PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ

OSNOVNA ŠOLA NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 NAZARJE, tel.: 03-839-13-60, fax.: 03-839-13-79, email:[email protected], www.os-nazarje.si
TURISTIČNA NALOGA
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Avtorji: Nadja Jelšnik, Matej Štrukelj, Zala Ostruh, Amadej Hudolin Pirc,
Vid Vačovnik, Nina Zupan in Miha Suhovršnik
Mentorice: Maja Volk, Petra Lončar, Maja Božič
Nazarje, januar 2015
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
POVZETEK
V letošnji nalogi smo se osredotočili na že obstoječi književni deli – zbirki zgodb, ki
opisujejo bajeslovna bitja v našem kraju. Poleg teh smo zbirali tudi zgodbe, ki so jih po
pripovedovanju babic in dedkov zapisali učenci naše šole. Izmed vseh smo izbrali najbolj
zanimive, jih nekoliko spremenili ter povezali v venec in dobili idejo za naš turistični
produkt, ki je tokrat pohajkovanje po poteh bajeslovnih bitij. Pot se prične pri muzeju
grad Vrbovec, nadaljuje mimo obnovljenega kozolca Bohačevega toplarja proti neokrnjeni
naravi sredi gozda. Na prelepi jasi lahko naš popotnik počne marsikaj: se športno
udejstvuje, poskrbi za telesno in duhovno sprostitev ali zgolj uživa v pikniku v naravi.
Naslednja postaja je jama Zijalka, ki nudi prijetno ambientalno vzdušje in popotnika
napolni z zemeljsko energijo. Pot se vije po vaški cesti mimo centra Nazarij do
Brinečevega mlina, kjer se z vonjem po sveže mleti moki in s pokušino domačih pekovskih
dobrot celodnevno popotovanje zaključi. Turistični produkt je namenjen manjšim
skupinam, ki jih organizatorji vodijo po začrtani poti, ob tem pa poskrbijo za nepozabno
bajeslovno doživetje na kulturnem, športnem, duhovnem in kulinaričnem področju.
Individualnim obiskovalcem ponudimo možnost pohajkovanja s pomočjo zgibanke, ki je
dostopna na več mestih v kraju Nazarje.
Ključne besede: zgodbe, turistična pot, turistični produkt, bajeslovno doživetje
ABSTRACT
In the current study we have focused on the existing literary works – a collection of
stories that describe mythological creatures in our village. In addition to these, we were
also collecting stories told by grandmothers and grandfathers and these were written
down by our pupils. We made a selection of the most interesting stories, changed them
slightly and finally connected them into one whole. This is how we got an idea of a
touristic product: a walking path of mythological creatures. It begins at the museum of
Vrbovec castle, continues past the renewed hayrack called "Bohačev toplar" and leads us
past beautiful meadows into the forest. On the beautiful meadows our traveller can do
anything his heart wishes: play any sports or simply just take some rest and relax. He
may even enjoy having a picnic in the nature. Our next stop is the Zijalka cave, which
offers a pleasant ambience and atmosphere for a traveller to be filled with earthly energy.
The trail continues along the village through the center of Nazarje and reaches its final
2
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
destination at the Brinečev Mill, where the smell of freshly ground flour and tasting some
home-made goodies make this all-day journey a unique experience with perfect ending.
This touristic product is designed for small groups, who are led by the organizers along
the planned path to offer a visitor a memorable mythological experience in cultural,
sporting, spiritual and culinary way. It also offers the possibility of individual wandering by
using a leaflet, which is available at several places in Nazarje.
Key words: stories, touristic trail, touristic product, mythological experience
3
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
KAZALO
1 UVOD ..................................................................................................................... 7
2 ZGODBARJENJE ...................................................................................................... 8
2.1 ZBIRANJE ZGODB ............................................................................................. 8
2.2 ZGODBA KOT PODLAGA ZA TURISTIČNI PRODUKT IN IZDELAVO ZGIBANKE ......... 9
2.3. ZGIBANKA, NAMENJENA SKUPINAM ALI INDIVIDUALNIM IN NAKLJUČNIM
OBISKOVALCEM.................................................................................................... 10
3 TURISTIČNI PRODUKT – PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ ......................................... 11
3.1 PODROBNA IZDELAVA IN PRIPRAVA TURISTIČNEGA PRODUKTA ....................... 11
3.2 PODROBEN OPIS DEJAVNOSTI NA POSAMEZNI TOČKI POSTANKA ..................... 14
3.2.1 DVORIŠČE PRED GRADOM VRBOVEC .......................................................... 14
3.2.2 PEŠ ODHOD TO TOPLARJA ........................................................................ 15
3.2.3 POT DO JASE PEKEL IN JAMA .................................................................... 15
3.2.4 POT PO GOZDU DO JAME ZIJALKE ............................................................. 16
3.2.5 ZGODBA O POVODNEM MOŽU IN MLINARJU ............................................... 16
3.2.6 BRINEČEV KMEČKI MLIN ........................................................................... 16
3.3 ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ............................................................................. 17
3.3.1 SODELUJOČI ............................................................................................ 17
3.3.2 KULINARIČNA PONUDBA ........................................................................... 18
3.4. BESEDILA, PRIREJENA ZA PRIPOVEDOVANJE IN IGRO ...................................... 20
3.4.1 HUDIČEVA SKALA .................................................................................... 20
3.4.2 ZGODBA O IZGINULEM HUDIČU ................................................................ 21
3.4.3 ZGODBA O ŽALIK ŽENI ............................................................................. 21
3.4.5 ZGODBA O MLINARJU .............................................................................. 22
3.4.6 ZAKLJUČNA ZGODBA ................................................................................. 23
3.5 PODROBNEJŠI OPIS OGLEDNIH TOČK .............................................................. 24
3.5.1 GRAD VRBOVEC ........................................................................................ 24
3.5.2 MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA .......................................................... 24
4
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.5.3 BOHAČEV TOPLAR .................................................................................... 25
3.5.4 JASA PEKEL .............................................................................................. 26
3.5.5 JAMA ZIJALKA........................................................................................... 26
3.5.6 REKA DRETA............................................................................................. 26
3.5.7 BRINEČEV MLIN ........................................................................................ 26
4 PREDSTAVITEV IN TRŽENJE PRODUKTA ................................................................. 27
5 STROŠKOVNIK ...................................................................................................... 28
6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 28
5
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
AVTORJI IN MENTORICE NALOGE
Naslov naloge: PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Tabela 1: Avtorji turistične naloge
IME IN PRIIMEK
RAZRED
1. Nadja Jelšnik
8.
2. Matej Štrukelj
8.
3. Zala Ostruh
9.
4. Vid Vačovnik
9.
5. Amadej Hudolin Pirc
9.
6. Nina Zupan
9.
7. Miha Suhovršnik
9.
Mentorice naloge: Maja Volk, prof. pedagogike in filozofije, mag. prof. inkl.
pedagog
Petra Lončar, prof. geografije in slovenščine
Maja Božič, prof. bibliotekarstva in sociologije
Šola: OŠ Nazarje
Jezikovni pregled: Petra Lončar
Nalogo so izdelali učenci turističnega krožka na OŠ Nazarje.
Arhiviranje naloge:
Nalogo si je mogoče izposoditi v knjižnici OŠ Nazarje, en izvod naloge ima TD Nazarje,
nalogo pa lahko dobite tudi pri mentoricah turističnega krožka.
6
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
PREDSTAVITEV KROŽKA IN ČLANI
Smo skupina sedmih učencev, različnih oddelkov, ki imamo skupen interes: raziskovati
domačo okolico, izvedeti veliko novega, vzpostavljati stike z različnimi ljudmi ter naš kraj
na zanimiv način predstaviti širni Sloveniji.
Nekateri člani so krožek že obiskovali in sodelovali na tekmovanju, nekaj pa je novih.
Dobivamo se v učilnici za individualni pouk, po literaturo skočimo v šolsko knjižnico ali na
internet v računalniško učilnico. Ker pa je to turistična naloga, zahteva od nas precej
razmišljanja in dobre organizacije, zato so nam v pomoč tudi mentorice, občasno celo
starši. Pri oblikovanju naloge smo letos potrebovali tudi precej ustnih virov sokrajanov, saj
so zgodbe "iz ust do ust" najbolj zanimive in uporabne za izvedbo turističnega produkta.
Poleg ustnih virov smo si pomagali še z dvema knjigama – zbirkama zgodb, šeg in
običajev iz naših krajev. Krožek imamo zaradi naših številnih interesov in prezaposlenosti
po dogovoru dvakrat mesečno, veliko pa sodelujemo tudi prek spletnih in mobilnih
omrežij. Na tak način nam mentorice posredujejo natančna navodila, kaj mora kdo
pripraviti do naslednjič, in tudi sami člani krožka si med seboj izmenjamo kakšne zamisli,
ideje ter zgodbe. Pri skupnih srečanjih iz nas vrejo vedno nove ideje in zamisli, kako se
bomo lotili določenega problema v nalogi. Na zbiranje materiala, vsebinsko oblikovanje
naloge in izvedbo se pripravljamo skupaj, v učilnici pod vodstvom mentoric, opravimo pa
ga sami.
1 UVOD
Že babice so nam, ko smo bili še majhni, pripovedovale zanimive zgodbe o raznih bitjih, ki
so nekoč živela v naših krajih. Zgodbe so bile kar malce strašljive, nič podobne sodobnim
pravljicam, ki jih poslušamo in beremo iz slikanic. Prav zato so v nas zbujale veliko
domišljije in prav živo smo si predstavljali, kako ta bitja še danes živijo nekje v naših
gozdovih, v jamah in reki. Vendar smo z odraščanjem kar malce pozabili na ta izročila,
digitalna tehnologija je nadomestila poslušanje zgodb in pravljic, računalniške igre in
televizija so nam ponudila številne nove možnosti za preživljanje prostega časa in stare
zgodbe bi šle v pozabo, če ne bi imeli letošnjega turističnega izziva. Izbrati zgodbo, jo
oplemenititi in napraviti zanimivo za turistični produkt, ki bo zanimiv za turiste in tudi za
nas krajane. Vsakogar med nami zanima, kako bi lahko naš kraj čimbolj zanimivo
predstavili prišlekom, zato
želimo biti seznanjeni z novostmi in z odprtimi rokami
sprejemamo izzive na področju turizma. Nekateri med nami imamo svoj popoldanski čas
7
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
zapolnjen z raznimi interesnimi dejavnostmi. Hodimo v glasbeno šolo, na rokomet,
odbojko, košarko, k tabornikom in še bi lahko naštevali. Vse to so dejavniki, zaradi katerih
so se stvari v dveh generacijah rodov korenito spremenile. Vsi nekam hitijo, nihče več
nima časa za dobro in zanimivo zgodbo.
Glede na to, da smo doma na podeželju, kjer nas obdajajo gozdovi z vseh strani, je treba
reči, da so za večino odraslih in otrok marsikateri kotički narave še vedno skriti in
nepoznani. Še bolj zanimivo pa je, da imajo določeni kotički prav posebna imena, kot na
primer: jama Zijalka, Pekel, hudičeva skala ...
Ti kotički skrivajo v sebi izredno zanimive zgodbe in naša letošnja naloga je bila izbrskati
ter zbrati te zgodbe, jih povezati v neko celoto ter izdelati turistu zanimivo popotovanje po
poteh bajeslovnih bitij, kjer bo prek starih ljudskih izročil spoznal naš kraj in ga doživel v
čisto posebni luči.
Na šolski spletni strani smo objavili razpis za zbiranje zanimivih zgodb o našem kraju in
dobili kar nekaj materiala, ki smo ga nato skrbno preučili, izbrali in izdelali turistični
produkt. Na spletnih straneh občine Nazarje smo natančno pregledali ponudbo dogodkov
v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih. Ugotovili smo, da KUS Potovke ponuja
zanimive zgodbarske dogodivščine za otroke, za odrasle ali turiste pa trenutno ni
produkta, ki bi temeljil na zgodbi. Na podlagi teh ugotovitev smo se odločili pripraviti
celodnevno turistično pot – obogateno z zgodbami o bajeslovnih bitjih.
2 ZGODBARJENJE
2.1 ZBIRANJE ZGODB
Zgornja Savinjska dolina nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa,
spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, obisk mlina ali pokušino kulinaričnih
specialitet, vendar še nima ustreznega projekta, s katerim bi vse omenjeno združila v
celoto in kraj predstavila v čisto novem svežem in modnem načinu – prek zgodbarjenja.
Zato smo se člani turističnega krožka z mentoricami letos odločili, da v okviru tekmovanja
Turizmu pomaga lastna glava pomagamo izdelati zanimiv turistični produkt, osnovan na
zbirki zgodb, ki bodo vsakega prišleka popeljale skozi naš kraj.
Najprej smo se lotili zbiranja zgodb prek ustnih virov – pri babicah, dedkih, sorodnikih,
sokrajanih ... Nekaj zanimivih idej smo dobili tudi pri Potovkah (pravljičarkah, ki na gradu
Vrbovec pripravljajo zanimive večere, delavnice ali tematska praznovanja rojstnih dni za
otroke na podlagi starih zgodb). Na šolski spletni strani smo objavili razpis za najbolj
izvirno bajko na temo naravnih ali kulturnih znamenitosti v Nazarjah, a je bil odziv
8
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
učencev slabši, kot smo pričakovali, zato smo si na koncu pomagali s knjigama Aleksandra
Videčnika: Zgornjesavinjske vistorije in Marte Orešnik, Vide Štiglic in Petra Weisa: Gori,
doli, sem in tja in tako izbrali 3 zgodbice ter jih z malce domišljije povezali v eno skupno
turistično zanimivo zgodbo.
2.2 ZGODBA KOT PODLAGA ZA TURISTIČNI PRODUKT IN
IZDELAVO ZGIBANKE
Blizu Savinje je nekoč živel kmet Bogo. Na skrivaj je v Savinji lovil ribe. Ko so to opazili
drugi, so obvestili orožnike. Bogo je v stiski za pomoč prosil vraga, ki ga je skril pred
orožniki. Dogovorila sta se, da bo Bogo še tri leta varen pred kaznijo. Za plačilo je vrag
zahteval Bogovo dušo. Kmetiču se je obrnilo na bolje. Po dveh letih se je spomnil, da bo
vsemu lepemu sledilo peklensko trpljenje. Nekega večera ga je obiskal vrag. Kmetič ga je
prosil, naj mu s Črete prinese veliko skalo, da bo na njej zgradil hišo. Vrag se je hitro lotil
dela, vendar je bila skala zanj pretežka. Vedel je, da mora do jutranjice opraviti nalogo,
saj potem izgine. Čas mu je skrajšal še kmetič, ki je udaril po zvonu v cerkvi, in vrag je
mislil, da je že jutro. Ustrašil se je in izpustil skalo med Dreto in Savinjo, kjer stoji še
danes, ter zbežal v gozd.
Blizu jame Zijalke se nahaja prelepa gozdna jasa, imenovana Pekel. Ime naj bi dobila po
hudiču, kamor se je zatekel pred davnimi časi, ko je bežal pred zvitim kmetičem Bogom.
Nekega jutra se je naredila tema in drevesa so se v hipu pogreznila globoko v zemljo, z
njimi tudi hudič. Dolga leta je bila jasa pusta in prazna, nato pa je neke pomladi postala
polna cvetlic. To se je zgodilo, ko se je v jamo Zijalko naselila pobegla mlinarjeva hči
Kristinca. Ta je v sebi skrivala nadnaravne moči, kot so jih imele le žalik žene.
Kristinca je bila hči mlinarja Tineta, ki je že od otroštva staršema pridno pomagal. Po
smrti staršev sta z ženo Katarino nadaljevala s pridnim delom v mlinu. Rodila se jim je hči
Kristinca in skupaj so lepo in v miru živeli. Nekega poletja je začela Savinja upadati. Mlinar
je bil zaskrbljen, saj brez vode ni mogel opravljati svojega dela. Nekega poznega večera
je sedel na skali ob Savinji in premišljeval. V vodi je zagledal povodnega moža in ga prosil
za pomoč. Povodni mož je v zameno želel mlinarjevo hčer. Dogovorila sta se, da bo
mlinarjeva hči njegova, ko bo Savinja spet začela naraščati. Savinja je bila po treh dnevih
visoka kot prej. Ko je Kristinca izvedela, kaj jo čaka, je pobegnila. Mlinar jo je iskal,
vendar je kmalu obupal. Vedel je, da ni ravnal prav. Voda je po nekaj dneh spet začela
upadati in od takrat naprej Savinja nikoli več ni bila visoka kot tiste čase. Kristinca se je
9
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
skrila v jamo v gozdu, kjer je odkrila svoje nadnaravne moči. Vsako jutro je na jasi
nabirala zeli, iz katerih je pripravljala zvarke in napoje. Pod zemljo je iskala čudežne
ostanke pogreznjenih dreves. Če je z zvarki poškropila nerodovitno njivo, je le-ta
naslednjih sedem let bogato rodila. Če se je v žepu mladeniča ali mladenke znašel košček
čarobnega lesa, se je ta še v tistem letu srečno poročil. Tam je živela do nedavnega,
mogoče se globoko v jami skriva še danes. Pravijo, da je v okolici jame in v njej še veliko
ostankov čudežnega lesa ter zdravilnih zeli, le srečo moraš imeti, da jih najdeš.
Jasa Pekel nudi čudovite možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (igrišče za
nogomet, razne gibalne aktivnosti v naravi, kot so joga, taichi ali za družabna srečanja –
prostor za piknik) v mirni, neokrnjeni naravi, obdani z gozdom. Gozdna pot nas vodi k
jami Zijalki, kjer lahko podoživimo Kristincino zgodbo v čarobnem jamskem ambientu, se
sprehodimo po gozdu in poiščemo kakšen zanimiv naravni spominek.
2.3. ZGIBANKA, NAMENJENA SKUPINAM ALI INDIVIDUALNIM
IN NAKLJUČNIM OBISKOVALCEM
Zgibanka je namenjena tako organiziranim skupinam kot posameznikom in je dostopna na
vseh turistično-informativnih mestih v Nazarjah (grad Vrbovec, Turistično društvo Nazarje,
trgovine in gostišča …). V dogovoru z Občino Nazarje bomo na podlagi zgibanke izdelali
tudi veliko turistično tablo in jo postavili na parkirišče pred gradom Vrbovec, tako da se
bodo na pot lahko individualno podali tudi občani (brez kulinarične pogostitve in animacij)
vsak dan v tednu, vse dni v letu. Zgibanka v prilogi.
10
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3 TURISTIČNI PRODUKT – PO POTEH BAJESLOVNIH
BITIJ
Naš turistični produkt bo letos pohajkovanje po poti bajeslovnih bitij, ki živijo v naših
krajih. V sodelovanju s Turističnim društvom Nazarje, Muzejem lesarstva v gradu Vrbovec,
Kulturnim umetniškim društvom Potovke in turistično kmetijo Brinečev mlin bomo ponudili
pot kot popestritev turistične ponudbe tako krajanom ob raznih celodnevnih krajevnih
dogodkih ali ob občinskem prazniku kot tudi naključnim obiskovalcem (turistom), ki naš
kraj obiščejo bodisi individualno bodisi v organizirani skupini. Za slednje bomo po
vnaprejšnjem naročilu ob sobotah dopoldne pripravili sprejem in jih preoblečeni v
bajeslovna bitja in ostale osebe iz naše zgodbe popeljali po začrtani poti ter jim ponudili
drugačno spoznavanje našega kraja. Vse zgoraj opisano bomo združili v gibalno, kulturno
in gurmansko doživetje, ki ga podrobneje razčlenjujemo v nadaljevanju naloge.
3.1
PODROBNA IZDELAVA IN PRIPRAVA TURISTIČNEGA
PRODUKTA
V dogovoru z vsemi sodelujočimi smo se lotili dela. Zgodbe smo sestavili v celoto tako, da
nam omogoča obisk in postanek pri posameznih točkah. Naše druženje je namenjeno
manjšim skupinam od 10 do 15 ljudi. Obiskovalci so predhodno obveščeni, da morajo biti
primerno obuti (športni copati), saj je predvidena hoja po gozdu, na nekaterih mestih
rahlo navkreber. V primeru individualnega obiska obiskovalec na posamezni točki prebere
del zgodbe, vezan na kraj, kjer se nahaja.
Celoten dogodek je na kratko predstavljen v tabeli, obrazložitve in prirejena besedila
sledijo.
11
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Tabela 2: ČASOVNICA DOGODKOV
KRAJ/TOČKA
POSTANKA
ZGODBA
TRAJAN
AKTIVNOSTI
JE
- uvodni pozdrav in predstavitev obiskovalcem
DVORIŠČE
PRED GRADOM
VRBOVEC
HUDIČEVA
SKALA
50
minut
- odigramo odlomek o Hudičevi skali
- kulinarični prigrizek
- ogled muzeja lesarstva in gozdarstva
- ogled toplarja in možnost nakupa spominkov
PEŠ ODHOD DO
40
TOPLARJA
minut
lokalnih proizvajalcev, ob sobotah dopoldne celo
domačih kulinaričnih specialitet na vaški tržnici
- degustacija kulinaričnih specialitet (ajdnek)
- z vragom na čelu se skupina odpravi na pot do
POT DO JASE
30
PEKEL
minut
jase, liki iz zgodbe ves čas skrbijo za dobro
vzdušje obiskovalcev, se z njimi pogovarjajo,
odgovarjajo na morebitna vprašanja
(predstavitev okoliških planin)
- pripovedovalec doživeto pripoveduje zgodbo,
ZGODBA O
PEKEL
IZGINULEM
90
minut
HUDIČU
ostali igralci pri tem sodelujejo z nemo igro
- za udeležence pripravimo dogodke po želji
(jogo v naravi, igre z žogo, druženje ob glasbi) in
pogostitev s suhim in svežim sezonskim sadjem
ter izvirsko vodo
- žalik žena pripoveduje svojo zgodbo,
POT PO GOZDU
DO JAME
ZIJALKE
ZGODBA O
40
ŽALIK ŽENI
minut
obiskovalci poslušajo
- ogled jame in okolice
- ponudba in degustacija zeliščnih čajev na
stojnici ob jami
POT NAZAJ DO
CENTRA
NAZARIJ,
POSTANEK NA
- skupino vodi lutkar povodni mož
ZGODBA O
30
MLINARJU
minut
MOSTU
POT DO
BRINEČEVEGA
MLINA
- na prodnem nanosu ob reki se skupina ustavi, z
lutkami mlinarica pripoveduje zgodbo, povodni
mož in mlinar pa odigrata svoj pogovor in
dogovor
- vožnja z lojtrnikom do mlina
ZAKLJUČEK
ZGODBE
60
minut
- pripovedovalec zaključi zgodbo
- ogled Brinečevega mlina ter nakup izdelkov
- zakuska
13
Turistični krožek OŠ Nazarje
3.2
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
PODROBEN OPIS DEJAVNOSTI NA POSAMEZNI TOČKI
POSTANKA
3.2.1 DVORIŠČE PRED GRADOM VRBOVEC
Pred gradom Vrbovec je veliko parkirišče, kjer lahko obiskovalci pustijo svoje avtomobile.
Vnaprej prijavljene manjše ali večje skupine pri gradu Vrbovec pričakamo člani
turističnega krožka, preoblečeni v osebe in bitja, ki nastopajo v naši zgodbi (kmet Bogo,
hudič, žalik žena Kristinca in pripovedovalec) ter trije lutkarji z lutkami za zgodbo o
mlinarju in povodnem možu (mlinar, mlinarica in povodni mož).
Najprej jim na kratko predstavimo okolico in nastanek gradu (glej točko 3.5.). Nato jim
zaigramo igro o Hudičevi skali. Obiskovalcem razdelimo letake, da bodo lažje sledili naši
poti. Ker k dogodku sodi tudi kulinarični prigrizek, smo se odločili, da jim kot dobrodošlico
za začetek postrežemo s hudičevimi obloženimi kruhki, ki jih bodo pripravili v gostišču
Grad Vrbovec. Zraven sodi še hudičev napitek, domač malinov sok. Prigrizek bo
pripravljen na mizici, v bližini katere se bo odvijala igra. Kostume, lutke in glasbo si bodo
pripravili že v šoli. Pri šivanju bodo pomagale Potovke, učiteljice in naše mame.
Prireditvenega prostora ob Dreti ne bomo posebej pripravljali, na Občini Nazarje se je
treba dogovoriti le o tem, da je trava na tem območju redno pokošena. Mizo pripravijo in
pospravijo zaposleni v gostišču.
Slika 1 : Prireditveni prostor pred Gradom Vrbovec
Po končanem uvodnem delu se peš skupaj odpravimo v Muzej gozdarstva in lesarstva,
kjer skupino pričaka vodička. V muzeju bodo spoznali, kako so v preteklosti živeli ljudje v
odvisnosti od gozdov, kako se je razvijala lesna industrija pri nas ipd. Podroben opis
muzeja je pod točko 3.5.
14
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.2.2 PEŠ ODHOD TO TOPLARJA
Po ogledu muzeja se bomo sprehodili do Bohačevega toplarja, ki stoji v bližini. Ob prihodu
jih bodo najprej pozdravili zvoki harmonike. Z glasbeno šolo Nazarje se bomo dogovorili,
da bo na prireditvi lahko nastopal učenec naše šole, ki obiskuje GŠ Nazarje. V toplarju
imajo degustacijo ajdneka (kruh z orehi in medom) in domačega bezgovega soka.
Pogostitev bodo pripravili ponudniki, ki ob sobotah prodajajo na kmečki tržnici pod
toplarjem. V zgornjem delu toplarja je etnološka razstava ter možnost nakupa spominkov
domačih proizvajalcev. Tudi vodenje po toplarju bo prevzela vodička, ki je zaposlena v
Muzeju lesarstva in gozdarstva. Tu se bomo zadržali približno 40 minut.
3.2.3 POT DO JASE PEKEL IN JAMA
Pot od toplarja do jame Pekel nas vodi najprej po pločniku mimo OŠ Nazarje. Pri šoli
bomo šli po travniku ob reki Dreti, nato bomo prečkali most čez reko. Pot nas bo vodila
naprej po cesti, nato pa bomo krenili desno in se začeli vzpenjati ob vznožju Dobrovelj. Po
250 m bomo prišli do odcepa za jaso Pekel. Liki iz zgodbe ves čas skrbijo za dobro vzdušje
med potjo. Ker nas na poti spremlja lep razgled na okoliške planote in del Savinjskih Alp,
obiskovalce sproti opozorimo tudi na to. Ko prispemo na jaso pri jami, pripovedovalec
najprej pove zgodbo, ostali liki pa zraven sodelujejo. Ker smo že kar nekaj časa hodili, bo
udeležencem prijal zdrav prigrizek (suho sadje, sveže sezonsko sadje, izvirska voda) ali se
bo večini obiskovalcev prilegla umirjena joga v naravi. Za to dejavnost je treba najeti
zunanjega strokovnjaka za jogo, ki bo obiskovalce sprostil. Tisti, ki se raje bolj športno
udejstvujejo, lahko igrajo igre z žogo. Pot in dogajanje v Peklu naj bi tajala okoli 2 uri.
Slika 2 : Izvajanje joge na jasi Pekel
15
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.2.4 POT PO GOZDU DO JAME ZIJALKE
Pot do Zijalke nas vodi po gozdu, občasno po skalah, tako da je v primeru vlage treba
pohodnike opozoriti na nevarnost zdrsa. Kljub temu pot ni nevarna in zahtevna. Ob jami
jih pričaka žalik žena s svojo zgodbo. Obiskovalci si lahko jamo ogledajo, saj ni pretirano
globoka in je široka. Ob jami stoji miza z degustacijo in ponudbo različnih zeliščnih čajev,
ki jih bodo pripravili ponudniki toplarja. Po približno 40 minutah se bodo odpravili nazaj
proti mostu čez reko Dreto.
3.2.5 ZGODBA O POVODNEM MOŽU IN MLINARJU
Skupina se bo odpravila nazaj po isti poti in pri mostu bodo malce postali na širokem
prodnem nanosu, kjer bodo člani krožka z lutkami odigrali zgodbo o povodnem možu in
mlinarju. Pot in odigrana zgodba bosta trajali skupaj okoli 30 minut. Sicer je reka Dreta
znana po ugodnem ribolovu in čistoči, če bodo imeli nekaj sreče, bodo lahko opazovali
kakšnega ribiča pri ribolovu. Ostale značilnosti, ki bodo predstavljene obiskovalcem, so
navedene pod točko 3.5.
Na mostu bo obiskovalce pričakal lojtrnik, ki se ga bo marsikdo razveselil, saj bo prijeten
prevoz do zaključne postaje pri Brinečevem kmečkem mlinu.
3.2.6 BRINEČEV KMEČKI MLIN
Zaključek zgodbe se bo odvil na dvorišču pri Brinečevem kmečkem mlinu. Po koncu si
bodo obiskovalci lahko ogledali delo v mlinu, kupili nekaj njihovih dobrot, zaključili pa
bomo ob prijetnem druženju harmonikarja, ki nas bo zabaval ob hrani in pijači. Jedli bodo
dve vrsti juh (gobovo in golaž) z žganci iz ajdove, ovsene, koruzne in pirine moke ter
domači kruh (ponudba pod točko 3.5). Na koncu se bodo posladkali z odličnim pecivom
njihove pekarne.
Za obiskovalce pripravimo odlomke zgodb v dramski obliki in jih na posameznih točkah
odigramo. V ta namen napišemo dramska besedila in se naučimo odigrati odlomke čim
bolj doživeto.
Po končanem celodnevnem dogodku, ki traja slabih 6 ur, udeležence, ki imajo organiziran
prevoz, pri Brinečevem mlinu po končanem dogodku pobere kombi oziroma avtobus,
udeleženci, ki imajo lastni prevoz (parkirane avtomobile na parkirišču pred gradom
Vrbovec), pa na izhodiščno točko odpelje lojtrnik.
16
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.3 ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE
Po poti bajeslovnih bitij je celodnevni dogodek, ki se organizirano odvija na območju
občine Nazarje in Rečice ob Savinji:
- za organizacijo in izvedbo dogodka je potrebno stabilno vreme (v primeru napovedi
celodnevnih padavin dogodka ni mogoče izvajati, saj se dogaja pretežno v naravi, na
posameznih območjih je lahko blatno in spolzko ter posledično nevarno);
- po vsaj 14-dnevnem vnaprejšnjem naročilu zaključene skupine (prijave zbira organizator
Turistično društvo Nazarje) se dogodek odvija vsako soboto v mesecih maj, junij, avgust
in september, od 11. ure do okvirno 17. ure;
- organizator v sodelovanju z Občino Nazarje poskrbi za redno oskrbovanje prireditvenih
prostorov (košnja trave pred gradom Vrbovec in na jasi Pekel);
- organizator po Pravilniku o prijavi javnih prireditev ali shodov poskrbi za polletno
dovoljenje za dogodek po predstavljenem programu ob sobotah (vključuje uporabo javnih
zemljišč, cest, vožnjo z lojtrnikom …);
- organizator poskrbi za dobavo in prevoz hrane in pijače na določeno točko postanka
(malinovec na prvo postajo, sveže in suho sadje, oreščke ter izvirsko vodo, domače
mešane sokove na jaso Pekel in zeliščni čaj v termo posodi k jami Zijalki – poskrbi tudi za
pripravo mizice pred jamo ter ponudbo pakiranih domačih čajev za prodajo);
- organizator pravočasno obvesti vse sodelujoče na dogodku in poskrbi za izvedbo.
3.3.1 SODELUJOČI
Za celodnevni pohod po poteh bajslovnih bitij potrebujemo naslednje sodelujoče:
a)
ORGANIZATORJA IN VODJO DOGODKA: 2 odrasla člana Turističnega društva
Nazarje, ki skrbita za celotno organizacijo in potek dogodka. Prvi spremlja skupino od
začetka do konca, predstavi zanimivosti kraja med potjo, drugi poskrbi za prevoz hrane in
pijače ter harmonikarja na določene točke postanka, za ureditev prostora pred jamo in
prodajo domačih čajev;
b)
PRIPOVEDOVALCE IN IGRALCE ZGODBE: vseh 7 članov turističnega krožka
OŠ Nazarje;
c)
HARMONIKARJA (učenec OŠ Nazarje ali član Turističnega društva);
d)
KUSTOSA MUZEJA LESARSTVA IN GOZDARSTVA NA GRADU VRBOVEC:
vodi udeležence po muzeju, goste povabi na ogled in predstavitev toplarja, ponudi
možnost nakupa spominkov in izdelkov na tržnici;
e)
IZVAJALKO JOGE: uradna vaditeljica joge ga. Tjaša Copot;
17
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
f)
PREVOZNIKA LOJTRNIKA (Konjeniški klub Zgornjesavinjske doline);
g)
GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC;
h)
KUS POTOVKE (pravljičarke);
i)
PONUDNIKE KMEČKE TRŽNICE (suho sadje, sadje, zeliščni čaji);
j)
TURISTIČNO KMETIJO BRINEČEV MLIN.
Z vsemi sodelujočimi smo se člani turističnega krožka povezali in dogovorili za poskusno
izvedbo projekta eno soboto v mesecu maju 2015.
3.3.2 KULINARIČNA PONUDBA
Slika 2 : Izvajanje joge na jasi Pekel
Obiskovalci imajo možnost degustacije kulinaričnih specialitet v gostišču Grad Vrbovec in v
Bohačevem toplarju. Tu jim ponudimo hudičeve obložene kruhke, organizator pa poskrbi
za domač malinov sok, s katerim si udeleženci postrežejo sami (termo posoda za napitke,
PVC lončki).
OBLOŽENI HUDIČEVI KRUHKI
SESTAVINE:







POLNOZRNAT FRANCOSKI KRUH
MASLO
ČAJNA SALAMA
SIR
RDEČA PAPRIKA
POSTRVJI NAMAZ
PIŠČANČJE PRSI
Sliki 3 in 4 : Hudičevi obloženi kruhki
18
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
V toplarju sledi degustacija lokalnih specialitet ajdneka in bezgovega soka, ki ga pripravijo
in ponudijo ponudniki na kmečki tržnici po ogledu kozolca.
AJDNEK
Testo:
0,5 kg ajdove moke
1 žlica sladkorja (za kvasni nastavek)
0,5 l slanega kropa
mleko po potrebi (1–2 dl)
0,5 kg pšenične moke
4–6 dag kvasa
Nadev:
0,5 kg zmletih orehov
¼ l medu
Ajdovo moko poparimo in dobro premešamo. Ohlajeni dodamo pšenično moko in vzhajan kvas ter
toplo mleko po potrebi. Zgnetemo mehkejše testo in tako pripravljeno testo pustimo vzhajati. Z
zajemalko ali žlico testo na tanko nadevamo v pomaščen pekač. Na debelo posujemo z orehi,
pokapamo s segretim medom ter pokrijemo z drugo plastjo testa. To ponovimo vsaj trikrat. Na
vrhu mora biti testo. Pustimo, da vzhaja, in spečemo.
V pečici pečemo približno 60 minut pri 190 ºC.
Na jasi Pekel pripravimo za obiskovalce zdrav prigrizek (suho sadje, sveže sezonsko sadje,
oreščki), poskrbljeno je tudi za brezalkoholno pijačo (voda, domači sokovi), pri jami pa
osvežilni zeliščni čaji (v termo posodi za napitke). Tudi te organizator vnaprej naroči in
nabavi pri lokalnih ponudnikih ter pripelje na kraj dogodka.
Na turistični kmetiji Brinečev mlin poskrbijo za topel zaključni obrok – dve vrsti golažev
(mesni in gobov) s prilogami iz mlina (ajdovi, koruzni, beli žganci, domač kruh, pecivo).
Slika 5 : Gobova juha z ajdovimi in belimi žganci
19
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.4. BESEDILA, PRIREJENA ZA PRIPOVEDOVANJE IN IGRO
3.4.1 HUDIČEVA SKALA (igrata kmet in hudič)
PRIPOVEDOVALEC: Blizu Savinje je nekoč v revščini živel ubogi mali kmet Bogo. Krava je
bila vse, kar je imel. Kmetič si je pomagal z ribolovom v Savinji, kar pa je bilo
prepovedano! Ko so mimo hodili hlapci in lovci so kmetiča hitro opazili. V stiski je
zaklel, naj mu sam vrag pomaga.
VRAG (z resnim glasom): Fantič, kaj pa je tebe prineslo v tako slabo izkušnjo?
KMETIČ (zadihano): Lovili so me …
VRAG (začudeno): Zakaj so te pa lovili, kar tako te že niso, kajne?
KMETIČ: Am, veš takole je. Malo mi gre na tesno z denarjem, pa sem moral z nečim
zaslužiti in ti hlapci ... Če le lahko, me zatožijo grajskemu gospodu. Me zdaj razumeš?
VRAG: Seveda te, mislim, da ti lahko pomagam. Varoval te bom pred škodoželjnimi hlapci,
da boš lahko mirno lovil v Savinji.
KMETIČ: Oh, kako si prijazen. Stokrat ti boklonaj.
VRAG (se ob besedi kar strese in nejevoljno reče): Lepo počasi, to pa ne bo čisto zastonj.
KMETIČ: Kaj pa želiš? Saj veš, da sem brez denarja?
VRAG: Nič denarja, tvojo dušo bi imel. Tri leta imaš čas, da poskrbiš za svoje blagostanje.
Tedaj pa bom še pred prvim svitom prišel po tvojo dušo.
PRIPOVEDOVALEC: Kmetič in vrag sta se tako dogovorila za plačilo. Kmetiču je šlo na
bolje, celo novo kravo si je privoščil. Rib je tudi imel dovolj za prodajo. Ampak po
dveh letih in pol se je spomnil, da bo vsemu dobremu sledil peklenski konec.
Spraševal se je, kako bi hudiča pretental. Napočil je usodni večer in vrag je že stal na
pragu kmetičeve skromne bajtice:
KMETIČ: Vrag, te lahko prosim še za zadnjo uslugo?
VRAG: Kako ti lahko pomagam?
KMETIČ: Prosil bi te, če bi mi prinesel veliko skalo s Črete, da bom na njej zgradil lepšo
hišo.
VRAG: Naj bo. Prinesel ti jo bom, a ko se vrnem, bo tvoja duša za vekomaj moja.
PRIPOVEDOVALEC: Vrag je bil hitro na Čreti, a je bila skala celo zanj pretežka in je trajalo
predolgo. Njegov čas z jutranjico mine in tedaj mora izginiti. K temu je pripomogel
kmetič sam: ko je bil vrag že blizu griča, je udaril po zvonu v cerkvi. Vrag je mislil, da
že zvoni jutranjica, in je skalo izpustil med Dreto in Savinjo, kjer stoji še danes.
Pobegnil je globoko v gozd.
20
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.4.2 ZGODBA O IZGINULEM HUDIČU (pripoveduje pripovedovalec,
ostali igralci besedilo dopolnjujejo z nemo igro ali mimiko)
Nahajamo se na prelepi gozdni jasi, imenovani Pekel. Kako je dobila to ime, ni povsem
jasno, obstajajo pa domneve, da se je na to jaso pred davnimi časi zatekel hudič, ki je bil
bežal pred zvitim kmetičem Bogom. Nekega jutra se je ob svitu menda na tem mestu
naredila črna tema, drevesa, ki so tedaj zaraščala to področje, so se v hipu pogreznila
globoko v zemljo in skupaj z njimi tudi hudič, ki se je v begu znašel tam. Dolga leta je bila
jasa pusta in prazna, nato pa se je neke pomladi čudežno zarasla. Zrasel je travnik, poln
prečudovitih cvetic. Pravijo, da je bilo to tedaj, ko se je v jamo Zijalko, ki stoji v gozdu,
nedaleč od Pekla, naselila žalik žena. Žalik žene so živele pod Menino planino, v jamah in
gozdovih ob rekah Savinji in Dreti, ter so ljudem prinašale srečo. Kmetom so pomagale pri
poljedelstvu, mladeniče in mladenke so blagoslavljale z večno srečo in zvestobo,
novorojencem so v zibel polagale usodo.
3.4.3 ZGODBA O ŽALIK ŽENI (pripoveduje žalik žena v jami Zijalki ali
pred njo)
Ko sem zaradi očetovega dogovora s povodnim možem, da me dobi za ženo, neke noči
pobegnila od doma, sem se zatekla globoko v gozd ter se skrila v to jamo, kjer sem
počasi odkrivala svoje nadnaravne moči. Na osamelo jaso, kjer smo pravkar bili, sem
hodila vsako jutro nabirat zeli in iz njih pripravljala razne zvarke in napoje, jih sušila za
zdravilne čaje, pod zemljo pa kopala čudežne ostanke pogreznjenih dreves. Kadar sem
izvedela, da se moži prijazno dekle ali ženi zal mladenič iz vasi, sem ob nedeljah šla v vas
k maši. Svoje sijoče lase sem skrbno spletla v kito, jih skrila pod ruto ter se preoblečena v
navadno dekle porazgubila med ostalimi vaščani. Skrivaj sem mladenki ali mladcu v žep
porinila košček čudežnega lesa, ki je s svojo čarobno močjo in dobroto za večno pokopalo
samega hudiča, ko je bežal pred kmetičem. Ta les je prinašal srečo in večno zvestobo v
zakonu. Dobrim a revnim okoliškim kmetom sem z zvarki poškropila nerodovitno njivo in
ta je naslednjih sedem let rodila bogato, da je kmetu kar pelo srce. Povem vam skrivnost,
da je v okolici jame in v njej še veliko ostankov čudežnega lesa, le srečo moraš imeti, da
jih najdeš. Če se nekoliko ozrete okrog sebe, morda najdete tudi kakšnega zase. Za vse
vas pa sem pripravila mešanice zeliščnih čajev, ki jih lahko dobite tukaj pri meni.
21
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Slika 6 : Žalik žene v gozdu (KUS Potovke)
3.4.5 ZGODBA O MLINARJU (pripoveduje mlinarica, igrata povodni mož
in mlinar)
MLINARICA: Nekoč smo v mlinu nedaleč stran z možem Tinetom in hčerko Kristinco lepo
in v miru živeli. Vsak dan smo hodili v mlin in mleli moko. Bili smo zadovoljni, kruha
nam ni manjkalo. Kristinca je rasla in bila iz dneva v dan lepša – bila je lepa kot
gorska vila.
Nekega poletja pa je začela Savinja upadati. Moj mož – mlinar ni vedel, kaj naj naredi.
Bil je ves iz sebe, saj ni mogel opravljati svojega dela brez vode.
Nekega poznega večera je sedel na skali ob Dreti in premišljeval, kaj naj stori.
MLINAR (drži lutko na kamnu ob vodi, kot da premišljuje): Ej, jej, kaj mi je storiti. Dreta
je že več tednov skoraj suha. Mlinsko kolo je obstalo in kamni v mlinu nič več ne trejo
žita.
(Izza druge skale pokuka povodni mož in mlinar se ga prestraši.)
POVODNI MOŽ (vpraša mlinarja): Kaj delaš ob tako pozni uri tukaj?
MLINAR (mu zaskrbljeno odgovori): Struga Drete je skoraj suha. Ne morem mleti žita in
preživljati družine. Moja lepa hči Kristinca bo kmalu godna za ženitev, jaz pa ne bom
imel niti beliča, da bi ji priskrbel ustrezno balo. Kaj balo, vse premoženje bom moral
prodati, da bomo sploh lahko preživeli. Ko bi mi le lahko kdo pomagal?
POVODNI MOŽ (ga z zanimanjem posluša, nato pa odgovori): Poslušaj, mlinar, jaz ti lahko
pomagam. Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje hčerke lepote zaslišal sem davi.
Daj mi jo za ženo, pa ti obljubim, da bo Dreta tako narasla, da boš lahko postavil še
eno mlinsko kolo in z ženo bosta lepo živela. Kristinca pa bo v mojem podvodnem
gradu z menoj kraljevala podvodnemu svetu.
22
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
MLINAR (nepremišljeno in veselo): Velja, dam ti hčer za ženo, da bom le lahko spet mlel.
In če praviš, da bo Kristinca kraljica … Ha, potem sem našel izvrstnega snubca,
boljšega ne bo dobila.
POVODNI MOŽ (seže mlinarju v roke): Torej velja. Že danes ponoči bo Dreta narasla in
tvoje mlinsko kolo se bo zopet vrtelo, da bo veselje. Ti pa le glej, da mi jutri ob mraku
pripelješ Kristinco, da jo odpeljem v svoje podvodno kraljestvo (povodni mož izgine).
MLINARICA (žalostno): Tako sta se dogovorila. Reka je že naslednji dan začela naraščati
in mlinski kamni so spet zaropotali v našem mlinu. A Kristinca je tisto noč izginila.
Iskala sva jo dneve in tedne, a je nisva našla. Mož je vedel, da ni ravnal prav, ko se je
pogajal s povodnim možem. A za to je bilo prepozno. Voda je po nekaj dneh spet
začela upadati in od takrat naprej Dreta nikoli več ni bila visoka kot tiste čase.
Slika 7 : Povodni mož
3.4.6 ZAKLJUČNA ZGODBA
V mlinaričini zgodbi smo slišali, kako je reka od časov, ko je Kristinca zbežala od doma, za
večno ostala mirna in nizka. A to ni povsem res. Še dandanes se dogajajo v naših krajih
čudne reči. Ob hudih neurjih Savinja in Dreta tako narasteta, da je pod vodo pol vasi, spet
drugič nastopi huda suša, da sta strugi rek popolnoma plitvi in nekateri so prepričani, da
so ti pojavi povezani s preteklostjo. Pravijo, da povodni mož še dandanes išče primerno
ženo in šele ko bo našel dekle, ki ga bo samo izbralo za moža ter se preselilo v njegov
podvodni grad, bo njegov nemirni duh pomirjen in reka Savinja bo s svojimi pritoki ves
čas tekla enakomerno po strugi – če le ne bodo imele prstov vmes žalik žene izpod
Menine planine. Najlepša hvala za vaš obisk, upamo, da ste uživali v našem dogodku.
Pridite še kdaj in raziščite še druge zanimive kotičke Savinjske doline.
23
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.5 PODROBNEJŠI OPIS OGLEDNIH TOČK
Spodnji opisi služijo seznanitvi udeležencev dogodka z bodisi pomembnimi dejstvi, bodisi
zanimivostmi našega kraja. Za prenos teh informacij je zadolžen vodja poti – član
Turističnega društva Nazarje.
3.5.1 GRAD VRBOVEC
Grad ob sotočju Drete in Savinje v Nazarjah štejemo za najpomembnejši posvetni
spomenik srednjeveške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Ime Vrbovec je povezano z
vrbovjem, ki je nekoč obraščalo bregove obeh rek. Prvotni grad, pozidan v 12. stoletju, je
stal na skalni kopi sredi grajskega kompleksa, današnjo podobo je dobil okoli leta 1480.
Leta 1920 so na vrhu skale pozidali kapelo sv. Jožefa, grad sam pa poimenovali Marijin
grad. Ob okupaciji leta 1941 so grad zaplenili Nemci in porušili kapelo, saj so nameravali
tam namestiti protiletalsko topništvo. Leta 1944 je bil grad požgan, po koncu vojne pa le
delno obnovljen. Pred usodo številnih propadajočih slovenskih gradov je Vrbovec rešilo
Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je v letih 1988–1992 izvedlo popolno obnovo. Danes v
njem domujejo gozdarske institucije, občina, številna zasebna podjetja, gostišče ter muzej
gozdarstva in lesarstva.
Slika 8 : Muzejska zbirka
3.5.2 MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA
Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, je javni zavod za opravljanje
muzejske dejavnosti.
Dolga leta je med lokalnim prebivalstvom in strokovnimi institucijami Zgornje Savinjske
doline živela želja po zaščiti in predstavitvi kulturne dediščine s področij gozdarstva in
lesarstva. Gre za panogi, ki sta predstavljali glavni vir dohodka in s tem preživetja večine
ljudi tega območja.
24
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Septembra 2001 je bil v gradu Vrbovec odprt Muzej gozdarstva in lesarstva, edini te vrste
v Sloveniji. Muzej Vrbovec se ukvarja z zaščito, varovanjem in prezentacijo premične
kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva na območju Zgornje Savinjske doline.
3.5.3 BOHAČEV TOPLAR
V Nazarjah, na dvorišču za nekdanjo imenitno Bohačevo gostilno, stoji veliki dvojni
kozolec toplar – Bohačev toplar. Po letu 1874 ga je dal pozidati gostilničar Anton Turnšek,
postavila pa ga je ena številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od srede 19.
stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale zlasti na bogatih kmetijah. Obe čelni steni
kozolca ter njegovi vogalni nosilni stebri so v celoti zidani, pobeljeni in okrašeni. Steni, ki
ju nosi širok lok, sta v treh ravneh okrašeni z opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni
štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa. "Spodrezane babe"
nog pa stojijo na kamnitih podstavkih.
V pritličju kozolca je urejena tržnica, ki daje kraju možnost novega družabnega utripa. Tla
kozolca so delno tlakovana s porfirjem, položenim na betonsko ploščo, ki služi tudi kot
temelj sicer precej nestabilni konstrukciji kozolca.
Po sredini notranjosti kozolca je urejen prehodni del tržnice. Elementi same tržnice so
izdelani prav tako iz porfirja ter lesa, osvetljuje pa jo ambientalna osvetlitev.
V prvem nadstropju – "gumnem", kamor vodijo na novo zasnovane stopnice, je urejen
stalnim razstavam namenjen prostor. Izkoriščena je tudi podstreha kozolca, ki je
namenjena občasnim in večjim razstavam. Oba razstavna prostora sta seveda opremljena
z razstavnimi vitrinami, panoji ter izbrano osvetlitvijo.
Sliki 9 in 10 : Zunanjost in notranjost Toplarja
25
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
3.5.4 JASA PEKEL
Ravnica sredi gozda v velikosti 3,5 arov nudi številne možnosti za preživljanje prostega
časa v naravi. Na obrobju jase stoji manjša brunarica z urejenimi prostori za pripravo
piknikov, športnih in zabavnih druženj.
3.5.5 JAMA ZIJALKA
Skalna jama brez kapnikov se nahaja nekaj metrov niže od jase Pekel. Jama je večinoma
suha, le ob večjih količinah padavin se v njej pojavi voda. Jama je dovolj široka in visoka,
da sprejme do 15 oseb. Je dovolj svetla za manjše dramske predstavitve. Okolica jame je
neokrnjena, poraščena z gozdom.
3.5.6 REKA DRETA
V preteklosti je bila reka znana po splavarjenju in številnih žagah, sedaj pa je zanimiva
zlasti za ribolov in različne športne aktivnosti. Kot nepogrešljiv element krajinske podobe
je z ohranjenostjo naravnih brežin primerna tudi za sprostitev in dolge prijetne sprehode.
Slika 11 : Reka Dreta
3.5.7 BRINEČEV MLIN
Kmečki mlin je na kmetiji Brinovc deloval, torej mlel, vse vrste žita že okrog leta 1800,
leta 1940 pa so mlin razširili in uredili stanovanje za mlinarja, ki je mlel vse do leta 1958.
Po tem času je do leta 1960 opravljal mlinarsko delo samo še oče Franc, ki pa je mlin
ustavil zaradi nerentabilnosti in tržnih razmer v Zgornji Savinjski dolini. Kmečki mlin je stal
skoraj četrt stoletja. Vendar je želja po vonju sveže mlete moke in spomin na dišeči
domači kruh iz krušne peči povzročal nostalgijo in željo po obnovitvi mlinarske dejavnosti,
ki so jo izvajali naši predniki ter nazadnje oče Franc. Prav on je ponovno usposobil par
26
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
kamnov leta 1985 ter mlel žito za lastne potrebe. Povpraševanje po teh storitvah je bilo
vse večje in to je pripeljalo do odločitve, da postavijo sodobnejši valjčni mlin. Od začetka
so mleli dvakrat tedensko. Postopoma so se količine zmlete pšenice povečevale, zmeraj
več je bilo prodaje na domu in tako se je kazala potreba po urejenem prostoru za prodajo
vseh vrst mlinarskih izdelkov. Leta 2003 so odprli nov poslovno-turistični objekt ob glavni
cesti Mozirje–Logarska dolina v kraju Spodnja Rečica.
Slika 12 : Brinečev mlin
4 PREDSTAVITEV IN TRŽENJE PRODUKTA
Naše POPOTOVANJE PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ bi predstavili na več načinov:
a)
Z objavo turističnega produkta na spletni strani šole, po socialnih internetnih
omrežjih (Facebook, Twitter …), povezave na drugih spletnih straneh (npr. grad
Vrbovec, Brinečev mlin, Občina Nazarje, Turistično društvo Nazarje).
b)
V zgibanki, ki bi bila dostopna na vseh javnih mestih v kraju (gostilna, trgovina,
pošta, grad, kulturni dom, samostan …), tako da bi naključni obiskovalec brez
težav dobil idejo, kako drugače, zanimivejše in razburljivejše preživeti dan v našem
kraju. Na zgibanki je predstavljena celotna zgodba, razdeljena tako, da
posameznika vodi od točke do točke na zemljevidu. Na posameznih točkah sam
prebere del zgodbe in doživi kraj v posebnem vzdušju.
c)
Z reklamnimi plakati, ki bi jih obesili na vidna mesta.
d)
Z objavo in predstavitvijo v časopisu Savinjske novice.
e)
Z objavo in predstavitvijo po šolskem radiu.
f)
Z objavo in predstavitvijo na lokalni televiziji VTV (v oddaji MIŠ MAŠ).
27
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
5 STROŠKOVNIK
SPECIFIKACIJA STROŠKOV NA OSEBO
- pogostitev za dobrodošlico (obloženi kruhki)
0,80 eur/kom (5 kom), malinov sok, čaji
4,40 eur/osebo;
- vstopnina muzej in toplar z degustacijo
5,10 eur/osebo;
- vadba joge
6,00 eur/osebo;
- zdrav prigrizek (suho, sezonsko sadje, oreščki, čaj)
2,00 eur/osebo;
- vožnja z lojtrnikom
3,00 eur/osebo;
- končni ogled in pogostitev pri Brinečevem mlinu
(dve vrsti enolončnic, prikuhe, kruh, pecivo)
8,00 eur/osebo
- organizacija, prevozi, ostali stroški
4,50 eur/osebo
Kotizacija za vsakega posameznika brez prevoza, z vodenjem, vstopninami in prehrano je
33 €.
Določene točke programa (npr. degustacija v toplarju, joga ...) je mogoče po želji izključiti
iz programa. V tem primeru se prispevek posameznika ustrezno spremeni.
6 ZAKLJUČEK
Med procesom izdelave turistične naloge smo se vsi sodelujoči trudili po svojih najboljših
močeh. Čeprav se je letošnja tema sprva zdela zelo preprosta, smo se v teh treh mesecih
skupnega dela kar nekajkrat znašli pred težavami, dilemami, dvomi ... Že sama izbira
zgodbe za produkt je bila trd oreh, saj je bilo treba izbrati zgodbo, na podlagi katere je
možno zasnovati turistični produkt, ki bo za naš kraj predstavljal nekaj novega, svežega in
zanimivega. V ta namen smo najprej dobro pregledali dosedanja dogajanja v našem kraju
in ugotovili, da se z zgodbarjenjem aktivno ukvarja KUS Potovke, vendar so njihovi
produkti namenjeni predvsem animaciji otrok (spoznavanje ljudskega izročila, bajk in
povesti, tematsko praznovanje rojstnih dni, prireditve za šolarje ...). Ugotovili smo, da za
naključnega turista (ali skupino turistov) v našem kraju ni ponudbe, ki bi vključevala vse
to, kar smo uspeli združiti v celoto mi. Naš letošnji produkt obsega več področij turistične
ponudbe – od kulturno-zgodovinske in umetniške na prvih postojankah pohajkovanja, do
rekreativne in relaksacijske v osrednjem delu poti in nenazadnje do spoznavanja starih
običajev (vožnja z lojtrnikom, ogled starega mlina). Prav zaradi te široke raznolikosti je
bilo toliko težje najti način, kako vse skupaj sestaviti v celoto. S skupnimi močmi nam je
28
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
uspelo delce povezati z zanimivo in raznoliko dramatizacijo zgodb na posameznih postajah
ter ustrezno kulinarično ponudbo. Pri samem načrtovanju poti smo morali dobro
pregledati teren (pot smo prehodili na enem izmed popoldanskih srečanj) in premisliti,
kako osemkilometrsko pot izpeljati tako, da ne bo prezahtevna in hkrati dolgočasna. To
nam je uspelo s posameznimi zgodbarskimi postanki, sproščanjem z jogo in na koncu z
vožnjo z lojtrnikom.
Med izdelavo naloge smo se naučili veliko novega, na primer: vživljanje v turista, ki bo to
pot prehodil (zakaj bi se zanjo odločil, kako se bo počutil, kaj mu bo všeč, kaj ne ...),
sodelovanje z gostinci in drugimi ponudniki živilskih izdelkov (pogajanja za konkurenčno
ceno jedi, postrežba ...), dogovor s konjeniškim klubom za vožnjo z lojtrnikom
(pridobivanje potrebnih dovoljenj, za katere bo poskrbel organizator poti v sodelovanju s
konjeniškim klubom), izdelava kostumov in lutk za dramatizacijo ... Edino oviro nam
predstavlja dejstvo, da našega produkta zaradi vremenskih razmer ne moremo preizkusiti
še pred oddajo pisnega dela naloge, kar pomeni, da pohajkovanja po poteh bajeslovnih
bitij žal ne moremo objektivno oceniti in ugotoviti morebitnih napak, pomanjkljivosti, pa
tudi zanimanja za udeležbo ter zadovoljstva udeležencev. Imamo pa dogovor z zunanjimi
sodelujočimi, da projekt izpeljemo enkrat v spomladanskem času in tega se vsi zelo
veselimo. Naj na koncu poudarimo, da smo bili zelo presenečeni in veseli odziva zunanjih
sodelujočih, ki so z zadovoljstvom potrdili sodelovanje in pomoč tako pri izvedbi projekta
kot pri predstavitvi naloge na turistični tržnici v Mercator centru.
29
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
LITERATURA IN VIRI:
Orešnik, M., Štiglic, V., Weiss, P.(2013): Gori, doli, sem in tja. Celje: Celjska Mohorjeva
družba.
Videčnik, A. (1998): Zgornjesavinjske vistorije. Mozirje: Zavod za kulturo.
http://brinovc.si/
http://www.muzej-vrbovec.si
http://www.nazarje.si/default-86000.html
https://loyoladigitaladvertising.wordpress.com/2014/06/10/digital-storytelling-andtourism/
http://www.ecotourism.org/news/travel-storytelling-how-can-stories-help-destinationmarketing
http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C2014%5Czgodbe_le
tak_web_17607.pdf
http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C2014%5CZgodbars
ki_priro%C3%84%C5%A4nik_-_celoten_31.1_17646.pdf
http://www.potovke.si/
30
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Priloga 1
IZRAZI ZA KVIZ
Reka Dreta – zaradi vodnega rečnega potenciala in zaradi topljenja snega je dobila ime
SNEŽNA HČI PLANIN.
Žalik žene – ženske z nadnaravnimi močmi, ki so nekoč živele v Zgornji Savinjski dolini.
Bohačev toplar – velik dvojni kozolec v Nazarjah.
Kokarska Zijalka – manjša zijalka v dolžini 16 m se nahaja nad močnim kraškim
izvirom. Pomembna je kot sled podzemeljskega odtoka Kokarske Suhe.
Ajdnek – sladki kolač iz ajdove moke in medu, kulinarična posebnost Zgornje Savinjske
doline.
31
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Priloga 2
32
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
33
Turistični krožek OŠ Nazarje
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
Priloga 3
PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ – predstavitev
na tržnici
Letošnje leto se bomo na tržnici predstavili z lutkami. Igralci bodo skriti za leseno
sceno, skozi katero bodo prihajali različni liki iz turistične naloge (povodni mož,
mlinar, mlinarica ipd.). Celotno prizorišče bo potekalo na treh nivojih. Prvi bo sama
scena – gozd in lutke v njem, na drugem nivoju bodo predstavljeni razni spominki,
zgibanka in turistična naloga, na najnižjem pa bo predstavljenih nekaj dobrot:
hudičevi kruhki, pecivo, zeliščni čaj in hudičev napitek.
Učenci bodo oblečeni v like, ki so opisani v nalogi.
Na tržnici ne bomo potrebovali stojnice.
34