihovih svojcev v Sloveniji, v zamejstvu in Italiji. Kot stalna naloga ostaja zbiranje zgodovinskega gradiva in dokumentacije o Buchenwaldu in Dori. Taboriščni odbor Mauthausen Obseg dela taboriščnega odbora Mauthausen bo tudi v letu 2011 precej obširen, kar izhaja iz dejstva, da odbor pokriva tudi mnoge podružnice tega taborišča, med njimi, kar je še zlasti pomembno, tudi Ljubelj. Poleg te aktivnosti pa je odbor zadolžen za delo na mednarodnem področju, saj Slovenija predseduje mednarodnem odboru Mauthausen (CIM). V letu 2011 se bodo že v mesecu januarju udeležili zasedanja Mednarodnega foruma Mauthausen (IFM). V januarju bo odbor sodeloval pri pripravah in izvedbi proslave ob dnevu holokavsta, maja pa bo sledila vsakoletna spominska slovesnost v Gusnu in Mauthausnu. Na teh spominskih slovesnostih tradicionalno sodelujejo šolarji iz Slovenije in gardisti SV. V Mauthausnu bo pod predsedovanjem Slovenije tudi letni sestanek CIM. V prihodnjem letu bo v izdaji CIM izšla monografija v nemščini in angleščini: Sistemi nacističnega nasilja. V tej publikaciji bomo sodelovali z obširnim prispevkom. 14 Oktobra bo letni organizacijski sestanek CIM, ki bo potekal v Varšavi. V letu 2011 bodo izpopolnili spiske še živečih nekdanjih internirancev in skušali ponatisniti knjigo Franceta Filipiča Slovenci v Mauthausnu. Izdelali bodo slovensko stran za splet mednarodnega odbora Mauthausen. V letu 2011 bodo sodelovali z občino Tržič, ministrstvom za kulturo in drugimi angažiranimi institucijami pri izdelavi in realizaciji projekta: Muzej taborišča na Ljubelju. Taboriščni odbor Natzweiler - Struthof V prihodnjem letu bodo ohranjali stike z nemškim mestom Neckarelzem in jih še širili, še zlasti, ker so ti nemški muzejski odbori zelo aktivni in se pogosto obračajo na našo organizacijo, kar je razumljivo, saj je bilo v taborišču Natzweiler prek 1000 Slovencev. Taboriščni odbor Neuengame Nemški odbor Neuengame je zelo aktiven in vsako leto pripravlja mednarodna srečanja, na katerih posveča posebno pozornost vzgoji mladine. V preteklosti je slovenski odbor na teh srečanjih večkrat aktivno sodeloval in tudi v prihodnje bo to dejavnost nadaljeval. Slovenski odbor Neuengame bo v letu 2011 posredoval slovenskim šolskim oblastem zbrane filmske posnetke preživelih taboriščnic in taboriščnikov taborišča Neuengame ter podružnic tega taborišča. Ministrstvu za šolstvo in šport bomo predlagali, da bi vsako leto ob spominskih slovesnostih v kraju Neuengame omogočili obisk tega taborišča manjši skupini dijakov, ki bi nato po vrnitvi posredovalo svoje vtise sošolcem na njihovi pa tudi na drugih šolah. Organizirali bomo obiske kustosov muzeja Neuengame, ki bi imeli v Ljubljani predavanja o tem taborišču. Taboriščni odbor Rab – Gonars Kot vsako leto bo imel tudi v letu 2011 odbor Rab – Gonars obsežen program. Poleg sodelovanja na vseh vseslovenskih spominskih slovesnostih (ob dnevu holokavsta, na Ljubelju) bo težišče dejavnosti tega odbora na italijanskih taboriščih in italijanskih zaporih. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Ob dnevu spomina osvoboditve internirancev iz taborišča Rab in drugih italijanskih taborišč bo odbor septembra organiziral polaganje vencev na pokopališču žrtev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu. Na isto pokopališče bodo vence položili tudi 30. oktobra, ob dnevu spomina na umrle, 1. novembra pa tudi na pokopališče v Gonarsu (Italija). Naš taboriščni odbor Rab – Gonars bo z odborom pri Zvezi borcev Rab sodeloval pri gradnji muzeja na prostem na območju nekdanjega taborišča Kampor. Odbor bo še naprej nudil pomoč nekdanjim internirancem pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz veljavnih vojnih zakonov. Taboriščni odbor Šarvar Kot vsako leto na obletnico internacije (22. junija) bodo delegacije položile vence na grobišče in pa k zgradbi nekdanjega taborišča. Tudi na dan mrtvih bodo delegacije opravile polaganje vencev na istih krajih. Taboriščni odbor Jasenovac Kot uradna državna delegacija se bosta odbor in članstvo aprila udeležila mednarodne komemoracije v Jasenovcu v spomin na žrtve ustaških koncentracijskih taborišč. V organizacijskem pogledu se bomo povezali z Društvom ukradenih otrok, ki jih želimo vključiti v našo Koordinacijo. 8. Mednarodna dejavnost Dejavnost Zveze na mednarodnem področju bo v letu 2011 temeljila na dvostranskih odnosih med posameznimi Zvezami borcev NOB nekdanjih republik SFRJ in na stikih z ANPI-VZPI iz sosednje Italije. Komisija za mednarodne odnose bo imela približno šest sej. V letu 2011 bo vsakoletni sestanek SUBNOR-ja v eni od bivših republik Jugoslavije, letno srečanje z ANPI-VZPI pokrajine Furlanije–Julijske krajine v Italiji in dve srečanji s SAAB-om Hrvaške. Člani Zveze se bodo udeležili letne konference Svetovne federacije veteranov, prav tako pa se bomo srečali z zamejskimi Slovenci s Koroškega in iz Italije. Sporočila Udeležili se bomo spominskih slovesnosti ob drugem zasedanju Avnoja v Jajcu, ob obletnici bitke na Sutjeski in bitke na Neretvi, ob dnevu mladosti v Kumrovcu, spominske proslave v Kučibregu, spominskega dne v Jasenovcu, spominske slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve 1. slovenske čete Ivana Cankarja v Užicah in proslave pri Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem. Zveza bo izdala zgibanko o dejavnosti Slovenije na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu v angleškem, srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Ta zgibanka bo na voljo obiskovalcem muzeja Avnoj v Jajcu na slovenskem razstavnem prostoru. 9. Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB Nadaljevali bomo z akcijo evidentiranja in registriranja nepremičnin kulturne dediščine ter spomenikov NOB, dajali bomo pobude za razglasitev posameznih objektov in območij kulturne dediščine za spomenike lokalnega in državnega pomena oziroma za vpis v register kulturne dediščine. Pri ustreznih upravnih organih se bomo zavzemali, da se bo končno razčistilo vprašanje lastništva nepremičnine kulturne dediščine in spomenikov NOB in da se bodo ti ustrezno dokumentirali v zemljiški knjigi ter drugih dokumentih. Še naprej se bomo zavzemali, da bodo krajevne skupnosti in občine uredile ažurno vzdrževanje (odpravljanje poškodb, čiščenje, urejanje okolice, dostopnost) nepremičnin kulturne dediščine in spomenikov NOB. Spodbujali bomo združenja in njihove krajevne organizacije, da bodo spomeniki, grobovi in grobišča urejena ter okrašena, tudi ob praznikih. Budno bomo bedeli nad morebitnimi naravnimi in namernimi poškodbami, onečaščenji, odstranitvami (krajami) spomenikov ter nad posegi v spomenike in kulturno dediščino mimo ustreznih zakonsko določenih strokovnih dovoljenj in navodil. O njih bomo obveščali župane, zavode za varstvo kulturne dediščine, o napadih na spomenike pa tudi policijo, od katere bomo zahtevali izsleditev storilcev in njihovo kaznovanje. Pri spreminjanju spomeniškega vplivnega območja, posebej pa pri posegih na spomeniška 15 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 območja in pri prestavljanju spomenikov na nova stojišča bomo vztrajali, da se bodo upoštevala naša stališča. Nasprotovali bomo odstranitvam kulturne dediščine NOB. Zveza bo pripravila predlog za uvrstitev množičnih grobišč v redni sistem financiranja obnove za naslednja leta, ki bi jih financiralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne in NOB bomo pregledali stanje varstva grobov in grobišč NOB (doma in v tujini). 10. Informiranje, propagandna in promocijska dejavnost Zveza bo tudi v letu 2011 negovala sorazmerno dobro utečene oblike obveščanja članstva organizacije in pa širše javnosti, kar bo še posebej zahtevno opravilo, saj mediji za splošno javnost samo občasno objavljajo sporočila in izjave iz virov in iz vrst Zveze, organizacija pa ne premore svojega medija, ki bi dosegel najširšo javnost. Kljub hudim finančnim omejitvam bomo v letu 2011 poiskali primerne poti, da bi bilo mogoče v slovenski javnosti predvsem skozi radijske programe kontinuirano predstavljati domačo in svetovno odporniško ustvarjalnost, v kateri so zasidrane univerzalne vrednote vseh demokratičnih družb. Ob veteranskih vprašanjih ter vojnih in povojnih temah se bomo tudi v prihodnjem letu osredotočali na kritično presojanje javnih dogodkov, kako se skozi njih spoštujejo, ohranjajo in smiselno razvijajo ključne vrednote NOB. To bo podlaga tudi za naše iskanje odgovorov na vprašanje, kakšna moralna vodila bo potrebovala Slovenija za lepšo prihodnost, še posebej v gospodarsko, socialno, politično in moralno zahtevnejših časih in razmerah. Zanesljiv, družbeno bolj pravičen in demokratičen izhod iz sedanje krize se zdi mogoč z močnim soglasjem o vrednotah iz najtežjih časov, seveda vsebinsko prilagojenih novim razmeram in novim generacijam. Te vrednote naj bi vtkali v družbeno moralo, ki bi jo velika večina sprejela za svojo. V letu 2011 se bomo posvetili tudi 70. obletnici OF, kar bo primerna priložnost za dejanja, ki bi iz izkušenj civilnega dela odpora črpala navdih za zboljšanje družbenih razmer. 16 Pri širši javni obravnavi teh vprašanj, zgodovinskih in sodobnih, bomo še naprej sodelovali tudi z revijo Svobodna misel. Ohranili bomo vse utečene oblike sodelovanja. V vsaki številki odkupujemo po štiri strani revije za obravnavo dogajanj in razprav v Zvezi. Za vsebino bo tudi v prihodnje odgovorno uredništvo, tako da posegamo v njegovo avtonomijo zgolj z določitvijo področja, ki naj bi bilo deležno večje pozornosti. Revija je v letu 2010 dobila tudi nekaj državnih sredstev, namenjenih za tako imenovano pluralizacijo medijev, zato je uredništvo lahko začelo izdajati že nekaj časa načrtovano posebno prilogo Novi razgledi. Odločitve o obstoju nove priloge ali celo o novi reviji bodo seveda odvisne najprej od finančne situacije. Zato je pri načrtovanju dela za leto 2011 ključno, kako priti do denarja, ki bo omogočil, da priloga ne bo ugasnila. »Sporočila« kot notranje glasilo Zveze, ki jih dobivajo vse organizacije ZB in člani organov ter delovnih teles Zveze, so se izkazala kot pomembno orodje za naše notranje komunikacije. «Sporočila« so sicer dovolj aktualna in skrbno urejena, dobivajo tudi sodobnejšo obliko, dodajali pa jim bomo še več aktualnih novic, koristnih za izmenjavo pogledov in izkušenj v organizacijski mreži. Torej še več informacij iz posameznih organizacij, kar pa je skoraj povsem odvisno od vodstev krajevnih in območnih organizacij. Uspešno prenovljena spletna stran naj bi tudi v prihodnje postajala vse bolj aktualna in naj bi prinašala tekoče informacije. Uporabnost in uporaba spletne strani pa sta odvisni tudi od bralcev in iskali bomo tudi različne načine za usposabljanje za uporabo interneta. Spletna stran je zanesljivo pot do mladih generacij. Z mediji za splošno javnost bomo sodelovali, kolikor je mogoče in kolikor bodo pripravljeni upoštevati poglede in stališča civilne družbe. Predvsem pa bomo skušali izkoristiti javno pozornost ob obletnicah velikih dogodkov iz časov NOB, da bomo v splošni javnosti še naprej vztrajno razgrinjali zgodovinsko resnico o odporu. Za sodelovanje z mediji bomo še naprej ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 odprti tudi pri različnih razpravah o preteklosti, ki jih pripravljajo uredništva. Še naprej bomo iskali priložnosti, da pomembne dogodke iz NOB na prireditvah in v tiskanih medijih povežemo z dejanji za ohranitev kulturne dediščine ter s turizmom in športom, predvsem s pohodništvom. To se je že doslej izkazalo kot dobro, ker se borčevska dejavnost na takšen način neposredno vključuje v način življenja novih generacij. 11. Pomlajevanje ZB Aktivnosti, ki so potekale v letu 2008, 2009 in 2010, se bodo nadaljevale. Glavni cilj je vključevanje večjega števila mladih (mlajših) v članstvo ZB in v vodstvene organe organizacije ter razširjanje in utrjevanje vrednot NOB med mladimi. Doseganje tega cilja je možno s pritegovanjem učencev in dijakov ter vseh drugih mlajših v različne dejavnosti, ki so že tradicionalne, ali pa z ustvarjanjem novih oblik aktivnosti: a) pripravljanje in izvedba srečanj in proslav ob obletnicah dogodkov NOB (ki so krajevno, območno in državno pomembni); b) obveščanje in vključevanje v različne športno-rekreativne prireditve, ki so se razvile iz potrebe, da se žlahtna tradicija tovarištva in razumevanja, ki je bila pomembno vezivo partizanskih borcev in aktivistov OF v času NOB, ohranja in krepi ter daje smisel sedanjim udeležencem (npr. kolesarski maraton Franja, pohodi po poteh brigad ipd.); c) oblikovanje novih možnosti za skupinsko športno-rekreativno delovanje na podlagi obujanja krajevno pomembnih dogodkov in osebnosti, ki lahko služijo kot vzorniki in vzornice za sedanje mlade; d) na področju izobraževanja in kulture priprava bralne značke s težiščem na leposlovnih in zgodovinskih delih, ki omogočajo spoznavanje in razumevanje tragične narodne usode v času NOB in smisla upora zoper iztrebljenje ter so tematsko usmerjena v različne vidike nasilja (brisanje nacionalne identitete, množični izgoni slovenskega prebivalstva zaradi ponemčenja, izgoni v Sporočila koncentracijska taborišča itd.) v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja; e) organiziranje debatnih krožkov o drugi svetovni vojni in vlogi OF ter NOB, pri dramskih krožkih spodbujanje k izvedbi del, ki so bila igrana v partizanskem gledališču, priporočilo pevskim zborom, da vključijo v svoj program vsaj eno partizansko pesem; f) spodbujanje raziskovanja različnih vidikov upora (npr. zaledno delo aktivistov, aktivistk OF) v raziskovalnih krožkih; neposredni stiki z borci in borkami ter aktivisti in aktivistkami OF bi lahko bili priložnost za zbiranje spominskega gradiva o preteklosti in za ustvarjanje zavedanja o premagovanju mnogih težav v vojnem času, hkrati pa bi obogatili življenje starejših; g) spodbujanje organiziranih ekskurzij v kraje, kjer so pomembni spomeniki partizanskemu boju in dokazi humanosti, tovarištva in solidarnosti v najtežjih razmerah (npr. partizanska bolnišnica Franja in druge), ter v tiste kraje (doma in v tujini – npr. Ljubelj, Rab, Gonars, Auschwitz, Dachau, Buchenwald itd.), kjer so vsakomur vidno dostopne grozote množičnega fašističnega/nacističnega uničevanja tudi slovenskega prebivalstva. Odgovorni nosilci različnih aktivnosti so tako vodstva ZB na vseh ravneh kot tudi različna druga društva in podmladki tistih strank, ki sprejemajo vrednote NOB kot moralno izhodišče za svoje delovanje. 12. Zgodovinopisje S sodelovanjem Društva piscev zgodovine NOB Slovenije in Ustanovo Franca Rozmana Staneta bomo v letu 2011 izvedli naslednje projekte: –– izdali monografijo o IV. operativni coni; –– ponatisnili Partizansko pesmarico; –– nadaljevali začete projekte iz leta 2010. 13. Podeljevanje priznanj Leto 2011 je leto, ko praznujemo 70. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda. Podelili bomo listino ZB, ki bo gotovo nosila pečat te obletnice, in pa zlate plakete za 17 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 življenjsko delo. Zlate in tudi srebrne plakete bomo podelili v enakem obsegu kot v letu 2010. Izreden poudarek pri podeljevanju priznanj bo vsekakor velika aktivnost naših aktivistov pri pridobivanju novih članov ZB. V letu 2011 bo podeljeno tudi 200 posebnih priznanj našim zelo zaslužnim in vestnim praporščakom. PREDSEDNIK Janez Stanovnik INFORMACIJA O FINANČNEM NAČRTU ZVEZE ZA LETO 2011 Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na svoji seji 22. 12. 2010 soglasno sprejel finančni načrt Zveze za leto 2011. V finančnem načrtu so predvideni prihodki v znesku 605.938,00 evrov, od tega 500.438,00 evrov iz državnega proračuna, ostali viri (donacije, prihodki od financiranja, drugi prihodki) pa znašajo 105.500,00 evrov. Prihodki iz državnega proračuna bodo za leto 2011 ostali na isti ravni kot leta 2010. V finančnem načrtu so predvideni odhodki v višini 915.300,00 evrov. Razlika med prihodki in odhodki znaša 309.362,00 evrov in se bo pokrivala s sredstvi, ki se bodo črpala iz rezervnega sklada Zveze. Odhodki v FN 2011 pa so naslednji: za redno dejavnost Zveze je predvidenih 469.300,00 evrov, za izvajanje nalog javnega interesa 331.000,00 evrov, za odhodke uresničevanja javnega interesa 95.000,00 evrov in za posebne ter nepredvidene projekte 20.000,00 evrov. Združenja imajo poleg prispevkov Zveze vire financiranja tudi od članarin, prostovoljnih prispevkov, subvencij lokalnih skupnosti in gospodarskih ter drugih organizacij. Ocenjujemo, da bomo z racionalno porabo načrtovanih sredstev, tako na strani virov kot tudi na strani porabe, ter z odgovornim ravnanjem s temi sredstvi v času kriznega 18 obdobja, ki ga naša Zveza še posebej čuti, s skupnimi prizadevanji in močmi zagotovili uresničevanje zastavljenih nalog in ciljev v letu 2011. INFORMACIJA O NAKUPU POSLOVNIH PROSTOROV Na podlagi sklepa Glavnega odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je bil sprejet na 9. seji 22. 12. 2010, bo Zveza v letošnjem letu opravila nakup poslovnih prostorov v II. nadstropju Einspielerjeve 6 v Ljubljani. Omenjeni prostori v skupni izmeri 912,84 m² in sedem parkirnih prostorov v podzemni garaži so bili izbrani iz prispelih ponudb kot najprimernejši glede na lokacijo in ceno. Poslovne prostore bodo poleg Zveze koristili tudi revija Svobodna misel in združenja borcev, ki delujejo na območju Ljubljane. Kupljeni prostori se bodo vknjižili v zemljiško knjigo kot lastnina Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. SKLEPI IN STALIŠČA PREDSEDSTVA o predlogih s seje Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije z dne 22. decembra 2010 1. Dopolnitev programa dela Zveze za leto 2011 Program se dopolni z novim zadnjim odstavkom 1. točke in se glasi: »Zveza kot pomemben del civilne družbe bo tudi spremljala in sodelovala pri delovanju državnih institucij tako na gospodarskem, političnem, kulturnem, izobraževalnem, razvojnem področju in povsod tam, kjer se odloča o človekovih pravicah, socialni ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 in zdravstveni varnosti ter drugih področjih, ki vplivajo na življenje ljudi v naši državi, v naših narodnih skupnostih v Italiji, Avstriji in Madžarskem ter drugih Slovencev po svetu. Naš cilj je, da z našimi aktivnostmi pripomoremo k umirjanju razgretega družbenega dogajanja in k stabilizaciji gospodarskih in družbenih razmer.« Popravijo se nazivi ANPI-ja v 8. točki programa. 2. Kadrovska prenova organizacij ZB Na skupščinah krajevnih organizacij in združenj v februarju in marcu 2011 je treba člane vodstev, ki jim je potekel mandat, pa ne želijo ali ne morejo ponovno kandidirati, nadomestiti praviloma z mlajšimi člani. 3. Zagotovitev množične udeležbe na koncertu v Stožicah v Ljubljani ob 70. obletnici OF Predsedstvo pritrjuje ugotovitvi, da bo za zagotovitev množične udeležbe na slavnostnem koncertu (do 10.000 ljudi) potrebno sodelovanje vseh organizacij ZB iz vse države. Strokovna služba Zveze bo v začetku meseca marca zbrala zavezujoče podatke o tem, koliko članov ZB in drugih udeležencev bodo pripeljali na koncert oziroma koliko vstopnic po 5 evrov naročajo. 4. Zapisniki sej glavnega odbora Ker so predlogi vseh dokumentov poslani članom GO z vabilom, pozneje pa objavljeni na spletni strani ZZB in v Sporočilih, ni potrebe za ponovno razpošiljanje zapisnikov. Kdor pa ga želi, ga lahko dobi. 5. V iri sredstev za urejanje spomenikov NOB Vzdrževanje spomenikov in spominskih znamenj NOB je obveznost lastnikov (lokalne skupnosti, država, služnostni zavezanci). Zato je toliko pomembnejša akcija, ki smo jo sprožili po sprejemu Zakona o kulturni dediščini (glej Sporočila št. 2/2009, stran 28 in 29). Vzdrževanje spomenikov in vojnih grobišč pa je obveznost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v pogodbenem razmerju s Sporočila pristojno občino (glej pismo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v Sporočilih št. 1/2011). 6. Možnost nakupa dela uniforme za praporščake Na predlog o dovolitvi ločenega nakupa zimske jakne za praporščake predsedstvo potrjuje stališče, da je uniforma celota. Upoštevajoč finančne težave posameznih združenj, pa soglaša, da združenje, če res ni druge možnosti, naroči izjemoma le zimske jakne, vendar v številu pripadajočih kvot uniform posameznega združenja. 7. Pobuda o spomenikih v Trstu in v Rimu Predsedstvo soglaša s predlogom, da naj bi Ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo spremembo lokacije spomenika žrtvam II. tržaškega procesa na Opčinah pri Trstu, da bo stalno dostopen. Prav tako meni, da je primeren predlog, da naj bi postavili spominsko znamenje v trdnjavi Forte Braveti blizu Rima, kjer je bilo ustreljenih 9 slovenskih partizanov. Oba predloga naj v dokumentirani obliki pripravi Združenje v Novi Gorici in ga direktno ali prek Zveze pošlje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. 8. Ukinjanje imen narodnih herojev iz imen vrtcev, šol in drugih zavodov ter ulic Na opozorila o tem, da je izbrisanih mnogo imen narodnih herojev ter imen enot in dogodkov iz NOB iz nazivov ustanov in imen ulic in trgov, predsedstvo meni: –– da se je pri vsakem novem poskusu lokalnih organov treba javno upreti spremembi (protestna pisma, intervjuji, podpisi, zborovanja, civilne iniciative itd.); –– da akcije za vrnitev odpisanih imen in nazivov, povezanih z NOB, verjetno v večini primerov ne bodo uspešne, zato akcije priporočamo glede na krajevne potrebe in prizadevanja. 9. Popestritev zgodovinskega dela spletne strani Zveze z življenjepisi velikih partizanskih komandantov, 19 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 velikih bitk in drugih velikih dogodkov iz NOB Predsedstvo soglaša s pobudo za objavljanje kratkih predstavitev velikih partizanskih komandantov in bitk. Za ta namen bo Zveza sklenila pogodbo z ustreznimi strokovnjaki za pripravo primernih besedil. 10. Izpopolnjevanje načinov komuniciranja s članstvom ZB in drugimi državljani Predsedstvo zelo podpira prizadevanja vodstev združenj borcev za vrednote NOB za izpopolnjevanje in izboljševanje komuniciranja s članstvom in tudi, kolikor je največ mogoče, s širšo javnostjo. Za ta namen je zlasti priporočljivo čim bolj uporabljati sodobna komunikacijska sredstva, kot so: e-pošta, spletne strani, lokalni radio, lokalna televizija, občasni ali stalni bilteni, lokalni tisk, pisma bralcev, informativni sestanki itd. Pobude za razglasne deske utegnejo biti kje koristne, kot množično obliko pa jih ne priporočamo. 11. Avtorski prispevki za glasbeni program na proslavah Predsedstvo meni, da zahtevki za avtorske prispevke SAZAS-u niso utemeljeni, ker gre na vseh partizanskih proslavah za brezplačne nastope prostovoljcev. Avtorski agenciji smo to že pojasnili, bomo pa kljub temu o tem obvestili Ministrstvo za kulturo RS. 13. S ofinanciranje nakupa poslovnih prostorov združenj Predlog, da bi Zveza sofinancirala nakup poslovnih prostorov združenj v regijskih centrih, je zanimiv, vendar neizvedljiv, ker za to ni zadostnih finančnih sredstev. 15. Oddaja spominskih predmetov iz NOB muzejem Predsedstvo podpira pobudo krajevnih organizacij in združenj NOB, naj bi dediči oddali spominske predmete iz NOB muzejem. To zlasti velja za orožje, uniforme, priznanja, odlikovanja in osebne dokumente. Knjižno zapuščino pa naj bi ponudili knjižnicam, ne papirnici. 16. Upor zgodovinskemu revizionizmu Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se na vse načine upira potvarjanju zgodovine in vrednot NOB. To bo nadaljevala tudi v prihodnje z izjavami organov ZB, s pismi pristojnim državnim organom, s pismi bralcev, z intervjuji in članki v tiskanih in elektronskih medijih, z govori na proslavah in komemoracijah, prek Svobodne misli, interneta, Sporočil, s knjigami in še drugimi načini. K taki aktivnosti redno spodbujamo tudi združenja in članstvo ZB. Člani predsedstva so predlog sklepov in stališč soglasno sprejeli. Sklepi in stališča se objavijo v Sporočilih št. 1/2011 in na spletni strani ZZB, pošljejo pa se združenjem tudi neposredno po e-pošti. PREDSEDNIK Janez Stanovnik 14. D el dohodnine za ZB VERIFIKACIJA MANDATOV NOVIH ČLANOV GLAVNEGA ODBORA Predsedstvo sprejema predlog, da naj bi v letu 2011 ponovili akcijo za del dohodnine, ki naj bi jo člani in drugi državljani namenili ZB. Za ta namen bomo prek interneta ponudili ustrezne odstopne obrazce, zbrana sredstva pa kot doslej nakazali Ustanovi Franca Rozmana Staneta za socialne pomoči članom ZB. Mandat je prenehal naslednjim članom Glavnega odbora: 1. Štefan Pungartnik, Mozirje 2. Drago Štumpf, Gornja Radgona 3. Andrej Babič, Kranj 4. Štefan Žekš, Murska Sobota 5. Anton Plohl, Vrhnika 20 ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Namesto teh so združenja imenovala nove člane Glavnega odbora: 1. Jože Rakun, Mozirje 2. Štefan Terstenjak, Gornja Radgona 3. Marjan Gorza, Kranj 4. Mileva Veren, Murska Sobota 5. Teofil Bizjak, Vrhnika Mandat novim članom se verificira z dnem 22. 12. 2010. PREDSEDNIK Janez Stanovnik Na podlagi 23. člena Statuta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je predsedstvo Zveze na 34. seji dne 5. 10. 2010 sprejelo SKLEP o imenovanju članov Komisije za izobraževanje 1. V komisiji za izobraževanje so tile člani(ice): 1. dr. Gregor Kocijan, Tržna 3, Ljubljanapredsednik 2. Jože Bohinc, Nadižarjeva 4, Kranj - član 3. Silva Jereb, Švabićeva ulica 3, Ljubljana - članica 4. Frančišek Kavčič, Poljanska cesta 17, Ljubljana - član 5. Malčka Kovačič, Ul. Moše Pijade 17, Maribor - članica 6. Alojz Štih, Kajuhova 9, Krško - član 7. dr. Veljko Troha, Kunaverjeva 1, Ljubljana - član 2. Komisija deluje po sklepu o ustanovitvi in delovanju, ki ga je sprejelo predsedstvo Zveze na seji 7. 9. 2010 (Sporočila št. 3/2010). 3. Ta sklep velja takoj. PREDSEDNIK Janez Stanovnik Sporočila Na podlagi 23. člena Statuta ZZB za vrednote NOB Slovenije je Predsedstvo Zveze na 36. seji , dne 7. 12. 2010, sprejelo SKLEP Marko Pogačnik se z dnem 7. 12. 2010 imenuje za člana Komisije za mednarodne odnose pri ZZB Obrazložitev: Predsednik Komisije za mednarodne odnose je predlagal imenovanje Marka Pogačnika za člana v Komisiji, ker je dr. Bojan Potočnik, dosedanji član komisije, predlagal, da se ga zaradi novih obveznosti v Zvezi častnikov Slovenije razreši kot član Komisije za mednarodne odnose. Na podlagi 23. člena Statuta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije organ, ki ustanavlja delovna telesa, jim določi delovna področja in imenuje njihove člane. Funkcija iz tega sklepa traja do konca mandata sklica predsedstva, to je do 27. 9. 2011. PREDSEDNIK Janez Stanovnik POPRAVEK NAVODILA O RAVNANJU Z UNIFORMAMI PRAPORŠČAKOV 1. V navodilu o ravnanju z uniformami praporščakov (Sporočila št. 3/2010, stran 22-23) se črta 3. točka o črni kravati, črnih rokavicah in črnem žalnem traku. 2. Ta popravek navodila se po e-pošti sporoči združenjem, objavi na spletni strani ZZB NOB Slovenije in v Sporočilih Zveze ter velja takoj. PREDSEDNIK Janez Stanovnik 21 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 INFORMACIJA O URESNIČEVANJU SKLEPOV PREDSEDSTVA ZVEZE po ugotovitvah s sej pokrajinskih svetov ZB Na posvetovalnem sestanku predsedni kov(ic) pokrajinskih svetov ZB 20. oktobra 2010 je bila razprava o uresničevanju sklepov predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije po opomniku, ki je bil udeležencem poslan vnaprej in ga objavljamo v tej informaciji. Poročali so predsedniki(ice) vseh pokrajinskih svetov in na koncu sprejeli sklep: Predsedniki(ce) pokrajinskih svetov bodo do 15. novembra 2010 opravili seje pokrajinskih svetov, vključno s tistimi predsedniki združenj, ki morebiti niso člani pokrajinskih svetov. Na seji naj bi kritično pregledali uresničevanje sklepov predsedstva Zveze in se dogovorili za ukrepe, ki naj bi omogočili njihovo realizacijo, kolikor to že ni storjeno, v vseh združenjih v pokrajini. Iz zapisnikov teh sej in drugih informacij povzemamo, da so bili v vseh združenjih seznanjeni z nalogo, naj preverijo, ali so navedeni sklepi predsedstva uresničeni, oziroma kako se uresničujejo in kaj je glede tega treba še storiti. Obenem so bila združenja seznanjena tudi z gradivom Zveze o viziji dolgoročnega družbenega razvoja. To našo vizijo smo soočili tudi na posebnem posvetovanju z ministrom za evropske zadeve in razvoj mag. Mitjem Gasparijem 24. novembra 2010. Vtis imamo, da v večini združenj sklepe organov Zveze razumejo kot pomoč pri vsebinskem in organizacijskem delovanju in kot prispevek k akcijski enotnosti celotne Zveze, ki jo tvorijo kot samostojni in odgovorni subjekti. So pa tudi primeri, ko sklepe organov Zveze prezrejo ali zanemarijo in s tem slabijo moč in vpliv celotne organizacije. Omenjene razprave v pokrajinskih svetih in združenjih so obsegale zlasti naloge po temle OPOMNIKU: 22 1. Program proslavljanja 70. obletnice OF (Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010): –– sodelovanje pri akcijah Zveze; –– sprejem lastnega programa združenja. 2. Navodilo o ravnanju z uniformami praporščakov (Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010): –– predsedniki združenj morajo z vsebino navodila seznaniti vse praporščake; –– združenja poskrbijo, ob participaciji Zveze, da bodo vsi praporščaki po možnosti imeli enotne uniforme do konca leta 2012. 3. Pravilnik o priznanjih ZZB NOB Slovenije (Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010): –– vse kot doslej; –– novo – posebna priznanja praporščakov. 4. Sklep o ustanovitvi in delovanju Komisije za izobraževanje (Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010): –– združenja ZB najpozneje do konca aprila sporočijo podatke o članih, ki so bili to leto na novo izvoljeni v organe združenj in krajevnih organizacij; –– komisija organizira potrebno število seminarjev. NOVA NALOGA! 5. Priporočilo o sprejetih kadrovskih nadomestitvah v vodstvih ZB – zapisnik seje predsedstva z dne 2. 2. 2010: –– sprotno nadomeščanje umrlih, bolnih, preseljenih itd. 6. Smernice o proslavah in drugih prireditvah (Sporočila št. 4/2010 – oktober 2009): –– vsakič preveriti, ali so organizatorji in zlasti tudi scenaristi ter napovedovalci seznanjeni s temi smernicami; –– posebno opozorilo: počastitve ob dnevu mrtvih so žalne narave in naj ne bodo politični mitingi; –– Zveza bo sofinancirala le proslave, na katerih se zbere praviloma vsaj 200 udeležencev. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 7. Pismo županom in predsednikom združenj ZB o ureditvi lastništva ali služnosti za spomenike in spominska znamenja NOB (Sporočila št. 2/2009 – april 2009): –– občasno preverjanje, kako napredujejo postopki za odločitev in vpis lastnine ali služnosti; –– kontakti z občinami in z zavodi za varstvo kulturne dediščine pri reševanju problemov lastništva; –– skrb za redno vzdrževanje spomenikov in spominskih znamenj (kontakt z lokalnimi organi, aktivno delovanje poverjenikov v vodstvih združenj in v vodstvih KO ZB). 8. Sklep o polaganju vencev ZB (Sporočila št. 3/2009 – junij 2009): –– racionalen odnos do števila vencev ob posameznem spomeniku; –– ni primerno, da bi bili venci združenj in enot NOV in POS bogatejši od standarda po tem sklepu. 9. Sklep o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev za naloge v javnem interesu za leti 2010 in 2011 (Sporočila št. 4/2010 – oktober 2009 in št. 3/2010 – oktober 2010): –– Združenja pošljejo napovednik svojega programa za leto 2011 nepreklicno do 20. novembra 2010. 10. Sklep o sodelovanju Zveze pri uresničevanju razvojnega načrta revije Svobodna misel (Sporočila št. 2/2009 – april 2009): –– naročilo revije za vsako KO ZB vsaj v enem izvodu in ustrezno število za vodstvo združenja; –– v vodstvu združenja in v vodstvih krajevnih organizacij mora biti član, ki organizirano skrbi za pridobivanje novih naročnikov in za posredovanje prispevkov za objavo v reviji. 11. S klep o enotnem evidentiranju članov in članarine (Sporočila št. 4/2008 – november 2008): –– ažurno vodenje kartoteke članov ZB v Sporočila krajevnih organizacijah; –– računalniško vodenje registra članov v vsakem združenju. 12. P riporočilo o računalniški informatizaciji ZB (Sporočila št. 2/2008 – julij 2008): –– čim obsežnejši prenos administrativnega in finančnega poslovanja na računalnik; –– pregled računalniške e-pošte najmanj trikrat na teden in sprotno obveščanje predsednika združenja o vsebini. 13. Sklep Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije o evru za Cerje (Sporočila št. 3/2010 – oktober 2010): –– navodilo blagajnikom, naj ob članarini za leto 2011 pridobijo tudi 1 evro za spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju; –– zbrana sredstva ostanejo združenjem kot nadomestilo za evidenčni evro, ki ga bo Zveza odtegnila od dotacije za leto 2011. 14. Poleg navedenih sklepov organizacijske narave je predsedstvo sprejelo tudi več vsebinskih sklepov, med njimi: –– o arbitražnem sporazumu med vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške (Sporočila št. 1/2010); –– javno izjavo o obrambnem sistemu in slovenski vojski (Sporočila št. 2/2010); –– deklaracijo ob 65. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom (Sporočila št. 2/2010); –– izjavo o pričanju in tako imenovani odvezi molčečnosti (Sporočila št. 3/2009); –– odmev na resolucijo Evropskega parlamenta o enakih možnostih (Sporočila št. 3/2009); –– o vsebini vojnih zakonov, odmevih na zlorabe kosti v politične namene, odmevih na stališča škofovske konference itd. Opomnik v tej informaciji objavljamo, ker bo pregled sklepov lahko koristil v praktičnem delovanju združenj tudi v letošnjem letu. PODPREDSEDNIK Slavko Grčar 23 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 SPOMINSKA SLOVESNOST V VELIKI BRITANIJI IN UPOR ZGODOVINSKEMU REVIZIONIZMU Odprto pismo predsednika Zveze predsedniku vlade in ministrstvom za pravosodje, za zunanje zadeve in obrambo Študijski center za narodno spravo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje, nam je 8. novembra 2010 poslal predlog za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije. Ta pobuda naj bi bila sprejeta na spominski slovesnosti v Great Missendenu v Veliki Britaniji po maši v spomin na žrtve britanske vrnitve Slovencev iz taborišča Vetrinj po drugi svetovni vojni maja 1945. Slovesnosti so poleg ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Antona Stresa prisostvovali diplomati in uradniki slovenske vlade: veleposlanik Iztok Jarc, vojaški vikar v Slovenski vojski Jože Plut, direktorica Študijskega centra na Ministrstvu za pravosodje Andreja Valič, poslanca v Evropskem parlamentu Milan Zver in Lojze Peterle, zgodovinarji in novinarji. O dogodku so poročali elektronski in tiskani mediji. Problem povojne repatriacije in pobojev domobrancev je večplasten: prva faza je nastanek enot MVAC (vaških straž oziroma bele garde), ki so se prelevile v slovensko domobranstvo; kaj pomeni pastirsko pismo škofa Rožmana z dne 24. oktobra 1941 in kasnejši poziv, da »gre za obrambo vere«? Druga faza nastopi, ko so se te pomožne policijske enote ob koncu vojne umaknile na ozemlje, zasedeno od zahodnih zaveznikov, ki so jih po sporazumu na Jalti vrnili (po evidenci 6. britanske oklopne brigade 8263) v deželo, kjer so zakrivili vojne zločine; in končno tretja faza, tragedija povojnih pobojev. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in jaz osebno kot njen 24 predsednik sva doslej neštetokrat in nedvoumno obsodila in obžalovala to tragedijo v vseh treh fazah njenega razvoja, še posebej povojne poboje, ki so bili v popolnem nasprotju s partizanskim zakonom! Spominska slovesnost v Great Missendenu se je končala s pobudo britanski in slovenski vladi za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki naj bi zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja o vračanju slovenskih domobrancev. Toda to delo so britansko zgodovinopisje, sodstvo in britanska vojska že opravili. Zato gre lahko samo za poskus zgodovinske revizije. V času mojega mandata kot predsednika Predsedstva Republike Slovenije me je obiskal brigadir Anthony Cowgill, ki mu je britanska vojska naložila, da skupaj z lordom Brimelowom in publicistom Bookerjem razišče in dokumentira problem vračanja slovenskih domobrancev od strani britanske okupacijske vojske na Koroškem. Problem je namreč postal predmet zelo odmevne sodne obravnave proti grofu Nikolaju Tolstoyu, ki je v knjigi »The minister and the massacres« obtožil poznejšega premierja Macmillana in lorda Aldingtona za samovoljno in prevarantsko ravnanje ob izročitvi ruskih kolaborantov sovjetskim oblastem in prebeglih domobrancev jugoslovanskim oblastem. Sodišče je po dolgotrajnem procesu ugotovilo, da je bila Tolstoyeva kleveta neosnovana in ga zato obsodilo na izredno visoko globo 1,5 milijona funtov, istočasno pa odredilo, da se knjiga umakne iz javne uporabe in uniči, kar je v britanskem demokratičnem sodstvu edinstven primer v teku zadnjih 200 let. Evropsko sodišče za človekove pravice je na pritožbo britansko sodbo potrdilo, priporočilo pa je zmanjšanje drakonske globe. General Cowgill me je obvestil, da je pri pregledu arhivskega gradiva v Beogradu in Ljubljani prišel do zaključka, da je bila ugotovitev britanskega sodišča popolnoma pravilna, in je z dokumenti podkrepljeno argumentacijo pozneje (1990. leta) objavil v študiji »The Repatriation from Austria in 1945«. Ključni dokumenti, ki nedvoumno zavračajo implikacijo pobudnikov »britansko-slovenske zgodovinske komisije«, češ da je bila ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 repatriacija domobrancev posledica samovolje, ukane in celo »kupčije« (»quid pro quo«: vračanje domobrancev za umik jugoslovanske vojske s Koroške) odgovornih britanskih politikov in generalov, so sledeči: –– Repatriacija domobrancev in drugih kolaboracionistov je bila posledica formalnega sporazuma med zavezniki na najvišji ravni, ne pa odločitev lokalnih britanskih poveljnikov. Grof Tolstoy v enem od svojih člankov sam citira dobesedno sporočilo, ki ga je prejel od britanskega zunanjega ministrstva in se glasi: »Politika prisilne repatriacije je bila obvezujoča zahteva jaltskega sporazuma, ki sta ga britanska vlada in vlada Združenih držav podpisali s Sovjetsko zvezo.« (Tolstoy: »Uporaba mednarodnega prava pri prisilni repatriaciji iz Avstrije leta 1945«). –– Povelje za vračanje slovenskih domobrancev ni bila odločitev okupacijskih generalov na Koroškem, ampak je bilo to povelje najvišjega poveljnika zavezniških sil tega območja feldmaršala Sira Harolda Alexandra, vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Sredozemlje. Feldmaršal Alexander pa ni bil nikakršen »komunistofil«, saj je kot brigadir v Irski gardi interveniral v ruski državljanski vojni in ga je latvijska vlada odlikovala s častnim križem, caristični general Judenič pa z redom svete Ane z meči. Povelje, ki ga je v njegovem imenu poslal na Koroško njegov pomočnik Sir Brian Robertson 14. maja 1945, se glasi: »Vse osebje ugotovljenega jugoslovanskega državljanstva, ki se je predalo in služilo v nemških silah, je treba razorožiti in predati krajevnim jugoslovanskim silam.« –– Povelje feldmaršala Alexandra ni bilo posledica nikakršne »kupčije« s Titom. Povelje o repatriaciji slovenskih domobrancev je bilo izdano 14. maja, sporazum o umiku jugoslovanske vojske s Koroškega pa je bil sklenjen šele 18. maja. Šef kabineta maršala Jugoslavije generalmajor Ljubo Djurić je 17. maja poslal šefu britanske vojne delegacije telegram naslednje vsebine: »Prosimo Vas, da obvestite feldmaršala Alexandra, da je maršal Tito prejel njegovo depešo z dne 16. maja 1945 o Sporočila izročitvi 200.000 Jugoslovanov, ki se nahajajo v Avstriji, in o evakuaciji Vaših sil, ki se nahajajo na Visu. Maršal se v celoti strinja s predlogom feldmaršala Alexandra in se mu zahvaljuje. Zgoraj omenjenih 200.000 bo prevzel štab III. armade, ki so mu izdane potrebne inštrukcije. Jemljemo si svobodo, da Vas zaprosimo, da nas obvestite, kje bi se lahko sestala komisija za sprejem ujetnikov z delegati, ki jih bo odredil feldmaršal Alexander za primopredajo.« –– O odločitvi zaveznikov, da bodo medvojne oborožene kolaborante vračali v dežele, kjer so med vojno izvrševali zločine, so bili slovenski predstavniki v londonski vladi obveščeni že 1944. leta. Dr. Lojze Kuhar v dolgem pismu msg. Škerbcu med drugim piše: »… informacija, ki sem jo izvedel iz ust generala v vojnem ministrstvu, kaj se bo zgodilo z domobranci, ako padejo v roke zahodnih zaveznikov, namreč, da bodo vrnjeni vojaškemu poveljstvu Jugoslavije …« (Janez Arnež, »SLS 19411945«, str. 209). –– Ta informacija je bila sporočena poveljstvu slovenskega domobranstva že jeseni 1944. leta: »V jeseni 1944 je dobil polkovnik Ivan Prezelj-Andrej prek radiopostaje gen. Mihailovića, ki je delovala v Ljubljanski pokrajini, sporočilo s sledečo vsebino: 'Dejanska nevarnost je bila, da bodo domobranci po vojni izročeni titovcem. Zato naj bi domobranske enote prešle v ilegalo. Eno zimo naj bi zato zdržali.'« Sporočilo je bilo podpisano s kodiranim imenom Triglav. Prejemnik je vedel, da je bil pošiljatelj dr. Krek. Takoj po prejemu je šel Prezelj k polkovniku Krenerju in ga obvestil o vsebini sporočila. Krener je vzel sporočilo na znanje, njegov odgovor pa je bil: »Jaz sem jih notri spravil, jaz jih bom tudi ven.« (Janez Arnež: »SLS 1941-1945«, str. 209). –– Nobenega dvoma ni bilo ne na britanski strani, kakor tudi ne na strani slovenskih predstavnikov v londonski vladi, kaj se bo z domobranci zgodilo, če bodo do konca 25 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 vztrajali na nacifašistični strani. Dr. Alojzij Kuhar v pismu dr. Mihi Kreku z dne 15. februarja 1945 dobesedno javlja: »Imamo točne izjave zaveznikov, da tudi oni, če bi prišli v deželo, ne bi nikdar na noben način posredovali pri likvidaciji domobrancev, ker so kvizlingi. Če bi nekateri skušali zbežati v Italijo, bodo izročeni jugoslovanskim oblastem. Če bi jih dobili Nemci, bi jih ne imeli za vojne ujetnike, ampak za nacistične prostovoljce …« (Janez Arnež: »SLS 1941-1945«, str. 214). –– Vse to je dr. Kuhar javil tudi v Vatikan. Generalu jezuitskega reda dr. Antonu Prešernu, ki je bil nekakšen »koordinator« kolaborantske aktivnosti v Vatikanu (glej tudi Bajt: »Bermanov dosje«), je dr. Kuhar s pismom 25. februarja 1945 med drugim sporočil: »Naša stvar je bila odločena, ko smo od tukajšnjih zaveznikov izvedeli: 1. da ne bo zavezniške okupacije pri nas, 2. da zavezniki ne priznajo nobene alternative za vodstvo podzemske borbe proti okupatorju, in 3. da ne samo, da ne garantirajo, da bi ščitili življenje domobrancev, ampak da je dogovor, da se za njih usodo, to je usodo vsakega, ki ga bo prihod Tita v zemljo naletel na strani okupatorja, ne tukajšnji ne prekooceanski zavezniki (ne bodo) brigali, ter da bodo tudi eventualne domobranske begunce, ki bi prišli na njihovo področje, vrnili jugoslovanskim oblastem. Ko smo bili o tem informirani in po konzultaciji z enim od Vaših sobratov iz Oxforda, sva se odločila, da Snoj gre domov, jaz pa da govorim po radiu, da se rešijo vsaj življenja mladine in da odvzamemo komunistom izgovor, da uničujejo kolaborante, če bi uničevali katolike in katoliške ustanove. Ni uspelo. Deus providebit.« (Janez Arnež: »SLS 1941-1945«, str. 207). Zgodovinski dokumenti torej nedvoumno dokazujejo, da je britanska vojska (oziroma njeni poveljniki) samo izvrševala sporazume in dogovore velike trojice (Roosevelta, Churchilla in Stalina) in jim zato tudi nobena nova »zgodovinska komisija« ne more očitati 26 kakršnegakoli zločina ali samovolje, in da so bili tudi predstavniki domobranstva v Londonu in v domovini pravočasno obveščeni. Kaj pa je potem še lahko razlog »pobude« za britansko-slovensko zgodovinsko komisijo? Seznam prisotnih na »spominski slovesnosti« in »pobudnikov« govori o pravem namenu in cilju. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit se prav gotovo ni odločil za potovanje v majhno angleško vas samo zato, da bi tam maševal z anglikanskim kolegom mašo zadušnico. Pa tudi evropska poslanca Peterle in Zver se nista potrudila na angleško podeželje zgolj zaradi pietete. Da o zgodovinarjih Dežmanu in dr. Griesserjevi ne govorim. Kaj pa so tam delali predstavniki slovenske vlade in oblasti z veleposlanikom na čelu? Če bi bil namen zgolj zgodovinska kompromitacija britanske vojske in najvišjih nosilcev oblasti prijateljske države, potem menda na zunanjem ministrstvu vedo, da bo poslanik razglašen za »persona non grata« in prisiljen na odpoklic. Razlog mora biti nekje drugje! Petinšestdeset let po zmagovitem koncu druge svetovne vojne smo v vsej Evropi priče prodiranju novega totalitarizma pod krinko »evropske zavesti«, »sprave« in borbe proti predhodnim trem totalitarizmom: nacizem in fašizem sta bila poražena v drugi svetovni vojni in zato izbrisana s politične scene, komunizem je padel z rušenjem Berlinskega zidu in s koncem »hladne vojne«. Na ruševinah treh se pa danes skuša dvigniti četrti – katoliški totalitarizem. Bistvo totalitarizma namreč ni zgolj zločin in nasilje ter negacija demokracije. Poboji in zločini so posledica, bistvo pa je neomejena in nekontrolirana oblast, sistematično in fanatično enoumje, neomejena diktatura vodje namesto zakona, negacija posameznika in njegovih neodtujljivih pravic in zato samovoljna represija namesto zakona! Modalitete so se spreminjale – nekateri totalitarizmi so si celo »socializem« vstavljali v naslov, drugi pa so si prisvajali monopol nad »realnim socializmom«. Bistvo pa ostaja: avtoritarni monizem hierarhične oblasti; dogmatični fanatizem množic; strah, ki ga vzbuja moralna in dejanska represija; negacija osebne svobode v korist »višjih ciljev«. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 »Kdor obvladuje preteklost, obvladuje tudi prihodnost,« je satirično in cinično ugotavljal Orwell. Zgodovinski revizionizem je bil vedno izhodišče za osvajanje in utrjevanje oblasti. Katoliški totalitarizem si je utiral pot z zgodovinskim revizionizmom tudi na Slovenskem. Sedaj pa smo priče »pobudi« za odpiranje vrat takemu revizionizmu tudi na evropski ravni. Zavezniške odločitve in zavezniško ravnanje naj se relativizira v luči izhoda hladne vojne: »Zmaga premagancev – poraz zmagovalcev«. »Evropska zavest« naj ne bo več antifašizem, ampak novi totalitarizem. Pot v to pa utira zgodovinski revizionizem. Prav tako kot podporniki »sprave« postavljajo kot pogoj priznanje »legitimnosti domobranstva« in Evropsko sodišče 12 let po oprostilni sodbi obsodi sovjetskega partizana Kononova v Latviji, tako tudi pobudniki »zgodovinske komisije« hočejo vcepiti v »evropsko zavest« laž o nedolžnih kolaborantih in kriminalnih zaveznikih v drugi svetovni vojni. Slovenska vlada je s prisotnostjo diplomatskega predstavnika in drugih uradnikov soudeležena v tej pobudi. Pod imenom »sprave« se kriminalizira antifašistični odpor in poglablja razdor v slovenskem narodu, sedaj Sporočila se pa skuša z zgodovinskim revizionizmom zaveznike v drugi svetovni vojni prikazovati kot kriminalne »kolaborante s komunizmom«. Britanska vlada na »spominsko slovesnost« ni poslala svojega predstavnika, pa tudi »pobude« za revizijo lastne zgodovine ni podprla. Ali pa bo Slovenija, ki je nosila zastavo najbolj množičnega oboroženega odpora nacifašizmu v srcu Evrope, zdaj postala zastavonoša zgodovinskega revizionizma in katoliškega totalitarizma v Evropi? Pobudniki za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije so sprožili po vsej Sloveniji akcijo zbiranja podpisov v podporo tej pobudi. Obračam se na Vas, gospod predsednik vlade, v upanju, da boste obvestili slovensko javnost, da prisotnost slovenskega veleposlanika na tej »spominski slovesnosti« ni imela namena problematiziranja vloge prijateljske Velike Britanije in njene vojske v drugi svetovni vojni in da slovenska vlada ne podpira ustanavljanja britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki naj bi revidirala dokumentirano zgodovino. S spoštovanjem! Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije ODGOVOR MINISTRA ZA PRAVOSODJE NA PISMO: 27 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 28 ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Sporočila 29 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 NASPROTOVANJE PREKOPU BORCEV POHORSKEGA BATALJONA (odgovor predsednika ZZB Jožetu Tanku, vodji poslanske skupine SDS, na njegovo pobudo) Prejel sem Vaše pismo predsedniku Vlade RS, v katerem sporočate pobudo za ureditev enotnega kraja zadnjega počitka borcev Pohorskega bataljona. Vašo pobudo imam za pomemben korak visokega predstavnika parlamentarne stranke, katere stališča do izkazovanja časti in priznanja partizanskim žrtvam v obrambi domovine so bila doslej v javnosti nezadostno predstavljena. Stališče Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v pogledu urejevanja grobišč žrtev druge svetovne vojne Vam je brez dvoma znano: vsem žrtvam, ne glede na to, na kateri strani in v kakšnih okoliščinah so izgubili življenje, dolgujemo spoštljiv spomin. Tistim, ki so svoja življenja žrtvovali v boju za domovino, pa dolgujemo posebno čast in spoštovanje. Enačenje vojnih žrtev, ki so življenja izgubili v službi narodnega sovražnika, z žrtvami, ki so življenje izgubile v boju za domovino, bi sedanjim in prihodnjim rodovom posredovalo napačno sporočilo. Zato simbolnim dejanjem, ki uveljavljajo tako enačenje, tudi nasprotujemo. Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta aprila 2009. Leta, o »evropski zavesti in totalitarizmu« skuša uveljaviti tako enačenje, kot je bilo poudarjeno tudi v slovenskem državnem zboru ob seznanjanju s to resolucijo. V Zvezi borcev za vrednote NOB obsojamo vse totalitarizme – fašizem, nacizem, boljševiški komunizem in mahničevski klerikalizem. Ne moremo pa sprejeti zgodovinskega enačenja vseh štirih totalitarizmov, ker so zgodovinsko nastopali in se uveljavljali v različnih zgodovinskih vlogah. Med drugo svetovno vojno se je boljševiški totalitarizem pridružil zahodnim zaveznikom in je skupaj z njimi izbojeval zmago nad silami osi, ki so predstavljale fašizem in nacizem. Prav tako je katoliški totalitarizem – vsaj na Slovenskem – v obliki slovenskega domobranstva, ki je predstavljal policijske enote SS in kot 30 taki tudi prisegel zvestobo vodji velikega rajha, pomenil integralni del okupacijskih sil, ki so izvajale smrtno obsodbo nad našim narodom. Zato enačenja totalitarizmov – čeprav jih vse brez rezerve obsojamo – ne moremo sprejeti s sklicevanjem na mednarodne konvencije, ker bi to pošiljalo prihodnjim generacijam napačno nedomoljubno sporočilo. Iz prej navedenih razlogov menimo, da je treba množična grobišča vseh vojnih žrtev na mestu, kjer so te žrtve našle svoje zadnje počivališče, primerno označiti s spominskimi znamenji, tako kot to predvideva sprejeta zakonodaja. Grobišča partizanov, ki so padli za domovino, pa je treba prav tako označiti in negovati, da bi nove generacije črpale ponos in dostojanstvo iz žrtve svojih prednikov. Ob velikem spoštovanju do žrtev Pohorskega bataljona pa imamo resne pomisleke glede prekopa njihovih posmrtnih ostankov. Upoštevati moramo, da sta grobišče in spomenik v Gradcu nastala na podlagi meddržavne pogodbe z Avstrijo, da je od pokopa minilo več kot 65 let, da je grobišče primerno vzdrževano, da je poleg borcev Pohorskega bataljona tam še mnogo drugih žrtev iz Slovenije in drugih držav, da je za prekop potrebno soglasje svojcev, da je problem identifikacije posmrtnih ostankov itd. Padle borce Pohorskega bataljona primerno počastimo vsako leto na Pohorju in v Gradcu, podpiramo pa predlog, da se ta počastitev protokolarno še izboljša, vendar iz navedenih razlogov brez prekopov. Lep pozdrav! Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije PROBLEMATIKA DOLGOROČNEGA RAZVOJA SLOVENIJE IN ZZB Povzetki posvetovanj v ZZB Dolgoročni razvoj Slovenije in ZZB za vrednote NOB Razmislek o viziji prihodnosti oziroma o dolgoročnem razvoju sveta in Slovenije ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 ima za ZZB predvsem programski smisel in pomen. Tak razmislek nam namreč omogoča postavljanje prioritet pri stremljenju za doseganje postavljenih ciljev. V pripravi na tak razmislek bi veljalo razpravljati o idejah za uresničitev takega načrta: a) Vrednote NOB pomenijo slej ko prej temelj naše aktivnosti za prihodnost. Te vrednote so predvsem: samozavest, domoljubnost, državotvornost, pravičnost, poštenost, socialna solidarnost in svobodoljubnost itd. Lahko bi našteli še vrsto drugih vrednot, kot je na primer strpnost, ali pa klasične vrednote vseh civilizacij – dobrota, resnica, lepota – vendar vse lahko uvrstimo pod temeljne vrednote NOB. b) Ob soočenju s sedanjo krizo globalističnega liberalnega kapitalizma si postavljamo vprašanje: humanistične vrednote nasproti nehumani brutalnosti. Kapitalizem je postavljal načelo gospodarske tržno/konkurenčne uspešnosti – kar kratko pomeni profita – kot osnovni kriterij, na katerem se gradi družbena zgradba: vsakdo naj deluje v svojo maksimalno korist, da tako prispeva k maksimalizaciji družbene uspešnosti! Praksa je dokazala lažnost te maksime. Kapitalizem je pripeljal do nevzdržne socialne diferenciacije, do potrate izvorov in človeške energije, ko žive ljudje v pomanjkanju in brezposelnosti, stroji so zaustavljeni, ljudje pa lačni! Zato je treba nasproti zahtevi profita in kapitala postaviti etiko dela. Delo je vir ustvarjanja Sporočila vse vrednosti. Kapital se akumulira zgolj iz presežka, ki ga ustvarja samo človekovo delo. c) Značaj in struktura slovenske družbe sta se spremenila. Težaško fizično delo se v veliki meri nadomešča s stroji in avtomatizacijo. Izobrazba in znanje sta in postajata svojina večine prebivalstva. Strokovno intelektualno delo je nesporno naš najpomembnejši dejavnik razvoja. To velja še posebej za Slovenijo, ki je energetsko in surovinsko siromašna. Inovativnost in inventivnost je treba spodbujati, saj lahko le tako v proizvodnji in storitvah povečamo neizogibno dodano vrednost. Menimo, da je treba temu cilju podrediti vzgojno-izobraževalni sistem in znanstvenoraziskovalno dejavnost. Podpiramo temeljno znanstvenoraziskovalno delo, še posebej pa aplikativno raziskovanje. Zdi se nam potrebno razjasniti, kdo so nosilci obeh raziskovanj. Gotovo so to obstoječe raziskovalne organizacije. Toda v obstoječi razvojni in ekonomski politiki je odločno podcenjeno tehnično in naravoslovno izobraževanje. Podcenjuje se pomen razvojnih jeder in služb v podjetjih, ki edine lahko v temeljih spremenijo produkcijo storitve in s tem gospodarsko strukturo. Če se strinjamo z opisano oceno, potem se resno postavi družbeno in politično vprašanje, ali je sedanji fizični in intelektualni mezdni delavec (povrhu še grobo izkoriščan) pripravljen delovati vestno, inovativno in inventivno. Naš odgovor je NE! Prej ali slej bo prišel v konflikt z neoliberalno kapitalistično logiko. Delo in soupravljanje morata po naši oceni prej ali slej postati prevladujoč odnos v sodobnih podjetjih in korporacijah in s tem enakopraven partner kapitalu in lastništvu. d) Svobodni trg naj bi bil analogija za politično svobodo, ta pa naj bi bila podlaga za demokratično kapitalistično ureditev. Kitajska je dokazala, da je možen kapitalizem brez politične demokracije. »Eksport demokracije« pa je v Iraku in Afganistanu dokazal, da se prevrača v svoje nasprotje. Problem 31 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 militarizacije oziroma »vojnoindustrijskega kompleksa« (Eisenhower), ki izniči premise človekovih pravic in pravičnosti. Demokracija doživlja danes svojo krizo in negacijo ob nedemokratičnih notranjih procedurah političnih strank. Civilna družba pa ostaja brez besede in brez vpliva na zakonodajni proces. Strankarska demokracija zato potrebuje bistveno revizijo. e) Zveza združenj borcev je zaskrbljena zaradi stihijskih ali celo zaradi zavestne razprodaje družbene lastnine, pa tudi glede preostanka slovenske »srebrnine«. Zastopamo stališče pluralizacije lastninskih odnosov v družbi. Fetišiziranje zasebne lastnine in grobih neoliberalnih odnosov je povzročilo številne deformacije v gospodarstvu in družbi. Zaradi možnosti in vpliva na razvojna vprašanja bi veljalo zlasti v infrastrukturi, bančništvu in nekaterih javnih službah zadržati ustrezen del državne lastnine. To počnejo vse razvite evropske države. Tam, kjer bi zadržali vpliven del državne lastnine, pa bi bilo nujno uvesti tako imenovani korporativni način vodenja. Nadzorni organi bi morali biti politično in strankarsko neopredeljeni, vendar ustrezno strokovno močni in materialno odgovorni. Preostanek tako imenovane slovenske srebrnine je treba varovati in jo usposobiti, da bo ekonomsko učinkovita in bo tako vplivala na vse oblike suverenosti slovenskega naroda in nacije. f ) »Revščina je sramota ne za tiste, ki od nje trpe, ampak za tiste, ki jo v svoji sredi trpe,« je zapisala mednarodna organizacija dela v svoja načela. In zapisala je še: »revščina kjerkoli je nevarnost za blaginjo povsod«. Te resnice so se pokazale kot točne tako v svetovni razsežnosti kot v odnosih znotraj posamezne družbe. Svetovna kriza je nastopila zaradi pomanjkanja povpraševanja: proizvajalne zmogljivosti so precej večje, kot pa je »skupno sposobno povpraševanje« na trgu. Rešitev je očitno v tem, da aktiviziramo potencialno povpraševanje tistih, ki so danes brez posla, ali pa tistih, ki so 32 g) h) i) j) brez dela in dohodka, zato ker v njihovi družbi ni procesa gospodarskega razvoja. Pospeševanje gospodarskega razvoja je zato dolžnost civilizacije. Dolgoročni razvoj ne pomeni samo razvoja kvantitete – merjene v BDP – ampak in predvsem razvoj kvalitete; zato se danes čedalje bolj uporablja indeks »človekovega razvoja« namesto indeksa materialno/proizvodnega razvoja. Dolgoročni razvoj se mora zato čedalje bolj usmerjati v napredek človekove osebnosti. To pa pomeni v veliki meri razvijanje participativne demokracije. ZZB za vrednote NOB zato skrbi, da se vrednote, ki so bile izklesane s tolikšnimi žrtvami, vgrajujejo v prihodnji sistem upravljanja – ne samo ekonomije, ampak celotne družbe. To pa pomeni oživljanje filozofskih in etičnih načel, ki so bila nekdaj vgrajena v sistem samoupravljanja. Če dolgoročni cilj ni zgolj maksimalizacija BDP, ampak kompleksni »človekov razvoj«, potem je skrb za vsestranski razvoj narodove kulturne ustvarjalnosti bistveni element razvoja. Bogatenje »nacionalne identitete« je bistvo »nacionalnega interesa«. Kultura ni prestiž, pa tudi ne zabava ob prostem času. Kultura je to, kar ostaja, materialna proizvodnja pa to, kar mineva. Napredek znanosti omogoča človeku, da plemeniti svojo eksistenco in svoje bivanje. Napredek znanosti mora človeku omogočiti, da ne bo z uničevanjem planeta, ki je njegov habitat, izpodkopaval temeljev svojega obstoja. Napredek znanosti mora rešiti predvsem problem vira energije, ki ne bo ogrožal eksistence prihodnjih rodov (od oglja in premoga, prek nafte in plina do jedrske energije – k solarni energiji!). Med razmišljanja o prihodnjem razvoju bi veljalo uvrstiti tudi razpravo o vlogi države. Ni potrebe širiti in razpravljati o njenih splošnih klasičnih funkcijah. Svetovna in domača kriza sta razgalili negativno vlogo finančnega kapitala, bančništva in lastništva. Države so bile prisiljene v sanacijo bančništva. Ni pa ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 splošnih rešitev in odgovorov, kako tudi prek države in centralnih bank nadzorovati finance in kapital, da bi preprečili njihove, skoraj mafijske igre, ki povzročajo krize. Doma, lokalno, bi bilo treba presoditi vlogo države v odnosu do neodgovornih početij lastnikov podjetij. Poseben primer so nedavni dogodki v Preventu in Vegradu. Spori in neodgovorno ravnanje dveh lastnikov so povzročili, da je brez dela in zaslužka ostalo na tisoče ljudi. Lastnika sta sicer delovala v svojo škodo, bolj pomembno pa je, da sta ogrozila podjetje in zaposlene. Podobno bi bilo treba sankcionirati družbeno neodgovorno početje mnogih direktorjev in menedžerjev. k) Z vključitvijo ciljev dolgoročnega razvoja v svoj program ZZB za vrednote NOB ne spreminja svojega bistva kot organizacija, ki deluje v javnem interesu. ZZB ni samo organizacija, ki goji spoštljiv odnos do preteklosti, ampak je gibanje, ki z zvestobo načelom in vrednotam NOB kaže pot in ustvarja možnosti za humano prihodnost. Skrb za vojna grobišča udeležencev NOB – pismo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Predsedstvo ZZB NOB Slovenije smo obvestili o našem dogovoru s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 4. 10. 2010 (udeleženci pogovora: Marko Štrovs, Darja Loboda, Slavko Grčar, mag. Andrej Šušteršič, Jože Gačnik in Janez Kos), da bi reševali probleme vzdrževanja vojnih grobišč NOB najprej na operativni ravni, brez nepotrebne politizacije. Predsedstvo je s tem soglašalo, ker je ocenilo, da mora biti naš skupni interes redno in kakovostno vzdrževanje vseh vojnih grobišč, kar je tudi zaveza po Zakonu o vojnih grobiščih. Kot vsako leto bomo v programu dela Sporočila Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi za leto 2011 zavezali naša združenja in njihove krajevne organizacije, da redno pregledujejo vse spomenike NOB, med njimi še posebej skrbno vojna grobišča, kako so redno vzdrževani (urejenost okolice, čiščenje) in ali so nujno potrebni obnove. Pri teh pregledih se velikokrat izkaže, da za vojno grobišče nihče resno ne skrbi, čeprav je v Zakonu o vojnih grobiščih jasna zaveza lokalnih skupnosti, da urejajo vojna grobišča v skladu s pogodbo z ministrstvom, ki nad tem izvaja tudi strokovni nadzor (15. člen!). Da bi imele naše organizacije na terenu dovolj trdno informacijo o tem, kakšne so pogodbene obveznosti lokalnih skupnosti, vas prosimo za imenski pregled vseh sklenjenih pogodb za urejanje vojnih grobišč in podatek o tem, kakšne obveznosti vsebujejo v skladu s 15. členom Zakona o vojnih grobiščih (Ur. list RS, št. 65/03 in 72/09). V skrbi za varstvo grobov, grobišč in kostnic borcev NOV ter žrtev okupatorjevega nasilja predlagamo, da ministrstvo na terenu preveri stanje varstva, ugotovi urejenost pristojnosti in obveznosti lokalnih upravnih organov ter tam, kjer stvari ne tečejo, to uredi. Sodimo, da bi bilo za učinkovito varstvo vojnih grobov v vsaki občini treba določiti, kdo je v upravi zadolžen za nadzor in kdo za izvajanje varstva. Z izvajalci varstva je nujno skleniti ustrezne pisne dogovore (pogodbe), s katerimi se določijo vrste in obsegi del, roki, v katerih morajo biti dela opravljena, plačilo del in pokrivanje materialnih stroškov. V okvir varstva grobov štejemo tudi varstvo nagrobnikov in drugih spomenikov, povezanih z grobiščem ali kostnico, kakor tudi sprotno odpravljanje naravnih in zlonamernih poškodb. Med varstvena dela štejemo tudi pletje zeli, košnjo trat, urejanje nasadov cvetja in drugih okrasnih rastlin, urejanje okolice, čiščenje spomenikov in nagrobnikov, obnavljanje napisov na njih, odpravljanje manjšin poškodb, posipanje stez, obveščanje pristojnih o zlonamernih poškodbah in onečaščenjih. Grobovi bi morali biti urejeni in okrašeni vsaj pred državnimi in lokalnimi prazniki ter ob spominskih dnevih na pokojne. 33 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 Investicijska vzdrževanja naj bi se opravljala po srednjeročnih programih in ob nepredvidenih poškodbah. Odpira se tudi vprašanje varstva posameznih grobov na samotah in grobov na javnih pokopališčih, ki nimajo skrbnikov ali zanje svojci pokojnikov ne skrbijo več. Pojavilo se je že tudi vprašanje grobov na pokopališčih, ki so v stadiju opuščanja (npr. Šmarje-Sap). Zanje menimo, da jih ne bi smeli »zravnati«, pač pa ohraniti »in situ« v okviru nove rabe zemljišča (npr. v nasadu), vendar v podobi, ki bo zagotovila spoštljivost, a bo tudi likovno kakovostna. Prekop po naši oceni pride v poštev samo v izrednih primerih in le v soglasju z ZB in svojci. Še posebej so na očeh kritične javnosti množična grobišča, kot so npr. ljubljanske Žale (spomenik NOB, padlim od Matjaževe vojske, Gramozna jama), Cvibelj pri Žužemberku, Sv. Urh pri Ljubljani, Trnovo, Begunje-Draga, Na Gričku pri Črnomlju, Velika Ilova gora, Stari Log, Komarna vas, Rob pri Velikih Laščah, Predstruge, Stična, Kočevje, Kočevska Reka, Struge, Dobrnič, Vojščica in druga. Sodimo, da bi bilo primerno vse grobove, grobišča in kostnice zunaj javnih pokopališč vpisati v zemljiško knjigo. Hvaležni vam bomo, če nam boste seznam sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi lahko posredovali. Veseli bomo tudi drugih vaših informacij. Z naše strani pa vam bomo posredovali ugotovitve naših organizacij o stanju na terenu. S spoštovanjem! GENERALNI SEKRETAR mag. Andrej Šušteršič 34 IZ NAŠIH ORGANIZACIJ Spominske slovesnosti ZB NOB v Prekmurju Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota se vsako leto oktobra počasti spomin na organizatorje odpora na tem območju, aktiviste Štefana Kovača, Štefana Cvetka in Alija Kardoša, ki so bili ubiti v oktobru 1941. Odporniško gibanje je znova zaživelo v letu 1944, ko je bila ustanovljena Prekmurska četa in je bilo organizirano delo OF. Oktobra 1944 je okupator v Murski Soboti pregnal aktiviste OF in ubil Juša Kramarja, Dane Šumenjak in Alojz Kosi pa sta padla v boju na Vaneči. V spomin na te dogodke praznuje Mestna občina Murska Sobota 17. oktobra spominski dan in pripravi spominsko slovesnost, na kateri sodeluje tudi ZB. Lani je bila spominska slovesnost 15. oktobra v Murski Soboti, 17. oktobra pa sta ZB in KO ZB Puconci že peto leto zapored organizirala pohod Spominov in tovarištva, ki je potekal iz več krajev od Murske Sobote, Petanjcev, Tišine, Bodoncev in Puconcev na Vanečo k Domu borcev in mladine, kjer je bila sklepna slovesnost. Zbralo se je več kot 600 pohodnikov in ostalih udeležencev. Na slovesnosti je govorila varuhinja človekovih pravic, rojakinja Zdenka Čebašek Travnik. KO ZB Puconci je na ta dan v Pečarovcih slovesno odkrila spominsko ploščo na hiši, kjer se je v letu 1944 zdravil ranjeni komandant Prekmurske čete Filip Korošec Bor. ŠTEVILKA 1 JANAUR 2011 Sporočila znamenjem padlih partizanov in umrlih v taboriščih med vojno ter h grobnici 523 padlim vojakom Rdeče armade v letu 1945. KO ZB Tišina je tudi lani 30. oktobra pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku desetim talcem, ustreljenim 31. marca 1945 v Črnskih mejah pri Murski Soboti. Za vse opisane dogodke pripravljamo slovesnosti vsako leto in s tem obujamo spomin na zgodovinske dogodke, da tudi mladi ne bodo pozabili nanje! Mileva Veren Dejavnosti ZB za vrednote NOB Dovje-Mojstrana Nagovor je imela tudi naša rojakinja, zgodovinarka dr. Darja Kerec. 18. oktobra so v KO ZB proslavili obletnico smrti Štefana Kovača s krajšo proslavo in položili venec k spomeniku v Gančanih, kjer je bil ustreljen. 29. oktobra je bila na pokopališču v Murski Soboti žalna slovesnost, katero je pripravilo ZB Murska Sobota v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. Po komemoraciji so položili vence k spominskim Člani ZB za vrednote NOB Dovje – Mojstrana cenimo, spoštujemo in negujemo pridobljene vrednote, za katere se je bojeval slovenski narod. Leta 2007 smo postali samostojno društvo, ki je aktivno na vseh področij. »Mi v ZB za vrednote NOB Dovje – Mojstrana smo na široko odprli vrata vsem, zlasti mladim, ki spoštujejo NOB in vrednote, ki so bile pridobljene s krvavo vojno, ne glede na strankarsko opredelitev. S svojim pozitivnim odnosom in delovanjem v KS smo podvojili članstvo,« poudarja predsednik društva Marjan Knific. Člani ZB za vrednote NOB smo se potrudili, zbrali dokumentirano gradivo in fotografirali vsa grobišča, grobove, spomenike in znamenja, kjer so padli naši krajani, hrabri borci. Vsa spominska znamenja smo obiskali in Jože Mirtič jih je fotografiral. V pomoč so nam bili še živeči kurirji in obveščevalci: Pavel Krznarič, Mato Krznarič in Emil Novak, ki so nam živo pripovedovali dogodke iz NOB. Fotografiji smo dodali besedilo in spominska znamenja uredili za arhiv. Projekt je bil zelo zahteven. Člani se zavedamo, da ima publikacija Ne pozabimo preteklosti neprecenljivo vrednost, da smo za kraj naredili nekaj dobrega, da je to naša zgodovina, ki je ne smemo pozabiti, ampak jo moramo ohraniti še poznejšim rodovom. 35 Sporočila ŠTEVILKA 1 JANUAR 2011 Skoraj ni mogoče našteti in opisati vsega nakopičenega gorja, groze, bolečine in bede tistih vojnih dni, ki so se zgodili v naši KS Dovje – Mojstrana. Uredili smo tudi tri razstave na temo Ne pozabimo preteklosti, kajti zavedamo se, da so junaštvo, požrtvovalnost, tovarištvo, svobodoljubje, solidarnost in končno zmagoslavje vrednote, ki so bile pridobljene v času NOB, zato jih moramo spoštovati, negovati in ceniti. Vsako leto ob dnevu spomina na mrtve v spominskem parku na Dovjem pripravimo žalno slovesnost. Povezujemo se z mlajšo generacijo, da skupaj z nami z besedo, s pesmijo in glasbo napolnijo jesensko tišino. Prvo septembrsko nedeljo v Vratih pripravimo tradicionalno srečanje, kjer se spomnimo padlih gornikov in vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za naš boljši jutri. Naši člani so aktivni v vseh društvih v KS in določene akcije speljemo s skupnimi močmi, kajti zavedamo se, da je le v slogi moč. Veseli smo, da s svojim aktivnim delom pripomoremo K lepši podobi kraja. Upravni odbor redno skrbi za obiskovanje bolnih članov, članov, ki so v domu za ostarele, in tistih, ki praznujejo visoke osebne jubileje, zlate poroke in podobno. Z darili jih razveselimo in z njimi preživimo lepe trenutke. Nalog je veliko, te opravljamo po načrtu, ki smo si ga zastavili. O aktivnosti društva redno poročamo v lokalnem časopisu ali na radiu Triglav. Za svoje dolgoletno aktivno delo so naši člani ZB za vrednote NOB sprejeli republiška priznanja, na kar smo izredno ponosni. Zavedamo se, da je domovina ena, je vsem dodeljena, zato moramo biti strpni drug do drugega. Prav je, da imamo različne poglede, vendar se ne smemo deliti v skupine, razpravljati moramo strpno, umirjeno in spoštljivo. Sonja Mirtič 36 In kaj nam sporočajo iz ZB za vrednote NOB Trbovlje Za nami je leto 2010. Ob pregledu našega delovanja smo ugotovili, da smo načrtovano delo opravili. Skozi vse leto smo se družili, hodili na proslave, organizirali klepete. Kar hitro smo obrnili zadnji list na koledarju in pred nami je bil december. December je bil čas obiskov, daril, prijetnih želja. Krajevne organizacije ZB so za svoje starejše člane pripravile srečanja, tiste, ki se srečanj niso mogli udeležiti, pa so obiskali na domu. Obiska in klepeta so bili nadvse veseli. Kar 76 se nas je lani 16. decembra zbralo na prednovoletnem srečanju. Organizirali smo pravo silvestrovanje in obiskal nas je tudi Dedek Mraz. Ob zvokih ansambla smo zaplesali in zapeli. Ni manjkalo partizanske pesmi, pa tudi Silvestrski poljub smo zapeli. Dobro razpoloženi smo se vračali domov in si obljubili, da bomo vsako leto organizirali podobno srečanje. V januarju že pridno pobiramo članarino, saj nam jo je plačalo že več kot 200 članov. V nedeljo, 9. januarja, smo se udeležili spominske slovesnosti v Dražgošah. Vreme je bilo kot naročeno. K prijetnemu ozračju je pripomoglo tudi to, da je bil osrednji spomenik obnovljen. Povedali so, da je k vsemu lepemu prispeval s svojo besedo prvi predsednik RS Milan Kučan. Udeleženci niso pozabili povedati, da so lep dan delili z našim predsednikom Janezom Stanovnikom in z vsemi tistimi, ki jim Dražgoše veliko pomenijo. Na poti domov, ki so jo izkoristili za prijetno druženje, so sprejeli sklep: drugo leto spet v Dražgoše. Ostala nam je še obveznost, da obiščemo in izrečemo lepe želje našim članom v Domu starejših občanov. Ob obisku jim bomo izročili čestitko s prispevkom za kakšen priboljšek. Ta obisk bomo opravili v drugi polovici meseca januarja. Mari Govejšek
© Copyright 2024