ŠKATLA EKSPERIMENTOV 1.0

ŠKATLA EKSPERIMENTOV 1.0
Pripomočki, navodila in razlage za 20 naravoslovnih poskusov
SLOVENSKI JEZIK
Brezplačno za izobraževalne namene
Pridobi licenco >>
Avtor: Sašo Žigon
Strokovni pregled: Fedor Tomažič
Jezikovni pregled: Peter Avbar, Nidja Tomažič
Spletna stran: www.sciencebox.eu
Seznam poskusov:
Naziv poskusa
1. Zakaj voda ne izteče?
2. Iz kozarca v kozarec
3. Zalogovnik vode
4. Natega
5. Potapljaški zvon
6. Vakuumski prisesek
7. Pok z injekcijsko brizgo
8. Hidravlično dvigalo
9. Izstrelitev kroglice
10. Kartezijski potapljač
11. Zakaj se ladje potopijo?
12. Plavajoča kovinska sponka
13. Zakaj se kroglica odbije?
14. Matica pade v plastenko
15. Trenje
16. Piščal
17. Čarobni zamašek
18. Zračni mehurčki
19. Kapljica poveča črke
20. Električna sila
Pritisni tipko CTRL in klikni na povezavo!
2
Navodila
Razlaga
stran 7
stran 8
stran 9
strani 10, 11
stran 12
stran 13
stran 14
strani 15, 16
stran 17
strani 18, 19
strani 20, 21
strani 22, 23
stran 24
strani 25, 26
strani 27, 28
strani 29, 30
strani 31, 32
strani 33, 34
stran 35
stran 36
stran 37
stran 38
stran 39
stran 40
stran 41
stran 42
stran 43
stran 44
stran 45
stran 46
stran 47
stran 48
stran 49
stran 50
stran 51
stran 52
stran 53
stran 54
stran 55
stran 56
Seznam pripomočkov:
posoda (1.0.001)
pokrov posode (1.0.002)
cev (1.0.003)
kratka cevka (1.0.004)
kozarec (1.0.005)
kapalka (1.0.006)
3
plastenka (1.0.007)
vakuumski prisesek (1.0.008)
slamica (1.0.009)
plastelin (1.0.010)
kroglica iz stiropora (1.0.011)
matica (1.0.012)
4
velika injekcijska brizga (1.0.013)
majhna injekcijska brizga (1.0.014)
krpica (1.0.015)
vata (1.0.016)
kronski zamašek (1.0.017)
elastika (1.0.018)
5
vilice (1.0.019)
sponka (1.0.020)
folija (1.0.021)
nit (1.0.022)
6
Poskus 1.0.1
ZAKAJ VODA NE IZTEČE?
Pripomočki: posoda, kozarec, folija
1. V kozarec natoči vodo do polovice.
3. Primi kozarec, pokrit s folijo, ter ga drži
nad posodo.
2. Kozarec pokrij s folijo.
4. Pridrži folijo in kozarec obrni tako, da
bo folija pod njim. Folije ti ni treba več
držati. Opaziš, da voda iz kozarca ne
izteče. Ne stiskaj kozarca!
Razlaga poskusa >>
7
Poskus 1.0.2
IZ KOZARCA V KOZAREC
Pripomočki: dva kozarca, slamica
1. En kozarec napolni z vodo. Poleg
njega postavi še praznega.
4. Dvigni slamico in jo prenesi nad
prazen kozarec.
2. V kozarec z vodo potopi slamico.
5. Umakni prst. Iz slamice se voda prelije
v prazen kozarec. Postopek večkrat
ponovi.
Razlaga poskusa >>
3. Na zgornji strani slamico zatisni s
prstom.
8
Poskus 1.0.3
ZALOGOVNIK VODE
Pripomočki: posoda, plastenka
1. V posodo nalij vodo do polovice.
3. Plastenko, polno vode, obrni in njeno
grlo potopi v posodo z vodo. Glej sliko.
Opaziš, da se voda iz plastenke ne izlije.
Razlaga poskusa >>
2. Plastenko napolni z vodo.
9
Poskus 1.0.4
NATEGA
Pripomočki: posoda, plastenka, cev, velika injekcijska brizga, kozarec
1. Postavi prazen kozarec ob narobe
obrnjeno posodo.
3. Na veliko injekcijsko brizgo natakni
cev.
2. Napolni plastenko z vodo in jo postavi
na posodo.
4. Prosti konec cevi potisni v plastenko
do dna. Z brizgo posesaj vodo v cev
tako, da je cev polna vode.
10
5. Brizgo s pritrjeno cevjo drži tik nad
kozarcem.
7. Opaziš, da se voda sama pretaka iz
plastenke v kozarec. Taka naprava se
imenuje natega.
Razlaga poskusa >>
6. Odstrani cev z brizge in jo hitro
prestavi v kozarec. Cevi ne smeš
dvigniti.
11
Poskus 1.0.5
POTAPLJAŠKI ZVON
Pripomočki: posoda, kozarec, kroglica iz stiropora
1. Posodo napolni z vodo in vanjo položi
kroglico.
3. Počasi in previdno potisni kozarec do
dna posode. Opaziš, da voda ne vdre v
kozarec, kar ti pokaže kroglica, ki ostane
pri dnu posode.
Razlaga poskusa >>
2. Kroglico pokrij z narobe obrnjenim
kozarcem.
12
Poskus 1.0.6
VAKUUMSKI PRISESEK
Pripomočki: vakuumski prisesek, posoda, nit, sponka
OPOZORILO: Ne poskušaj odstraniti vakuumskega priseska z močnim vlečenjem za
kljukico, ker ga lahko poškoduješ. Odstrani ga s pomočjo sponke, kot to kaže slika 3.
1. Obrni prazno posodo, kot to prikazuje
slika. Na dno posode pritisni vakuumski
prisesek.
2. Opaziš, da se prisesek oprime
posode, zato lahko posodo z vlečenjem
kljukice dvigneš.
13
3. Da prisesek ločiš od posode, uporabi
sponko. Previdno jo potisni pod prisesek
in počakaj, da ta popusti. Nikar ne
odstranjuj priseska z vlečenjem kljukice.
4. Poskusi pritrditi prisesek na posodo
tako, da pod njega postaviš nit. Opaziš,
da se prisesek ne oprime dna posode.
Razlaga poskusa >>
Poskus 1.0.7
POK Z INJEKCIJSKO BRIZGO
Pripomočki: velika injekcijska brizga, plastelin
OPOZORILO: Pazi, da brizge ne usmeriš vase
ali v drugo osebo, ker lahko kroglica odleti z
brizge.
1. Vzemi v roke veliko injekcijsko brizgo
in iztisni iz nje ves zrak.
4. Usmeri brizgo proč od sebe in drugih
ljudi! Povleci bat nazaj in ga spusti.
2. Z dlanmi oblikuj kroglico iz plastelina.
5. Ko bat izpustiš, se hitro vrne v začetno
lego. Udarec bata ob dno brizge povzroči
pok in morda tudi izstrelitev kroglice.
Razlaga poskusa >>
3. S kroglico iz plastelina zapri izhod
brizge.
14
Poskus 1.0.8
HIDRAVLIČNO DVIGALO
Pripomočki: posoda, cev, velika injekcijska brizga, majhna injekcijska brizga
1. V posodo nalij vodo do polovice.
3. Na konec velike brizge natakni cev.
Pazi, da cev natakneš do konca.
2. Veliko injekcijsko brizgo napolni z
vodo. Bat povleci do konca.
4. Iz večje brizge iztisni toliko vode, da je
cev popolnoma napolnjena. V brizgi
mora ostati nekaj vode.
15
5. Preveri gibljivost bata manjše brizge
tako, da nekajkrat premakneš bat naprej
in nazaj. Na drugi konec cevi natakni
manjšo brizgo, iz katere prej iztisni ves
zrak.
7. Pokrito posodo z vodo postavi na rob
mize tako, da približno dva centimetra
posode segata čez rob. Bat večje brizge
namesti pod posodo, kot to kaže slika.
Roke, s katero držiš večjo brizgo, ne
smeš premikati, zato je dobro, če jo
prisloniš ob mizo.
6. Sestavljen imaš sistem dveh brizg, ki
sta povezani s cevjo. S pritiskanjem na
bat brizge poskusi pretočiti vodo iz ene v
drugo brizgo.
8. S pritiskanjem na bat manjše brizge se
posoda z vodo začne dvigati. Izdelal-a si
model hidravličnega dvigala ali
stiskalnice.
Razlaga poskusa >>
16
Poskus 1.0.9
IZSTRELITEV KROGLICE
Pripomočki: kroglica iz stiropora, plastenka
OPOZORILO: Pazi, da kroglice
ne usmeriš vase ali v drugo
osebo.
1. Kroglico postavi na grlo plastenke.
Nato nekajkrat na rahlo s prstom udari
po njej. Ne udarjaj premočno, saj jo
lahko poškoduješ ali povzročiš, da obtiči
v grlu.
3. Ko je plastenka dovolj stisnjena,
kroglico izstreli iz grla. Pazi, da kroglice
ne usmeriš vase ali v drugo osebo.
Razlaga poskusa >>
2. Plastenko začni počasi stiskati z
obema rokama.
17
Poskus 1.0.10
KARTEZIJSKI POTAPLJAČ
Pripomočki: posoda, kapalka, plastenka
1. Plastenko napolni z vodo in jo postavi
v posodo.
2. V polno plastenko vstavi kapalko tako,
da bo njen gumijasti del zgoraj.
3. Plastenko tesno zapri z zamaškom.
18
4. Sedaj lahko plastenko vzameš iz
posode in jo postaviš na mizo.
5. Počasi in previdno stisni plastenko.
Opaziš, da se kapalka spusti navzdol, če
plastenko dovolj stisneš. Kapalka se
ponovno dvigne, če plastenko manj
stisneš. Če želiš, lahko ponoviš poskus
tudi z večjo plastenko.
Razlaga poskusa >>
19
Poskus 1.0.11
ZAKAJ SE LADJE POTOPIJO?
Pripomočki: posoda, plastelin, velika injekcijska brizga
1. V posodo nalij vodo do polovice.
2. Z dlanmi oblikuj kroglico iz plastelina.
20
3. Kroglico spusti v posodo z vodo.
Opaziš, da se kroglica potopi na dno
posode.
4. Vzemi plastelin iz vode in ga preoblikuj
tako, da bo imel obliko ladjice
(skodelice).
5. Počasi in previdno položi ladjico na
vodno gladino. Opaziš, da zdaj plastelin
plava na vodni gladini.
7. Ko je v ladjici dovolj vode, se potopi.
Razlaga poskusa >>
6. Napolni veliko injekcijsko brizgo z
vodo in v ladjico počasi dodajaj vodo.
21
Poskus 1.0.12
PLAVAJOČA KOVINSKA SPONKA
Pripomočki: posoda, sponka, vilice
POMEMBNO: Poskus ne bo uspel, če bodo na posodi, na vilicah ali na sponki sledi
detergenta za umivanje posode. Sponka naj ne bo poškodovana ali upognjena.
1. V posodo nalij vodo do polovice.
2. Kovinsko sponko položi na vilice, kot
to prikazuje slika.
22
3. Vilice, na katerih je sponka, zelo
počasi in previdno potapljaj v vodo.
5. Tudi če sponko opazuješ s spodnje
strani, vidiš, da sponka ne more pretrgati
vodne gladine.
Razlaga poskusa >>
4. Opaziš, da kovinska sponka plava na
vodni gladini in se ne potopi, čeprav bi to
pričakovali.
23
Poskus 1.0.13
ZAKAJ SE KROGLICA ODBIJE?
Pripomočki: kroglica iz stiropora, plastelin
1. Košček plastelina močno zgneti in ga
oblikuj v kroglico.
4. Opaziš, da se kroglica iz stiropora
odbije, kroglica iz plastelina pa ne.
2. Kroglica iz plastelina naj bo enako
velika kot kroglica iz stiropora.
5. Po končanem poskusu si oglej kroglici.
Opaziš, da je kroglica iz plastelina
sploščena, kroglica iz stiropora pa ne.
Razlaga poskusa >>
3. Kroglici istočasno spusti z večje višine.
24
Poskus 1.0.14
MATICA PADE V PLASTENKO
Pripomočki: plastenka, kovinska matica, velika injekcijska brizga
POMEMBNO: Ta poskus zahteva veliko mero potrpežljivosti, saj običajno ne uspe že
prvič. Vztrajaj in uspelo ti bo.
1. Veliko injekcijsko brizgo razstavi na
dva dela. Potrebuješ le bat brizge.
2. Na mizo postavi odprto plastenko, ki je
napolnjena z vodo.
3. Postavi bat brizge na grlo plastenke.
Ena od štirih stranic bata naj bo obrnjena
proti tebi. Bat postavi čim bolj navpično.
Glej sliko.
25
4. Na vrh bata položi kovinsko matico kot
to prikazuje slika.
5. S kazalcem rahlo frcni v stranico bata
v popolnoma vodoravni smeri. Če imaš
malo sreče, bo matica padla skozi grlo v
plastenko. Uspeh poskusa je odvisen od
navpičnosti bata, načina udarca in drugih
dejavnikov. Vztrajaj in uspelo ti bo.
Razlaga poskusa >>
26
Poskus 1.0.15
TRENJE
Pripomočki: posoda, pokrov posode, elastika, vakuumski prisesek
1. Vakuumski prisesek pritrdi na sredino
zunanje stene posode.
2. Na kljukico vakuumskega priseska
obesi elastiko.
3. S kazalcem vleci prazno posodo
enakomerno po mizi. Opaziš, da se
elastika le malo raztegne. Ugotoviš lahko,
da je trenje med posodo in mizo majhno.
27
4. Napolni posodo z vodo do polovice in
jo zapri s pokrovom.
5. Ponovno enakomerno vleci posodo po
mizi. Opaziš, da se elastika bolj raztegne.
Razmisli zakaj!
Razlaga poskusa >>
28
Poskus 1.0.16
PIŠČAL
Pripomočki: posoda, plastenka, velika injekcijska brizga
1. Napolni plastenko z vodo.
2. Injekcijsko brizgo razstavi na dva dela:
rezervoar in bat. Za poskus potrebuješ le
rezervoar.
3. S prstom zamaši iztok rezervoarja, kot
to prikazuje slika.
29
4. Napolni rezervoar z vodo iz plastenke.
To počni nad posodo.
5. Odmakni prst in med iztekanjem vode
iz rezervoarja pihaj tik nad zgornjo
odprtino. Zaslišiš zvok, ki bo postajal
vedno nižji. Razmisli zakaj!
Razlaga poskusa >>
30
Poskus 1.0.17
ČAROBNI ZAMAŠEK
Pripomočki: plastenka, kronski zamašek, posoda
1. Posodo napolni s hladno vodo do
polovice.
3. Prazno in ohlajeno plastenko vzemi iz
vode in postavi na mizo.
2. Prazno in odprto plastenko položi za
kakšno minuto v vodo. S tem dosežeš,
da se zrak v plastenki nekoliko ohladi.
4. Rob grla plastenke navlaži z mokrim
prstom.
31
5. Zmoči kronski zamašek.
7. Plastenko objemi s suhima in toplima
dlanema. Pazi, da plastenke pri tem ne
stiskaš in da zamašek popolnoma zapira
grlo plastenke. Opaziš, da se zamašek
privzdiguje. Če poskus ne uspe, še
enkrat preveri, ali je zamašek na sredini
grla oziroma plastenko ohladi z mrzlo
tekočo vodo iz vodovodne pipe.
Plastenko lahko ohladiš z vodo tudi od
znotraj. Preveri tudi, če je stik med grlom
plastenke in zamaškom dovolj vlažen.
6. Moker kronski zamašek položi na grlo
plastenke, kot to prikazuje slika.
32
Razlaga poskusa >>
Poskus 1.0.18
ZRAČNI MEHURČKI
Pripomočki: posoda, kozarec, velika injekcijska brizga, plastenka, kratka cevka
1. Kozarec, napolnjen z vodo, postavi v
kot večje posode.
2. Povleci bat velike brizge do konca. V
brizgi ni vode.
33
3. Na konec brizge natakni kratko cevko,
ki služi kot njen podaljšek.
4. Brizgo nasloni na rob posode tako, da
je konec cevke potopljen v vodo, kot to
kaže slika. Če konec cevke ni pod vodno
gladino, lahko cevko malo upogneš.
5. S suho in toplo dlanjo objemi
rezervoar brizge. Kmalu opaziš, da iz
cevke izhajajo zračni mehurčki. Ne
stiskaj rezervoarja.
6. Ko mehurčki ne izhajajo več, lahko
poskusiš še obraten proces. Počasi
polivaj rezervoar brizge z mrzlo vodo.
Opaziš, da voda iz kozarca skozi cevko
vdira v brizgo.
Razlaga poskusa >>
34
Poskus 1.0.19
KAPLJICA POVEČA ČRKE
Pripomočki: kozarec, folija, kapalka
3. Na folijo kani kapljico vode.
1. Kozarec napolni z vodo.
2. Napolni kapalko z vodo iz kozarca.
4. Drži folijo s kapljico nad besedilom.
Spreminjaj razdaljo med folijo in
besedilom. Opaziš, da kapljica poveča
velikost besedila.
Razlaga poskusa >>
35
Poskus 1.0.20
ELEKTRIČNA SILA
Pripomočki: plastenka, krpica, vata
1. S krpico podrgni plastenko najmanj 50
krat.
3. S kosmom vate se približaj plastenki.
Opaziš, da plastenka privlači vato. Če
poskus ne uspe, podrgni plastenko še
večkrat ali uporabi manjši kosem vate.
Razlaga poskusa >>
2. Iz kosa vate iztrgaj zelo majhen
kosem. Ne oblikuj ga v kroglico!
36
Razlaga poskusa 1.0.1
Zakaj voda ne izteče?
Razlaga 1:
Nad nami je plast zraka, ki je debela približno 100 kilometrov. Da bi voda padla iz
kozarca, bi morala odriniti teh 100 kilometrov zraka nad seboj. Zrak se morda zdi
lahek, vendar dvigniti 100 kilometrov visok stolp zraka nad kozarcem je kar težko.
Voda v kozarcu tega ne zmore.
Razlaga 2:
Pri razlagi tega poskusa naj bo opazovano telo folija. V smeri navpično navzdol
delujeta nanjo dve sili: sila vode, ki je enaka teži vode in sila teže folije. Če bi na folijo
delovali le ti dve sili, bi morala folija padati proti tlom in z njo tudi voda. Ker se to ne
zgodi, domnevamo, da deluje na spodnjo stran folije še ena sila in to v smeri
navzgor. To je sila, ki deluje na folijo zato, ker ima tudi zrak nad nami svojo težo.
Vemo, da je nad tlemi približno 100 kilometrov debela plast zraka, ki s svojo težo
pritiska na vse predmete na Zemlji in seveda tudi na folijo pod kozarcem. Tej sili
pravimo sila zračnega tlaka.
Nazaj k poskusu >>
37
Razlaga poskusa 1.0.2
Iz kozarca v kozarec
Razlaga 1:
Nad nami je plast zraka, ki je debela približno 100 kilometrov. Da bi voda iztekla iz
slamice, bi morala odriniti teh 100 kilometrov zraka. Zrak se morda zdi lahek, vendar
dvigniti stolpec zraka, visok 100 kilometrov, ni lahko. Voda v slamici tega ne zmore,
dokler ji na pomoč ne priskoči še zrak na zgornji strani slamice. To se zgodi takrat, ko
s slamice umaknemo prst.
Razlaga 2:
Pri razlagi tega poskusa naj bo opazovano telo voda v slamici. Na vodo v slamici
deluje sila teže vode v smeri navzdol. Če bi na vodo v slamici delovala le ta sila,
potem bi voda morala padati proti tlom. Predvidevamo, da mora na spodnjo stran
vode delovati še ena sila v smeri navzgor. To je sila zraka, ki je posledica njegove
teže. Nad nami je približno 100 kilometrov debela plast zraka, ki s svojo težo pritiska
na vse predmete na Zemlji in zato tudi na spodnjo stran vode v slamici. Tej sili
pravimo sila zračnega tlaka. Ko prst umaknemo, se sila zračnega tlaka pojavi tudi na
zgornji strani vode. Sili na zgornjo in spodnjo stran vode se med seboj izničita, zato
ostane le še sila teže vode, ki vodo povleče navzdol.
Nazaj k poskusu >>
38
Razlaga poskusa 1.0.3
Zalogovnik vode
Razlaga 1:
Nad nami je plast zraka, ki je debela približno 100 kilometrov. Da bi se voda izlila iz
plastenke, bi morala dvigniti stolpec zraka z višino 100 kilometrov. Zrak se morda zdi
lahek, vendar dvigniti 100 kilometrov zraka ni lahko. Voda v plastenki tega ne zmore,
dokler ji na pomoč ne priskoči še zrak na zgornji strani vode v plastenki, ki vstopi v
plastenko v obliki zračnih mehurjev. To se zgodi takrat, ko plastenko malo dvignemo
iz vode.
Razlaga 2:
Pri razlagi tega poskusa naj bo opazovano telo – voda v plastenki. Na vodo v
plastenki deluje sila teže vode ter sila zračnega tlaka na spodnjo in zgornjo stran
vode. Ko se iz plastenke izlije nekaj vode, se zračni tlak nad vodo v plastenki
zmanjša pod vrednost zunanjega zračnega tlaka. Sila zunanjega zračnega tlaka zato
zadržuje vodo v plastenki. Čebelarji uporabljajo opisani način v panjih za zimsko
hranjenje čebel s sladkorno raztopino.
Nazaj k poskusu >>
39
Razlaga poskusa 1.0.4
Natega
Razlaga 1:
Da voda teče po cevi navzdol, te najbrž ne preseneča. To povzroči teža vode.
Verjetno pa se sprašuješ, zakaj se voda iz plastenke lahko dvigne po cevi navzgor.
To se zgodi, ker voda, ki izteka iz cevi, vleče za seboj vodo, ki je še v plastenki.
Napravi, ki tako deluje, pravimo natega.
Razlaga 2:
Zaradi gravitacijske sile teče voda po cevi navzdol in se izliva v kozarec. Pri tem
pride do zmanjšanja tlaka v cevi, kar povzroči nekakšno sesanje vode iz plastenke.
Napravi, ki tako deluje, pravimo natega.
Nazaj k poskusu >>
40
Razlaga poskusa 1.0.5
Potapljaški zvon
Razlaga 1:
Voda ne more vdreti v poveznjen kozarec, ker je tam že zrak. Ta se le nekoliko
stisne, ko kozarec potopimo. Potapljaški zvon je posoda, podobna velikemu kozarcu,
ki jo potopijo v vodo. Ker je v njem zrak, lahko ljudje, ki so v njem, opravljajo dela pod
gladino vode.
Razlaga 2:
Če naj bi voda vdrla v kozarec, bi morala najprej iz kozarca iztisniti zrak. To se ne
zgodi, saj se zrak nima kam umakniti. Zrak ostane ujet v kozarcu pod vodno gladino.
Potapljaški zvon je posoda, podobna velikemu kozarcu, ki jo potopijo v vodo. Ker je v
njem zrak, lahko ljudje, ki so v njem, opravljajo dela pod gladino vode.
Nazaj k poskusu >>
41
Razlaga poskusa 1.0.6
Vakuumski prisesek
Razlaga 1:
Zrak, ki se nahaja nad nami, ima težo in z njo pritiska na vsa telesa na Zemlji. Če je
prisesek pritisnjen ob gladko podlago, zrak ne more pritiskati na spodnjo stran
priseska temveč le na njegovo zgornjo stran. Prisesek ostane zato prisesan na
podlago, dokler zrak ne vdre tudi pod njega. To dosežemo tako, da pod prisesek
potisnemo kovinsko sponko.
Razlaga 2:
Ob pritisku na prisesek smo izpod njega iztisnili nekaj zraka. Ker je prisesek prožno
telo, se hoče po prenehanju delovanja sile roke vrniti v prvotno obliko. Prostor pod
njim se poveča, tlak zraka pod njim pa se zmanjša pod vrednost zunanjega tlaka.
Zunanji zračni tlak deluje na prisesek z večjo silo kot tlak zraka pod njim, zato ostane
prisesek 'prilepljen' na podlago. Ko potisnemo sponko med prisesek in podlago, se
zračni tlak pod priseskom izenači z zunanjim zračnim tlakom. Sila zraka na notranjo
stran priseska postane enaka sili na zunanjo stran. Prisesek se loči od podlage.
Prisesek se ne more prisesati na podlago, če damo vmes nit, saj se ne more
vzpostaviti razlika v zračnem tlaku pod in nad priseskom.
Nazaj k poskusu >>
42
Razlaga poskusa 1.0.7
Pok z injekcijsko brizgo
Razlaga 1:
Nad nami je približno 100 kilometrov debela plast zraka, ki s svojo težo pritiska na
vse predmete na Zemlji in zato tudi na bat injekcijske brizge. Če je brizga odprta,
potem zrak pritiska na bat z obeh strani in zato tega ne čutimo in bat zlahka
premikamo naprej in nazaj. Če pa na eni strani zraku zapremo pot s plastelinom,
potem zrak pritiska na bat le z ene strani. Ko vlečemo bat v nasprotni smeri, čutimo
pritisk zraka. Če bat spustimo, se ta hitro premakne v začetni položaj in povzroči pok.
Razlaga 2:
Nad nami je približno 100 kilometrov debela plast zraka, ki s svojo težo pritiska na
vse predmete na Zemlji in zato tudi na obe strani bata. Tej sili pravimo sila zračnega
tlaka. Pri odprti brizgi deluje enaka sila zračnega tlaka na sprednjo in na zadnjo stran
bata, zato se sili med seboj izničita in ju pri vlečenju bata ne čutimo. V tem primeru
pri vlečenju bata čutimo le silo trenja med batom in stenami brizge. Če pa na sprednji
strani brizge zraku zapremo pot s plastelinom, potem deluje sila zračnega tlaka le na
zadnjo stran bata. V tem primeru pri vlečenju bata premagujemo silo trenja med
batom in stenami brizge ter silo zračnega tlaka, ki deluje na zadnjo stran brizge. Ta
sila je zelo velika, kar zaznamo predvsem takrat, ko bat spustimo in ga sila zračnega
tlaka hitro premakne v začetni položaj, kar povzroči pok.
Nazaj k poskusu >>
43
Razlaga poskusa 1.0.8
Hidravlično dvigalo
Razlaga 1:
Ko pritisnemo na bat manjše brizge, se v vodi poveča tlak. Zaradi povečanega tlaka
se dvigne tudi bat večje brizge in z njim breme, ki ga dvigujemo. Čim večja je razlika
v velikosti večjega in manjšega bata, tem lažje dvignemo breme.
Razlaga 2:
Hidravlično dvigalo je sestavljeno iz dveh batov, ki sta povezana s cevjo. V cevi je
običajno olje, v našem modelu pa namesto olja uporabimo kar vodo. Ko s silo
pritisnemo na manjši bat, povzročimo zvišanje tlaka v vodi. To zvišanje tlaka se po
vodi prenese na večji bat. Na večji bat deluje voda z večjo silo, kot je sila, s katero
smo delovali na manjši bat. S hidravličnim dvigalom zlahka dvignemo avtomobil, s
hidravličnimi zavorami pa ga zlahka zaustavimo. S hidravlično stiskalnico lahko tudi
oblikujemo pločevino ali stiskamo grozdje.
Nazaj k poskusu >>
44
Razlaga poskusa 1.0.9
Izstrelitev kroglice
Razlaga 1:
Če napihnjen balon stiskamo, se ta običajno pretrga na najšibkejšem mestu, kjer
nato zrak hitro uide iz balona. V našem primeru ne stiskamo balona temveč
plastenko. Ta pri stiskanju ne poči, ampak se odpre na najšibkejšem mestu. To je
mesto, kjer kroglica zapira plastenko. Ko se plastenka odpre, stisnjen zrak hitro uide
iz plastenke in s seboj odnese kroglico.
Razlaga 2:
Kroglica iz stiropora zatesni grlo plastenke. Ko začnemo plastenko stiskati, se v
plastenki veča zračni tlak. Ker se tlak v plastenki veča, se veča tudi sila na spodnjo
stran kroglice. V začetku je ta sila premajhna, da bi premagala silo lepenja med
kroglico in grlom plastenke in silo teže kroglice. Pri nadaljnjem stiskanju se sila na
spodnjo stran kroglice tako poveča, da premaga obe navedeni sili in izstreli kroglico
kvišku.
Nazaj k poskusu >>
45
Razlaga poskusa 1.0.10
Kartezijski potapljač
Razlaga 1:
Kapalka plava, dokler je v njej zrak, saj je takrat lažja, kot če bi bila napolnjena z
vodo. Ko plastenko stisnemo, se kapalka napolni z vodo in zato postane težja. Ko je
v kapalki dovolj vode, se potopi na dno. Poskus je dobil ime Kartezijski potapljač po
francoskem filozofu, matematiku in fiziku z imenom René Descartes du Perron
Cartesius.
Razlaga 2:
Kapalka je telo, ki je sestavljeno iz gume, steklene cevke in zraka, ki je ujet v
stekleno cevko. Povprečna gostota tega telesa je manjša kot je gostota vode, zato
taka kapalka v vodi plava. V vodi namreč plavajo vsa telesa, ki imajo manjšo gostoto
kot voda. S stiskanjem plastenke se tlak v plastenki poveča in potisne vodo v
kapalko. Pri tem se zrak v kapalki stisne, saj je stisljiv. Ker je v kapalki sedaj več
vode, se gostota kapalke poveča in zato potone. Ko zmanjšamo pritisk na stene
plastenke, se zmanjša tlak v plastenki, zrak, ki je ujet v kapalki, se ponovno razširi in
potisne vodo iz kapalke. S tem se povprečna gostota kapalke zmanjša in kapalka
ponovno splava navzgor. Poskus je dobil ime Kartezijski potapljač po francoskem
filozofu, matematiku in fiziku z imenom René Descartes du Perron Cartesius.
Nazaj k poskusu >>
46
Razlaga poskusa 1.0.11
Zakaj se ladje potopijo?
Razlaga 1:
Če telo v vodi potone, pravimo, da je bolj gosto kot voda. Plastelin v vodi potone,
torej je gostejši kot voda. Naša ladjica ni sestavljena le iz plastelina, temveč tudi iz
zraka, ki je v njeni notranjosti. Skupna gostota plastelina in zraka je manjša kot
gostota vode, zato ladjica plava. Če v ladjico natočimo vodo, skupna gostota preseže
gostoto vode in ladjica se potopi.
Razlaga 2:
Telesa, ki so gostejša od vode, se v vodi potopijo. Telesa, ki so redkejša od vode, v
vodi plavajo. Plastelin je gostejši od vode, zato v vodi potone. Zrak je redkejši od
vode. Ker je kroglica samo iz plastelina, potone. Ladjica je telo, ki je sestavljeno iz
plastelina in zraka, ki je v njeni notranjosti. Skupna gostota ladjice je manjša od
gostote vode, zato ladjica plava. Ko v ladjico dodajamo kapljice vode, le-te zamenjajo
zrak in zato se gostota ladjice povečuje. Ko je vode v ladjici dovolj, govorimo o
telesu, ki je sestavljeno iz plastelina in vode. Gostota takega telesa je večja kot
gostota vode, zato ladjica, napolnjena z vodo, potone.
Nazaj k poskusu >>
47
Razlaga poskusa 1.0.12
Plavajoča kovinska sponka
Razlaga 1:
Voda je sestavljena iz majhnih delcev, ki jih imenujemo molekule. Ti delci se med
seboj privlačijo, kot bi se držali 'za roke' in ustvarjajo nekakšno tanko, nevidno kožico
na vodni gladini. Če postavimo dovolj lahko telo na vodno gladino, se telo uleže na
kožico in ne potone. Ta način drsanja po vodni gladini lahko opazimo tudi pri vodnih
drsalcih.
Razlaga 2:
Med molekulami vode delujejo privlačne električne sile, kar na vodni gladini povzroči
nekakšno kožico iz vodnih molekul. Pojav imenujemo površinska napetost. Telo, ki
ga položimo na vodno gladino, običajno pretrga to kožico iz vodnih molekul. Če pa
položimo telo v vodo previdno in počasi, se lahko zgodi, da telo te kožice ne pretrga,
zato ostane, plava na njej. Telo mora biti dovolj lahko, da sila teže ne premaga
električnih privlačnih sil med molekulami vode. Ta način plavanja ali bolje rečeno
drsanja na vodni gladini opazimo pri vodnih drsalcih.
Nazaj k poskusu >>
48
Razlaga poskusa 1.0.13
Zakaj se kroglica odbije?
Razlaga 1:
Obe kroglici sta ob trku spremenili obliko. Kroglica iz stiropora se je po trku vrnila v
obliko, ki jo je imela pred trkom in prav to jo je pognalo kvišku. Kroglica iz plastelina
se po trku ni vrnila v obliko, ki jo je imela pred trkom, zato je ostala na tleh in se ni
odbila.
Razlaga 2 :
Poznamo prožna in neprožna telesa. Prožno telo po delovanju zunanje sile spremeni
obliko. Ko sila ne deluje več, telo povzame spet prvotno obliko. Neprožno telo pa tudi
po prenehanju delovanja sile ohrani spremenjeno obliko. Prožni kroglici iz stiropora
se po trku s podlago povrne prvotna oblika in prav to je vzrok, da se kroglica odbije
od podlage. Kroglica iz plastelina je neprožno telo, sprememba njene oblike je trajna,
zato se ne odbije od podlage.
Izid poskusa lahko pojasnimo tudi z energijo. Ko pade kroglica iz stiropora na
podlago, se ji zaradi trka povečata prožnostna in notranja energija. Ko se v nekem
trenutku kroglica ustavi, se začne njena prožnostna energija pretvarjati v kinetično.
Kroglica se odbije. Kroglici iz plastelina se med trkom s podlago ne poveča
prožnostna energija, ampak le notranja energija, zato odboja ni.
Nazaj k poskusu >>
49
Razlaga poskusa 1.0.14
Matica pade v plastenko
Razlaga 1:
Planet Zemlja privlači vsa telesa v smeri proti svojemu središču, torej navpično
navzdol. Matica miruje, dokler jo podpira bat. Ko matici spodnesemo podlago, na
kateri leži, jo Zemlja povleče navpično navzdol. Matica zato pristane v plastenki.
Uspeh poskusa je odvisen od mnogo dejavnikov, kot so: smer udarca, primerna moč
udarca (ne premajhna in ne prevelika), itd. Če si dovolj vztrajen/vztrajna, poskus
uspe.
Razlaga 2 :
Če se vse sile, ki delujejo na telo, med seboj izničijo, potem telo miruje ali se giblje
naravnost s stalno hitrostjo. V nasprotnem primeru se telo giblje pospešeno. Na
kovinsko matico deluje sila teže v smeri navpično navzdol in enako velika sila bata v
smeri navpično navzgor. Sili se med seboj izničita, zato kovinska matica miruje. V
trenutku, ko bat spodnesemo, izgine sila bata na matico. Na matico sedaj deluje le
sila teže, zato se matica pospešeno giblje proti središču našega planeta in pristane v
plastenki. Uspeh poskusa je odvisen od mnogo dejavnikov, kot so: smer udarca,
primerna moč udarca (ne premajhna in ne prevelika) … Če si dovolj vztrajen/vztrajna,
poskus uspe.
Nazaj k poskusu >>
50
Razlaga poskusa 1.0.15
Trenje
Razlaga 1:
Ko neko telo drsi po drugem telesu, ga zaustavlja trenje. Težja telesa težje potiskamo
ali vlečemo zato, ker je trenje med telesom in podlago večje. Poenostavljeno si lahko
predstavljamo, da je trenje nekakšno zatikanje ene površine ob drugo. V našem
primeru se posoda zatika ob hrapavo mizo. Težja kot je posoda, bolj se zatika ob
mizo.
Razlaga 2:
Ko neko telo drsi po drugem telesu, deluje nanj zaviralna sila trenja. Ta ima vedno
smer, ki je nasprotna smeri gibanja. Sila trenja nastane zaradi zatikanja površine
telesa v podlago, po kateri drsi, saj nobena površina ni popolnoma gladka. Velikost
sile trenja je odvisna od sile, s katero telo pritiska na podlago, pa tudi od hrapavosti
stičnih ploskev. V našem primeru posoda pritiska na podlago s svojo težo. Poskus
pokaže, da je sila trenja odvisna od teže posode, saj je elastika pri vlečenju težje
posode bolj raztegnjena, kar pomeni, da je napeta z večjo silo oziroma, da je sila
trenja večja.
Nazaj k poskusu >>
51
Razlaga poskusa 1.0.16
Piščal
Razlaga 1:
Med pihanjem zraka mimo odprtega konca brizge zaniha tudi zrak, ki je v njej.
Poskus pokaže, da je višina zvoka, ki ga oddaja naša 'piščal', odvisna od dolžine
zračnega stolpca v brizgi. Ko je v brizgi več vode (zračni stolpec je krajši), slišiš višji
zvok. Ko je vode v brizgi manj (zračni stolpec je daljši), slišiš nižji zvok. Med
iztekanjem vode iz brizge se zračni stolpec daljša in zvok postaja vedno nižji. Nihanje
zraka v cevi srečamo pri pihalih in trobilih, kjer s spreminjanjem dolžine cevi
spreminjamo višino zvoka.
Razlaga 2:
Zvok nastane, ko telo (imenujemo ga zvočilo) zaniha. V plasti zraka tik ob zvočilu
nastajajo tako imenovane zgoščine (tam je tlak v zraku nekoliko povečan) in
razredčine (tam je tlak v zraku nekoliko zmanjšan). Zgoščine in razredčine potujejo v
vse smeri proč od zvočila. Izmenjavanje zgoščin in razredčin zazna naše uho kot
zvok. Med pihanjem preko odprtine brizge začne zrak v brizgi urejeno nihati. To
urejeno nihanje zraka nastane, ker se zrak, ki vstopa v brizgo, združi z zrakom, ki se
je na drugem koncu brizge odbil od vodne gladine. Pravimo, da se pojavi stoječe
valovanje zraka oziroma, da v cevi niha zračni steber. Frekvenca (hitrost) nihanja
zraka je povezana z dolžino cevi. V krajših ceveh zrak niha z višjo frekvenco (hitreje)
kot v daljših. Višja frekvenca nihanja zraka pomeni višjo frekvenco zvoka, ki ga
slišimo. Ko voda iz brizge izteka, postaja cev, nad katero pihamo, vedno daljša, zato
postaja zvok vedno nižji. Nihanje zraka v cevi srečamo pri pihalih in trobilih, kjer s
spreminjanjem dolžine cevi spreminjamo višino zvoka.
Nazaj k poskusu >>
52
Razlaga poskusa 1.0.17
Čarobni zamašek
Razlaga 1:
Če telesa segrevamo, se razširijo. To velja tudi za zrak v plastenki. Ko plastenko
objamemo z dlanmi, segrevamo zrak v njej. Zrak se razširi in dvigne zamašek, ki je
postavljen na plastenko.
Razlaga 2:
Za skoraj vsa telesa velja, da se pri segrevanju raztezajo (širijo, postanejo večja). To
velja za trdne snovi, kapljevine in pline. Tudi zrak se zaradi segrevanja razteza, če
ima prostor za to. Zrak v plastenki bi se moral zaradi segrevanja raztegniti. Ker pa je
na grlo plastenke postavljen kronski zamašek, se ne more, zato se v plastenki
poveča tlak. Zaradi povečanega tlaka v plastenki se poveča tudi sila na spodnjo stran
zamaška, ki premaga silo teže zamaška. Zamašek se privzdigne.
Nazaj k poskusu >>
53
Razlaga poskusa 1.0.18
Zračni mehurčki
Razlaga 1:
Ko z dlanjo objamemo rezervoar brizge, se zrak v njej segreva. Zaradi segrevanja se
razteza in uhaja iz brizge v obliki zračnih mehurčkov. Če zrak v brizgi ohlajamo, se
krči in za seboj povleče nekaj vode iz kozarca.
Razlaga 2:
Ko z dlanjo objamemo rezervoar brizge, se toplota prenaša z dlani na stene
rezervoarja in nato na zrak v rezervoarju. Zaradi tega se zrak segreva. Zaradi
segrevanja se zrak razteza in nekaj ga zato zapusti brizgo v obliki zračnih
mehurčkov. Ohlajanje zraka v rezervoarju povzroči krčenje zraka in posledično
zmanjšanje zračnega tlaka v brizgi in cevki. Zunanji zračni tlak zato potiska vodo iz
kozarca v cevko.
Nazaj k poskusu >>
54
Razlaga poskusa 1.0.19
Kapljica poveča črke
Razlaga 1:
Predmete vidimo, ker se od njih svetloba odbije v naše oko. Če med predmetom in
očesom ni ovire, potem svetloba potuje naravnost in predmet vidimo v njegovi
naravni velikosti. Če je med predmetom in očesom prozorna snov, potem se lahko
zgodi, da svetloba pri prehodu skozi snov spremeni smer. V tem primeru predmeta
ne vidimo takšnega, kot v resnici je. Če je prozorna snov zaobljene oblike, kot je
kapljica, potem vidimo povečano sliko predmeta.
Razlaga 2:
Svetloba se pri prehodu skozi prozorno telo lomi, torej spremeni svojo smer. Če pride
svetloba od telesa do našega očesa po spremenjeni smeri, potem telesa ne vidimo
takšnega, kot v resnici je. Lahko ga vidimo večjega ali manjšega. Svetloba, ki se
odbije od črke na papirju, potuje skozi kapljico vode in spremeni smer. Črke ne
vidimo takšne, kot je v resnici, ampak jo vidimo povečano. Pojav lomljenja svetlobe
srečamo pri lečah, ki so vgrajene v daljnogled, mikroskop, teleskop in druge optične
naprave.
Nazaj k poskusu >>
55
Razlaga poskusa 1.0.20
Električna sila
Razlaga 1:
Z drgnjenjem plastenke s krpico smo plastenko in krpico naelektrili. S tem povemo,
da sta plastenka in krpica prešli v posebno stanje, ki se kaže tudi v tem, da s silo
delujeta na predmete v svoji okolici. Silo imenujemo električna sila. Ta je lahko
privlačna ali odbojna. Plastenka povleče vato k sebi z električno silo, ki je privlačna.
Ker ima košček vate majhno maso, zadostuje že majhna električna sila, da vato
premakne oziroma jo drži ob plastenki.
Razlaga 2:
Z drgnjenjem plastenke s krpico sta se plastenka in krpica naelektrili. S tem povemo,
da sta plastenka in krpica prešli v posebno stanje, ki se kaže tudi v tem, da s silo
delujeta na predmete v svoji okolici. Telesa so lahko negativno naelektrena, pozitivno
naelektrena ali nevtralna. S tem povemo, da je na njih presežek negativnega ali
pozitivnega naboja (naboj = majhna količina elektrike). V primeru, da ni presežka
enega ali drugega naboja, je telo navzven električno nevtralno. Če sta dve telesi
negativno naelektreni, se odbijata. Če sta dve telesi pozitivno naelektreni, se
odbijata. Če je eno telo negativno naelektreno, drugo pa pozitivno naelektreno, se
telesi privlačita. Košček vate je nevtralno telo. Naš poskus pokaže, da lahko
naelektreno telo privlači tudi nevtralno telo. To je mogoče, ker se naboji v nevtralnem
telesu zaradi bližine naelektrenega telesa deloma prerazporedijo. Tako je na enem
delu nevtralnega telesa nekoliko več negativnega naboja, na drugem delu pa več
pozitivnega. To telo deluje kot celota nevtralno. Plastenka privlači tisti del vate, ki je
nasprotno naelektren kot plastenka, zato se cel košček vate premakne proti
plastenki. Ker ima košček vate majhno maso, zadostuje že majhna električna sila, da
vato premakne oziroma drži ob plastenki.
Nazaj k poskusu >>
56