PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 NAZARJE, tel.: 03-839-13-60, fax.: 03-839-13-79, email:[email protected], www.os-nazarje.si TURISTIČNA NALOGA PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Avtorji: Nadja Jelšnik, Matej Štrukelj, Zala Ostruh, Amadej Hudolin Pirc, Vid Vačovnik, Nina Zupan in Miha Suhovršnik Mentorice: Maja Volk, Petra Lončar, Maja Božič Nazarje, januar 2015 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ POVZETEK V letošnji nalogi smo se osredotočili na že obstoječi književni deli – zbirki zgodb, ki opisujejo bajeslovna bitja v našem kraju. Poleg teh smo zbirali tudi zgodbe, ki so jih po pripovedovanju babic in dedkov zapisali učenci naše šole. Izmed vseh smo izbrali najbolj zanimive, jih nekoliko spremenili ter povezali v venec in dobili idejo za naš turistični produkt, ki je tokrat pohajkovanje po poteh bajeslovnih bitij. Pot se prične pri muzeju grad Vrbovec, nadaljuje mimo obnovljenega kozolca Bohačevega toplarja proti neokrnjeni naravi sredi gozda. Na prelepi jasi lahko naš popotnik počne marsikaj: se športno udejstvuje, poskrbi za telesno in duhovno sprostitev ali zgolj uživa v pikniku v naravi. Naslednja postaja je jama Zijalka, ki nudi prijetno ambientalno vzdušje in popotnika napolni z zemeljsko energijo. Pot se vije po vaški cesti mimo centra Nazarij do Brinečevega mlina, kjer se z vonjem po sveže mleti moki in s pokušino domačih pekovskih dobrot celodnevno popotovanje zaključi. Turistični produkt je namenjen manjšim skupinam, ki jih organizatorji vodijo po začrtani poti, ob tem pa poskrbijo za nepozabno bajeslovno doživetje na kulturnem, športnem, duhovnem in kulinaričnem področju. Individualnim obiskovalcem ponudimo možnost pohajkovanja s pomočjo zgibanke, ki je dostopna na več mestih v kraju Nazarje. Ključne besede: zgodbe, turistična pot, turistični produkt, bajeslovno doživetje ABSTRACT In the current study we have focused on the existing literary works – a collection of stories that describe mythological creatures in our village. In addition to these, we were also collecting stories told by grandmothers and grandfathers and these were written down by our pupils. We made a selection of the most interesting stories, changed them slightly and finally connected them into one whole. This is how we got an idea of a touristic product: a walking path of mythological creatures. It begins at the museum of Vrbovec castle, continues past the renewed hayrack called "Bohačev toplar" and leads us past beautiful meadows into the forest. On the beautiful meadows our traveller can do anything his heart wishes: play any sports or simply just take some rest and relax. He may even enjoy having a picnic in the nature. Our next stop is the Zijalka cave, which offers a pleasant ambience and atmosphere for a traveller to be filled with earthly energy. The trail continues along the village through the center of Nazarje and reaches its final 2 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ destination at the Brinečev Mill, where the smell of freshly ground flour and tasting some home-made goodies make this all-day journey a unique experience with perfect ending. This touristic product is designed for small groups, who are led by the organizers along the planned path to offer a visitor a memorable mythological experience in cultural, sporting, spiritual and culinary way. It also offers the possibility of individual wandering by using a leaflet, which is available at several places in Nazarje. Key words: stories, touristic trail, touristic product, mythological experience 3 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................... 7 2 ZGODBARJENJE ...................................................................................................... 8 2.1 ZBIRANJE ZGODB ............................................................................................. 8 2.2 ZGODBA KOT PODLAGA ZA TURISTIČNI PRODUKT IN IZDELAVO ZGIBANKE ......... 9 2.3. ZGIBANKA, NAMENJENA SKUPINAM ALI INDIVIDUALNIM IN NAKLJUČNIM OBISKOVALCEM.................................................................................................... 10 3 TURISTIČNI PRODUKT – PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ ......................................... 11 3.1 PODROBNA IZDELAVA IN PRIPRAVA TURISTIČNEGA PRODUKTA ....................... 11 3.2 PODROBEN OPIS DEJAVNOSTI NA POSAMEZNI TOČKI POSTANKA ..................... 14 3.2.1 DVORIŠČE PRED GRADOM VRBOVEC .......................................................... 14 3.2.2 PEŠ ODHOD TO TOPLARJA ........................................................................ 15 3.2.3 POT DO JASE PEKEL IN JAMA .................................................................... 15 3.2.4 POT PO GOZDU DO JAME ZIJALKE ............................................................. 16 3.2.5 ZGODBA O POVODNEM MOŽU IN MLINARJU ............................................... 16 3.2.6 BRINEČEV KMEČKI MLIN ........................................................................... 16 3.3 ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ............................................................................. 17 3.3.1 SODELUJOČI ............................................................................................ 17 3.3.2 KULINARIČNA PONUDBA ........................................................................... 18 3.4. BESEDILA, PRIREJENA ZA PRIPOVEDOVANJE IN IGRO ...................................... 20 3.4.1 HUDIČEVA SKALA .................................................................................... 20 3.4.2 ZGODBA O IZGINULEM HUDIČU ................................................................ 21 3.4.3 ZGODBA O ŽALIK ŽENI ............................................................................. 21 3.4.5 ZGODBA O MLINARJU .............................................................................. 22 3.4.6 ZAKLJUČNA ZGODBA ................................................................................. 23 3.5 PODROBNEJŠI OPIS OGLEDNIH TOČK .............................................................. 24 3.5.1 GRAD VRBOVEC ........................................................................................ 24 3.5.2 MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA .......................................................... 24 4 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.5.3 BOHAČEV TOPLAR .................................................................................... 25 3.5.4 JASA PEKEL .............................................................................................. 26 3.5.5 JAMA ZIJALKA........................................................................................... 26 3.5.6 REKA DRETA............................................................................................. 26 3.5.7 BRINEČEV MLIN ........................................................................................ 26 4 PREDSTAVITEV IN TRŽENJE PRODUKTA ................................................................. 27 5 STROŠKOVNIK ...................................................................................................... 28 6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 28 5 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ AVTORJI IN MENTORICE NALOGE Naslov naloge: PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Tabela 1: Avtorji turistične naloge IME IN PRIIMEK RAZRED 1. Nadja Jelšnik 8. 2. Matej Štrukelj 8. 3. Zala Ostruh 9. 4. Vid Vačovnik 9. 5. Amadej Hudolin Pirc 9. 6. Nina Zupan 9. 7. Miha Suhovršnik 9. Mentorice naloge: Maja Volk, prof. pedagogike in filozofije, mag. prof. inkl. pedagog Petra Lončar, prof. geografije in slovenščine Maja Božič, prof. bibliotekarstva in sociologije Šola: OŠ Nazarje Jezikovni pregled: Petra Lončar Nalogo so izdelali učenci turističnega krožka na OŠ Nazarje. Arhiviranje naloge: Nalogo si je mogoče izposoditi v knjižnici OŠ Nazarje, en izvod naloge ima TD Nazarje, nalogo pa lahko dobite tudi pri mentoricah turističnega krožka. 6 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ PREDSTAVITEV KROŽKA IN ČLANI Smo skupina sedmih učencev, različnih oddelkov, ki imamo skupen interes: raziskovati domačo okolico, izvedeti veliko novega, vzpostavljati stike z različnimi ljudmi ter naš kraj na zanimiv način predstaviti širni Sloveniji. Nekateri člani so krožek že obiskovali in sodelovali na tekmovanju, nekaj pa je novih. Dobivamo se v učilnici za individualni pouk, po literaturo skočimo v šolsko knjižnico ali na internet v računalniško učilnico. Ker pa je to turistična naloga, zahteva od nas precej razmišljanja in dobre organizacije, zato so nam v pomoč tudi mentorice, občasno celo starši. Pri oblikovanju naloge smo letos potrebovali tudi precej ustnih virov sokrajanov, saj so zgodbe "iz ust do ust" najbolj zanimive in uporabne za izvedbo turističnega produkta. Poleg ustnih virov smo si pomagali še z dvema knjigama – zbirkama zgodb, šeg in običajev iz naših krajev. Krožek imamo zaradi naših številnih interesov in prezaposlenosti po dogovoru dvakrat mesečno, veliko pa sodelujemo tudi prek spletnih in mobilnih omrežij. Na tak način nam mentorice posredujejo natančna navodila, kaj mora kdo pripraviti do naslednjič, in tudi sami člani krožka si med seboj izmenjamo kakšne zamisli, ideje ter zgodbe. Pri skupnih srečanjih iz nas vrejo vedno nove ideje in zamisli, kako se bomo lotili določenega problema v nalogi. Na zbiranje materiala, vsebinsko oblikovanje naloge in izvedbo se pripravljamo skupaj, v učilnici pod vodstvom mentoric, opravimo pa ga sami. 1 UVOD Že babice so nam, ko smo bili še majhni, pripovedovale zanimive zgodbe o raznih bitjih, ki so nekoč živela v naših krajih. Zgodbe so bile kar malce strašljive, nič podobne sodobnim pravljicam, ki jih poslušamo in beremo iz slikanic. Prav zato so v nas zbujale veliko domišljije in prav živo smo si predstavljali, kako ta bitja še danes živijo nekje v naših gozdovih, v jamah in reki. Vendar smo z odraščanjem kar malce pozabili na ta izročila, digitalna tehnologija je nadomestila poslušanje zgodb in pravljic, računalniške igre in televizija so nam ponudila številne nove možnosti za preživljanje prostega časa in stare zgodbe bi šle v pozabo, če ne bi imeli letošnjega turističnega izziva. Izbrati zgodbo, jo oplemenititi in napraviti zanimivo za turistični produkt, ki bo zanimiv za turiste in tudi za nas krajane. Vsakogar med nami zanima, kako bi lahko naš kraj čimbolj zanimivo predstavili prišlekom, zato želimo biti seznanjeni z novostmi in z odprtimi rokami sprejemamo izzive na področju turizma. Nekateri med nami imamo svoj popoldanski čas 7 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ zapolnjen z raznimi interesnimi dejavnostmi. Hodimo v glasbeno šolo, na rokomet, odbojko, košarko, k tabornikom in še bi lahko naštevali. Vse to so dejavniki, zaradi katerih so se stvari v dveh generacijah rodov korenito spremenile. Vsi nekam hitijo, nihče več nima časa za dobro in zanimivo zgodbo. Glede na to, da smo doma na podeželju, kjer nas obdajajo gozdovi z vseh strani, je treba reči, da so za večino odraslih in otrok marsikateri kotički narave še vedno skriti in nepoznani. Še bolj zanimivo pa je, da imajo določeni kotički prav posebna imena, kot na primer: jama Zijalka, Pekel, hudičeva skala ... Ti kotički skrivajo v sebi izredno zanimive zgodbe in naša letošnja naloga je bila izbrskati ter zbrati te zgodbe, jih povezati v neko celoto ter izdelati turistu zanimivo popotovanje po poteh bajeslovnih bitij, kjer bo prek starih ljudskih izročil spoznal naš kraj in ga doživel v čisto posebni luči. Na šolski spletni strani smo objavili razpis za zbiranje zanimivih zgodb o našem kraju in dobili kar nekaj materiala, ki smo ga nato skrbno preučili, izbrali in izdelali turistični produkt. Na spletnih straneh občine Nazarje smo natančno pregledali ponudbo dogodkov v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih. Ugotovili smo, da KUS Potovke ponuja zanimive zgodbarske dogodivščine za otroke, za odrasle ali turiste pa trenutno ni produkta, ki bi temeljil na zgodbi. Na podlagi teh ugotovitev smo se odločili pripraviti celodnevno turistično pot – obogateno z zgodbami o bajeslovnih bitjih. 2 ZGODBARJENJE 2.1 ZBIRANJE ZGODB Zgornja Savinjska dolina nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa, spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, obisk mlina ali pokušino kulinaričnih specialitet, vendar še nima ustreznega projekta, s katerim bi vse omenjeno združila v celoto in kraj predstavila v čisto novem svežem in modnem načinu – prek zgodbarjenja. Zato smo se člani turističnega krožka z mentoricami letos odločili, da v okviru tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava pomagamo izdelati zanimiv turistični produkt, osnovan na zbirki zgodb, ki bodo vsakega prišleka popeljale skozi naš kraj. Najprej smo se lotili zbiranja zgodb prek ustnih virov – pri babicah, dedkih, sorodnikih, sokrajanih ... Nekaj zanimivih idej smo dobili tudi pri Potovkah (pravljičarkah, ki na gradu Vrbovec pripravljajo zanimive večere, delavnice ali tematska praznovanja rojstnih dni za otroke na podlagi starih zgodb). Na šolski spletni strani smo objavili razpis za najbolj izvirno bajko na temo naravnih ali kulturnih znamenitosti v Nazarjah, a je bil odziv 8 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ učencev slabši, kot smo pričakovali, zato smo si na koncu pomagali s knjigama Aleksandra Videčnika: Zgornjesavinjske vistorije in Marte Orešnik, Vide Štiglic in Petra Weisa: Gori, doli, sem in tja in tako izbrali 3 zgodbice ter jih z malce domišljije povezali v eno skupno turistično zanimivo zgodbo. 2.2 ZGODBA KOT PODLAGA ZA TURISTIČNI PRODUKT IN IZDELAVO ZGIBANKE Blizu Savinje je nekoč živel kmet Bogo. Na skrivaj je v Savinji lovil ribe. Ko so to opazili drugi, so obvestili orožnike. Bogo je v stiski za pomoč prosil vraga, ki ga je skril pred orožniki. Dogovorila sta se, da bo Bogo še tri leta varen pred kaznijo. Za plačilo je vrag zahteval Bogovo dušo. Kmetiču se je obrnilo na bolje. Po dveh letih se je spomnil, da bo vsemu lepemu sledilo peklensko trpljenje. Nekega večera ga je obiskal vrag. Kmetič ga je prosil, naj mu s Črete prinese veliko skalo, da bo na njej zgradil hišo. Vrag se je hitro lotil dela, vendar je bila skala zanj pretežka. Vedel je, da mora do jutranjice opraviti nalogo, saj potem izgine. Čas mu je skrajšal še kmetič, ki je udaril po zvonu v cerkvi, in vrag je mislil, da je že jutro. Ustrašil se je in izpustil skalo med Dreto in Savinjo, kjer stoji še danes, ter zbežal v gozd. Blizu jame Zijalke se nahaja prelepa gozdna jasa, imenovana Pekel. Ime naj bi dobila po hudiču, kamor se je zatekel pred davnimi časi, ko je bežal pred zvitim kmetičem Bogom. Nekega jutra se je naredila tema in drevesa so se v hipu pogreznila globoko v zemljo, z njimi tudi hudič. Dolga leta je bila jasa pusta in prazna, nato pa je neke pomladi postala polna cvetlic. To se je zgodilo, ko se je v jamo Zijalko naselila pobegla mlinarjeva hči Kristinca. Ta je v sebi skrivala nadnaravne moči, kot so jih imele le žalik žene. Kristinca je bila hči mlinarja Tineta, ki je že od otroštva staršema pridno pomagal. Po smrti staršev sta z ženo Katarino nadaljevala s pridnim delom v mlinu. Rodila se jim je hči Kristinca in skupaj so lepo in v miru živeli. Nekega poletja je začela Savinja upadati. Mlinar je bil zaskrbljen, saj brez vode ni mogel opravljati svojega dela. Nekega poznega večera je sedel na skali ob Savinji in premišljeval. V vodi je zagledal povodnega moža in ga prosil za pomoč. Povodni mož je v zameno želel mlinarjevo hčer. Dogovorila sta se, da bo mlinarjeva hči njegova, ko bo Savinja spet začela naraščati. Savinja je bila po treh dnevih visoka kot prej. Ko je Kristinca izvedela, kaj jo čaka, je pobegnila. Mlinar jo je iskal, vendar je kmalu obupal. Vedel je, da ni ravnal prav. Voda je po nekaj dneh spet začela upadati in od takrat naprej Savinja nikoli več ni bila visoka kot tiste čase. Kristinca se je 9 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ skrila v jamo v gozdu, kjer je odkrila svoje nadnaravne moči. Vsako jutro je na jasi nabirala zeli, iz katerih je pripravljala zvarke in napoje. Pod zemljo je iskala čudežne ostanke pogreznjenih dreves. Če je z zvarki poškropila nerodovitno njivo, je le-ta naslednjih sedem let bogato rodila. Če se je v žepu mladeniča ali mladenke znašel košček čarobnega lesa, se je ta še v tistem letu srečno poročil. Tam je živela do nedavnega, mogoče se globoko v jami skriva še danes. Pravijo, da je v okolici jame in v njej še veliko ostankov čudežnega lesa ter zdravilnih zeli, le srečo moraš imeti, da jih najdeš. Jasa Pekel nudi čudovite možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (igrišče za nogomet, razne gibalne aktivnosti v naravi, kot so joga, taichi ali za družabna srečanja – prostor za piknik) v mirni, neokrnjeni naravi, obdani z gozdom. Gozdna pot nas vodi k jami Zijalki, kjer lahko podoživimo Kristincino zgodbo v čarobnem jamskem ambientu, se sprehodimo po gozdu in poiščemo kakšen zanimiv naravni spominek. 2.3. ZGIBANKA, NAMENJENA SKUPINAM ALI INDIVIDUALNIM IN NAKLJUČNIM OBISKOVALCEM Zgibanka je namenjena tako organiziranim skupinam kot posameznikom in je dostopna na vseh turistično-informativnih mestih v Nazarjah (grad Vrbovec, Turistično društvo Nazarje, trgovine in gostišča …). V dogovoru z Občino Nazarje bomo na podlagi zgibanke izdelali tudi veliko turistično tablo in jo postavili na parkirišče pred gradom Vrbovec, tako da se bodo na pot lahko individualno podali tudi občani (brez kulinarične pogostitve in animacij) vsak dan v tednu, vse dni v letu. Zgibanka v prilogi. 10 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3 TURISTIČNI PRODUKT – PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Naš turistični produkt bo letos pohajkovanje po poti bajeslovnih bitij, ki živijo v naših krajih. V sodelovanju s Turističnim društvom Nazarje, Muzejem lesarstva v gradu Vrbovec, Kulturnim umetniškim društvom Potovke in turistično kmetijo Brinečev mlin bomo ponudili pot kot popestritev turistične ponudbe tako krajanom ob raznih celodnevnih krajevnih dogodkih ali ob občinskem prazniku kot tudi naključnim obiskovalcem (turistom), ki naš kraj obiščejo bodisi individualno bodisi v organizirani skupini. Za slednje bomo po vnaprejšnjem naročilu ob sobotah dopoldne pripravili sprejem in jih preoblečeni v bajeslovna bitja in ostale osebe iz naše zgodbe popeljali po začrtani poti ter jim ponudili drugačno spoznavanje našega kraja. Vse zgoraj opisano bomo združili v gibalno, kulturno in gurmansko doživetje, ki ga podrobneje razčlenjujemo v nadaljevanju naloge. 3.1 PODROBNA IZDELAVA IN PRIPRAVA TURISTIČNEGA PRODUKTA V dogovoru z vsemi sodelujočimi smo se lotili dela. Zgodbe smo sestavili v celoto tako, da nam omogoča obisk in postanek pri posameznih točkah. Naše druženje je namenjeno manjšim skupinam od 10 do 15 ljudi. Obiskovalci so predhodno obveščeni, da morajo biti primerno obuti (športni copati), saj je predvidena hoja po gozdu, na nekaterih mestih rahlo navkreber. V primeru individualnega obiska obiskovalec na posamezni točki prebere del zgodbe, vezan na kraj, kjer se nahaja. Celoten dogodek je na kratko predstavljen v tabeli, obrazložitve in prirejena besedila sledijo. 11 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Tabela 2: ČASOVNICA DOGODKOV KRAJ/TOČKA POSTANKA ZGODBA TRAJAN AKTIVNOSTI JE - uvodni pozdrav in predstavitev obiskovalcem DVORIŠČE PRED GRADOM VRBOVEC HUDIČEVA SKALA 50 minut - odigramo odlomek o Hudičevi skali - kulinarični prigrizek - ogled muzeja lesarstva in gozdarstva - ogled toplarja in možnost nakupa spominkov PEŠ ODHOD DO 40 TOPLARJA minut lokalnih proizvajalcev, ob sobotah dopoldne celo domačih kulinaričnih specialitet na vaški tržnici - degustacija kulinaričnih specialitet (ajdnek) - z vragom na čelu se skupina odpravi na pot do POT DO JASE 30 PEKEL minut jase, liki iz zgodbe ves čas skrbijo za dobro vzdušje obiskovalcev, se z njimi pogovarjajo, odgovarjajo na morebitna vprašanja (predstavitev okoliških planin) - pripovedovalec doživeto pripoveduje zgodbo, ZGODBA O PEKEL IZGINULEM 90 minut HUDIČU ostali igralci pri tem sodelujejo z nemo igro - za udeležence pripravimo dogodke po želji (jogo v naravi, igre z žogo, druženje ob glasbi) in pogostitev s suhim in svežim sezonskim sadjem ter izvirsko vodo - žalik žena pripoveduje svojo zgodbo, POT PO GOZDU DO JAME ZIJALKE ZGODBA O 40 ŽALIK ŽENI minut obiskovalci poslušajo - ogled jame in okolice - ponudba in degustacija zeliščnih čajev na stojnici ob jami POT NAZAJ DO CENTRA NAZARIJ, POSTANEK NA - skupino vodi lutkar povodni mož ZGODBA O 30 MLINARJU minut MOSTU POT DO BRINEČEVEGA MLINA - na prodnem nanosu ob reki se skupina ustavi, z lutkami mlinarica pripoveduje zgodbo, povodni mož in mlinar pa odigrata svoj pogovor in dogovor - vožnja z lojtrnikom do mlina ZAKLJUČEK ZGODBE 60 minut - pripovedovalec zaključi zgodbo - ogled Brinečevega mlina ter nakup izdelkov - zakuska 13 Turistični krožek OŠ Nazarje 3.2 PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ PODROBEN OPIS DEJAVNOSTI NA POSAMEZNI TOČKI POSTANKA 3.2.1 DVORIŠČE PRED GRADOM VRBOVEC Pred gradom Vrbovec je veliko parkirišče, kjer lahko obiskovalci pustijo svoje avtomobile. Vnaprej prijavljene manjše ali večje skupine pri gradu Vrbovec pričakamo člani turističnega krožka, preoblečeni v osebe in bitja, ki nastopajo v naši zgodbi (kmet Bogo, hudič, žalik žena Kristinca in pripovedovalec) ter trije lutkarji z lutkami za zgodbo o mlinarju in povodnem možu (mlinar, mlinarica in povodni mož). Najprej jim na kratko predstavimo okolico in nastanek gradu (glej točko 3.5.). Nato jim zaigramo igro o Hudičevi skali. Obiskovalcem razdelimo letake, da bodo lažje sledili naši poti. Ker k dogodku sodi tudi kulinarični prigrizek, smo se odločili, da jim kot dobrodošlico za začetek postrežemo s hudičevimi obloženimi kruhki, ki jih bodo pripravili v gostišču Grad Vrbovec. Zraven sodi še hudičev napitek, domač malinov sok. Prigrizek bo pripravljen na mizici, v bližini katere se bo odvijala igra. Kostume, lutke in glasbo si bodo pripravili že v šoli. Pri šivanju bodo pomagale Potovke, učiteljice in naše mame. Prireditvenega prostora ob Dreti ne bomo posebej pripravljali, na Občini Nazarje se je treba dogovoriti le o tem, da je trava na tem območju redno pokošena. Mizo pripravijo in pospravijo zaposleni v gostišču. Slika 1 : Prireditveni prostor pred Gradom Vrbovec Po končanem uvodnem delu se peš skupaj odpravimo v Muzej gozdarstva in lesarstva, kjer skupino pričaka vodička. V muzeju bodo spoznali, kako so v preteklosti živeli ljudje v odvisnosti od gozdov, kako se je razvijala lesna industrija pri nas ipd. Podroben opis muzeja je pod točko 3.5. 14 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.2.2 PEŠ ODHOD TO TOPLARJA Po ogledu muzeja se bomo sprehodili do Bohačevega toplarja, ki stoji v bližini. Ob prihodu jih bodo najprej pozdravili zvoki harmonike. Z glasbeno šolo Nazarje se bomo dogovorili, da bo na prireditvi lahko nastopal učenec naše šole, ki obiskuje GŠ Nazarje. V toplarju imajo degustacijo ajdneka (kruh z orehi in medom) in domačega bezgovega soka. Pogostitev bodo pripravili ponudniki, ki ob sobotah prodajajo na kmečki tržnici pod toplarjem. V zgornjem delu toplarja je etnološka razstava ter možnost nakupa spominkov domačih proizvajalcev. Tudi vodenje po toplarju bo prevzela vodička, ki je zaposlena v Muzeju lesarstva in gozdarstva. Tu se bomo zadržali približno 40 minut. 3.2.3 POT DO JASE PEKEL IN JAMA Pot od toplarja do jame Pekel nas vodi najprej po pločniku mimo OŠ Nazarje. Pri šoli bomo šli po travniku ob reki Dreti, nato bomo prečkali most čez reko. Pot nas bo vodila naprej po cesti, nato pa bomo krenili desno in se začeli vzpenjati ob vznožju Dobrovelj. Po 250 m bomo prišli do odcepa za jaso Pekel. Liki iz zgodbe ves čas skrbijo za dobro vzdušje med potjo. Ker nas na poti spremlja lep razgled na okoliške planote in del Savinjskih Alp, obiskovalce sproti opozorimo tudi na to. Ko prispemo na jaso pri jami, pripovedovalec najprej pove zgodbo, ostali liki pa zraven sodelujejo. Ker smo že kar nekaj časa hodili, bo udeležencem prijal zdrav prigrizek (suho sadje, sveže sezonsko sadje, izvirska voda) ali se bo večini obiskovalcev prilegla umirjena joga v naravi. Za to dejavnost je treba najeti zunanjega strokovnjaka za jogo, ki bo obiskovalce sprostil. Tisti, ki se raje bolj športno udejstvujejo, lahko igrajo igre z žogo. Pot in dogajanje v Peklu naj bi tajala okoli 2 uri. Slika 2 : Izvajanje joge na jasi Pekel 15 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.2.4 POT PO GOZDU DO JAME ZIJALKE Pot do Zijalke nas vodi po gozdu, občasno po skalah, tako da je v primeru vlage treba pohodnike opozoriti na nevarnost zdrsa. Kljub temu pot ni nevarna in zahtevna. Ob jami jih pričaka žalik žena s svojo zgodbo. Obiskovalci si lahko jamo ogledajo, saj ni pretirano globoka in je široka. Ob jami stoji miza z degustacijo in ponudbo različnih zeliščnih čajev, ki jih bodo pripravili ponudniki toplarja. Po približno 40 minutah se bodo odpravili nazaj proti mostu čez reko Dreto. 3.2.5 ZGODBA O POVODNEM MOŽU IN MLINARJU Skupina se bo odpravila nazaj po isti poti in pri mostu bodo malce postali na širokem prodnem nanosu, kjer bodo člani krožka z lutkami odigrali zgodbo o povodnem možu in mlinarju. Pot in odigrana zgodba bosta trajali skupaj okoli 30 minut. Sicer je reka Dreta znana po ugodnem ribolovu in čistoči, če bodo imeli nekaj sreče, bodo lahko opazovali kakšnega ribiča pri ribolovu. Ostale značilnosti, ki bodo predstavljene obiskovalcem, so navedene pod točko 3.5. Na mostu bo obiskovalce pričakal lojtrnik, ki se ga bo marsikdo razveselil, saj bo prijeten prevoz do zaključne postaje pri Brinečevem kmečkem mlinu. 3.2.6 BRINEČEV KMEČKI MLIN Zaključek zgodbe se bo odvil na dvorišču pri Brinečevem kmečkem mlinu. Po koncu si bodo obiskovalci lahko ogledali delo v mlinu, kupili nekaj njihovih dobrot, zaključili pa bomo ob prijetnem druženju harmonikarja, ki nas bo zabaval ob hrani in pijači. Jedli bodo dve vrsti juh (gobovo in golaž) z žganci iz ajdove, ovsene, koruzne in pirine moke ter domači kruh (ponudba pod točko 3.5). Na koncu se bodo posladkali z odličnim pecivom njihove pekarne. Za obiskovalce pripravimo odlomke zgodb v dramski obliki in jih na posameznih točkah odigramo. V ta namen napišemo dramska besedila in se naučimo odigrati odlomke čim bolj doživeto. Po končanem celodnevnem dogodku, ki traja slabih 6 ur, udeležence, ki imajo organiziran prevoz, pri Brinečevem mlinu po končanem dogodku pobere kombi oziroma avtobus, udeleženci, ki imajo lastni prevoz (parkirane avtomobile na parkirišču pred gradom Vrbovec), pa na izhodiščno točko odpelje lojtrnik. 16 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.3 ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE Po poti bajeslovnih bitij je celodnevni dogodek, ki se organizirano odvija na območju občine Nazarje in Rečice ob Savinji: - za organizacijo in izvedbo dogodka je potrebno stabilno vreme (v primeru napovedi celodnevnih padavin dogodka ni mogoče izvajati, saj se dogaja pretežno v naravi, na posameznih območjih je lahko blatno in spolzko ter posledično nevarno); - po vsaj 14-dnevnem vnaprejšnjem naročilu zaključene skupine (prijave zbira organizator Turistično društvo Nazarje) se dogodek odvija vsako soboto v mesecih maj, junij, avgust in september, od 11. ure do okvirno 17. ure; - organizator v sodelovanju z Občino Nazarje poskrbi za redno oskrbovanje prireditvenih prostorov (košnja trave pred gradom Vrbovec in na jasi Pekel); - organizator po Pravilniku o prijavi javnih prireditev ali shodov poskrbi za polletno dovoljenje za dogodek po predstavljenem programu ob sobotah (vključuje uporabo javnih zemljišč, cest, vožnjo z lojtrnikom …); - organizator poskrbi za dobavo in prevoz hrane in pijače na določeno točko postanka (malinovec na prvo postajo, sveže in suho sadje, oreščke ter izvirsko vodo, domače mešane sokove na jaso Pekel in zeliščni čaj v termo posodi k jami Zijalki – poskrbi tudi za pripravo mizice pred jamo ter ponudbo pakiranih domačih čajev za prodajo); - organizator pravočasno obvesti vse sodelujoče na dogodku in poskrbi za izvedbo. 3.3.1 SODELUJOČI Za celodnevni pohod po poteh bajslovnih bitij potrebujemo naslednje sodelujoče: a) ORGANIZATORJA IN VODJO DOGODKA: 2 odrasla člana Turističnega društva Nazarje, ki skrbita za celotno organizacijo in potek dogodka. Prvi spremlja skupino od začetka do konca, predstavi zanimivosti kraja med potjo, drugi poskrbi za prevoz hrane in pijače ter harmonikarja na določene točke postanka, za ureditev prostora pred jamo in prodajo domačih čajev; b) PRIPOVEDOVALCE IN IGRALCE ZGODBE: vseh 7 članov turističnega krožka OŠ Nazarje; c) HARMONIKARJA (učenec OŠ Nazarje ali član Turističnega društva); d) KUSTOSA MUZEJA LESARSTVA IN GOZDARSTVA NA GRADU VRBOVEC: vodi udeležence po muzeju, goste povabi na ogled in predstavitev toplarja, ponudi možnost nakupa spominkov in izdelkov na tržnici; e) IZVAJALKO JOGE: uradna vaditeljica joge ga. Tjaša Copot; 17 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ f) PREVOZNIKA LOJTRNIKA (Konjeniški klub Zgornjesavinjske doline); g) GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC; h) KUS POTOVKE (pravljičarke); i) PONUDNIKE KMEČKE TRŽNICE (suho sadje, sadje, zeliščni čaji); j) TURISTIČNO KMETIJO BRINEČEV MLIN. Z vsemi sodelujočimi smo se člani turističnega krožka povezali in dogovorili za poskusno izvedbo projekta eno soboto v mesecu maju 2015. 3.3.2 KULINARIČNA PONUDBA Slika 2 : Izvajanje joge na jasi Pekel Obiskovalci imajo možnost degustacije kulinaričnih specialitet v gostišču Grad Vrbovec in v Bohačevem toplarju. Tu jim ponudimo hudičeve obložene kruhke, organizator pa poskrbi za domač malinov sok, s katerim si udeleženci postrežejo sami (termo posoda za napitke, PVC lončki). OBLOŽENI HUDIČEVI KRUHKI SESTAVINE: POLNOZRNAT FRANCOSKI KRUH MASLO ČAJNA SALAMA SIR RDEČA PAPRIKA POSTRVJI NAMAZ PIŠČANČJE PRSI Sliki 3 in 4 : Hudičevi obloženi kruhki 18 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ V toplarju sledi degustacija lokalnih specialitet ajdneka in bezgovega soka, ki ga pripravijo in ponudijo ponudniki na kmečki tržnici po ogledu kozolca. AJDNEK Testo: 0,5 kg ajdove moke 1 žlica sladkorja (za kvasni nastavek) 0,5 l slanega kropa mleko po potrebi (1–2 dl) 0,5 kg pšenične moke 4–6 dag kvasa Nadev: 0,5 kg zmletih orehov ¼ l medu Ajdovo moko poparimo in dobro premešamo. Ohlajeni dodamo pšenično moko in vzhajan kvas ter toplo mleko po potrebi. Zgnetemo mehkejše testo in tako pripravljeno testo pustimo vzhajati. Z zajemalko ali žlico testo na tanko nadevamo v pomaščen pekač. Na debelo posujemo z orehi, pokapamo s segretim medom ter pokrijemo z drugo plastjo testa. To ponovimo vsaj trikrat. Na vrhu mora biti testo. Pustimo, da vzhaja, in spečemo. V pečici pečemo približno 60 minut pri 190 ºC. Na jasi Pekel pripravimo za obiskovalce zdrav prigrizek (suho sadje, sveže sezonsko sadje, oreščki), poskrbljeno je tudi za brezalkoholno pijačo (voda, domači sokovi), pri jami pa osvežilni zeliščni čaji (v termo posodi za napitke). Tudi te organizator vnaprej naroči in nabavi pri lokalnih ponudnikih ter pripelje na kraj dogodka. Na turistični kmetiji Brinečev mlin poskrbijo za topel zaključni obrok – dve vrsti golažev (mesni in gobov) s prilogami iz mlina (ajdovi, koruzni, beli žganci, domač kruh, pecivo). Slika 5 : Gobova juha z ajdovimi in belimi žganci 19 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.4. BESEDILA, PRIREJENA ZA PRIPOVEDOVANJE IN IGRO 3.4.1 HUDIČEVA SKALA (igrata kmet in hudič) PRIPOVEDOVALEC: Blizu Savinje je nekoč v revščini živel ubogi mali kmet Bogo. Krava je bila vse, kar je imel. Kmetič si je pomagal z ribolovom v Savinji, kar pa je bilo prepovedano! Ko so mimo hodili hlapci in lovci so kmetiča hitro opazili. V stiski je zaklel, naj mu sam vrag pomaga. VRAG (z resnim glasom): Fantič, kaj pa je tebe prineslo v tako slabo izkušnjo? KMETIČ (zadihano): Lovili so me … VRAG (začudeno): Zakaj so te pa lovili, kar tako te že niso, kajne? KMETIČ: Am, veš takole je. Malo mi gre na tesno z denarjem, pa sem moral z nečim zaslužiti in ti hlapci ... Če le lahko, me zatožijo grajskemu gospodu. Me zdaj razumeš? VRAG: Seveda te, mislim, da ti lahko pomagam. Varoval te bom pred škodoželjnimi hlapci, da boš lahko mirno lovil v Savinji. KMETIČ: Oh, kako si prijazen. Stokrat ti boklonaj. VRAG (se ob besedi kar strese in nejevoljno reče): Lepo počasi, to pa ne bo čisto zastonj. KMETIČ: Kaj pa želiš? Saj veš, da sem brez denarja? VRAG: Nič denarja, tvojo dušo bi imel. Tri leta imaš čas, da poskrbiš za svoje blagostanje. Tedaj pa bom še pred prvim svitom prišel po tvojo dušo. PRIPOVEDOVALEC: Kmetič in vrag sta se tako dogovorila za plačilo. Kmetiču je šlo na bolje, celo novo kravo si je privoščil. Rib je tudi imel dovolj za prodajo. Ampak po dveh letih in pol se je spomnil, da bo vsemu dobremu sledil peklenski konec. Spraševal se je, kako bi hudiča pretental. Napočil je usodni večer in vrag je že stal na pragu kmetičeve skromne bajtice: KMETIČ: Vrag, te lahko prosim še za zadnjo uslugo? VRAG: Kako ti lahko pomagam? KMETIČ: Prosil bi te, če bi mi prinesel veliko skalo s Črete, da bom na njej zgradil lepšo hišo. VRAG: Naj bo. Prinesel ti jo bom, a ko se vrnem, bo tvoja duša za vekomaj moja. PRIPOVEDOVALEC: Vrag je bil hitro na Čreti, a je bila skala celo zanj pretežka in je trajalo predolgo. Njegov čas z jutranjico mine in tedaj mora izginiti. K temu je pripomogel kmetič sam: ko je bil vrag že blizu griča, je udaril po zvonu v cerkvi. Vrag je mislil, da že zvoni jutranjica, in je skalo izpustil med Dreto in Savinjo, kjer stoji še danes. Pobegnil je globoko v gozd. 20 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.4.2 ZGODBA O IZGINULEM HUDIČU (pripoveduje pripovedovalec, ostali igralci besedilo dopolnjujejo z nemo igro ali mimiko) Nahajamo se na prelepi gozdni jasi, imenovani Pekel. Kako je dobila to ime, ni povsem jasno, obstajajo pa domneve, da se je na to jaso pred davnimi časi zatekel hudič, ki je bil bežal pred zvitim kmetičem Bogom. Nekega jutra se je ob svitu menda na tem mestu naredila črna tema, drevesa, ki so tedaj zaraščala to področje, so se v hipu pogreznila globoko v zemljo in skupaj z njimi tudi hudič, ki se je v begu znašel tam. Dolga leta je bila jasa pusta in prazna, nato pa se je neke pomladi čudežno zarasla. Zrasel je travnik, poln prečudovitih cvetic. Pravijo, da je bilo to tedaj, ko se je v jamo Zijalko, ki stoji v gozdu, nedaleč od Pekla, naselila žalik žena. Žalik žene so živele pod Menino planino, v jamah in gozdovih ob rekah Savinji in Dreti, ter so ljudem prinašale srečo. Kmetom so pomagale pri poljedelstvu, mladeniče in mladenke so blagoslavljale z večno srečo in zvestobo, novorojencem so v zibel polagale usodo. 3.4.3 ZGODBA O ŽALIK ŽENI (pripoveduje žalik žena v jami Zijalki ali pred njo) Ko sem zaradi očetovega dogovora s povodnim možem, da me dobi za ženo, neke noči pobegnila od doma, sem se zatekla globoko v gozd ter se skrila v to jamo, kjer sem počasi odkrivala svoje nadnaravne moči. Na osamelo jaso, kjer smo pravkar bili, sem hodila vsako jutro nabirat zeli in iz njih pripravljala razne zvarke in napoje, jih sušila za zdravilne čaje, pod zemljo pa kopala čudežne ostanke pogreznjenih dreves. Kadar sem izvedela, da se moži prijazno dekle ali ženi zal mladenič iz vasi, sem ob nedeljah šla v vas k maši. Svoje sijoče lase sem skrbno spletla v kito, jih skrila pod ruto ter se preoblečena v navadno dekle porazgubila med ostalimi vaščani. Skrivaj sem mladenki ali mladcu v žep porinila košček čudežnega lesa, ki je s svojo čarobno močjo in dobroto za večno pokopalo samega hudiča, ko je bežal pred kmetičem. Ta les je prinašal srečo in večno zvestobo v zakonu. Dobrim a revnim okoliškim kmetom sem z zvarki poškropila nerodovitno njivo in ta je naslednjih sedem let rodila bogato, da je kmetu kar pelo srce. Povem vam skrivnost, da je v okolici jame in v njej še veliko ostankov čudežnega lesa, le srečo moraš imeti, da jih najdeš. Če se nekoliko ozrete okrog sebe, morda najdete tudi kakšnega zase. Za vse vas pa sem pripravila mešanice zeliščnih čajev, ki jih lahko dobite tukaj pri meni. 21 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Slika 6 : Žalik žene v gozdu (KUS Potovke) 3.4.5 ZGODBA O MLINARJU (pripoveduje mlinarica, igrata povodni mož in mlinar) MLINARICA: Nekoč smo v mlinu nedaleč stran z možem Tinetom in hčerko Kristinco lepo in v miru živeli. Vsak dan smo hodili v mlin in mleli moko. Bili smo zadovoljni, kruha nam ni manjkalo. Kristinca je rasla in bila iz dneva v dan lepša – bila je lepa kot gorska vila. Nekega poletja pa je začela Savinja upadati. Moj mož – mlinar ni vedel, kaj naj naredi. Bil je ves iz sebe, saj ni mogel opravljati svojega dela brez vode. Nekega poznega večera je sedel na skali ob Dreti in premišljeval, kaj naj stori. MLINAR (drži lutko na kamnu ob vodi, kot da premišljuje): Ej, jej, kaj mi je storiti. Dreta je že več tednov skoraj suha. Mlinsko kolo je obstalo in kamni v mlinu nič več ne trejo žita. (Izza druge skale pokuka povodni mož in mlinar se ga prestraši.) POVODNI MOŽ (vpraša mlinarja): Kaj delaš ob tako pozni uri tukaj? MLINAR (mu zaskrbljeno odgovori): Struga Drete je skoraj suha. Ne morem mleti žita in preživljati družine. Moja lepa hči Kristinca bo kmalu godna za ženitev, jaz pa ne bom imel niti beliča, da bi ji priskrbel ustrezno balo. Kaj balo, vse premoženje bom moral prodati, da bomo sploh lahko preživeli. Ko bi mi le lahko kdo pomagal? POVODNI MOŽ (ga z zanimanjem posluša, nato pa odgovori): Poslušaj, mlinar, jaz ti lahko pomagam. Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje hčerke lepote zaslišal sem davi. Daj mi jo za ženo, pa ti obljubim, da bo Dreta tako narasla, da boš lahko postavil še eno mlinsko kolo in z ženo bosta lepo živela. Kristinca pa bo v mojem podvodnem gradu z menoj kraljevala podvodnemu svetu. 22 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ MLINAR (nepremišljeno in veselo): Velja, dam ti hčer za ženo, da bom le lahko spet mlel. In če praviš, da bo Kristinca kraljica … Ha, potem sem našel izvrstnega snubca, boljšega ne bo dobila. POVODNI MOŽ (seže mlinarju v roke): Torej velja. Že danes ponoči bo Dreta narasla in tvoje mlinsko kolo se bo zopet vrtelo, da bo veselje. Ti pa le glej, da mi jutri ob mraku pripelješ Kristinco, da jo odpeljem v svoje podvodno kraljestvo (povodni mož izgine). MLINARICA (žalostno): Tako sta se dogovorila. Reka je že naslednji dan začela naraščati in mlinski kamni so spet zaropotali v našem mlinu. A Kristinca je tisto noč izginila. Iskala sva jo dneve in tedne, a je nisva našla. Mož je vedel, da ni ravnal prav, ko se je pogajal s povodnim možem. A za to je bilo prepozno. Voda je po nekaj dneh spet začela upadati in od takrat naprej Dreta nikoli več ni bila visoka kot tiste čase. Slika 7 : Povodni mož 3.4.6 ZAKLJUČNA ZGODBA V mlinaričini zgodbi smo slišali, kako je reka od časov, ko je Kristinca zbežala od doma, za večno ostala mirna in nizka. A to ni povsem res. Še dandanes se dogajajo v naših krajih čudne reči. Ob hudih neurjih Savinja in Dreta tako narasteta, da je pod vodo pol vasi, spet drugič nastopi huda suša, da sta strugi rek popolnoma plitvi in nekateri so prepričani, da so ti pojavi povezani s preteklostjo. Pravijo, da povodni mož še dandanes išče primerno ženo in šele ko bo našel dekle, ki ga bo samo izbralo za moža ter se preselilo v njegov podvodni grad, bo njegov nemirni duh pomirjen in reka Savinja bo s svojimi pritoki ves čas tekla enakomerno po strugi – če le ne bodo imele prstov vmes žalik žene izpod Menine planine. Najlepša hvala za vaš obisk, upamo, da ste uživali v našem dogodku. Pridite še kdaj in raziščite še druge zanimive kotičke Savinjske doline. 23 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.5 PODROBNEJŠI OPIS OGLEDNIH TOČK Spodnji opisi služijo seznanitvi udeležencev dogodka z bodisi pomembnimi dejstvi, bodisi zanimivostmi našega kraja. Za prenos teh informacij je zadolžen vodja poti – član Turističnega društva Nazarje. 3.5.1 GRAD VRBOVEC Grad ob sotočju Drete in Savinje v Nazarjah štejemo za najpomembnejši posvetni spomenik srednjeveške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini. Ime Vrbovec je povezano z vrbovjem, ki je nekoč obraščalo bregove obeh rek. Prvotni grad, pozidan v 12. stoletju, je stal na skalni kopi sredi grajskega kompleksa, današnjo podobo je dobil okoli leta 1480. Leta 1920 so na vrhu skale pozidali kapelo sv. Jožefa, grad sam pa poimenovali Marijin grad. Ob okupaciji leta 1941 so grad zaplenili Nemci in porušili kapelo, saj so nameravali tam namestiti protiletalsko topništvo. Leta 1944 je bil grad požgan, po koncu vojne pa le delno obnovljen. Pred usodo številnih propadajočih slovenskih gradov je Vrbovec rešilo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je v letih 1988–1992 izvedlo popolno obnovo. Danes v njem domujejo gozdarske institucije, občina, številna zasebna podjetja, gostišče ter muzej gozdarstva in lesarstva. Slika 8 : Muzejska zbirka 3.5.2 MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA Muzej Vrbovec, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, je javni zavod za opravljanje muzejske dejavnosti. Dolga leta je med lokalnim prebivalstvom in strokovnimi institucijami Zgornje Savinjske doline živela želja po zaščiti in predstavitvi kulturne dediščine s področij gozdarstva in lesarstva. Gre za panogi, ki sta predstavljali glavni vir dohodka in s tem preživetja večine ljudi tega območja. 24 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Septembra 2001 je bil v gradu Vrbovec odprt Muzej gozdarstva in lesarstva, edini te vrste v Sloveniji. Muzej Vrbovec se ukvarja z zaščito, varovanjem in prezentacijo premične kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva na območju Zgornje Savinjske doline. 3.5.3 BOHAČEV TOPLAR V Nazarjah, na dvorišču za nekdanjo imenitno Bohačevo gostilno, stoji veliki dvojni kozolec toplar – Bohačev toplar. Po letu 1874 ga je dal pozidati gostilničar Anton Turnšek, postavila pa ga je ena številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od srede 19. stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale zlasti na bogatih kmetijah. Obe čelni steni kozolca ter njegovi vogalni nosilni stebri so v celoti zidani, pobeljeni in okrašeni. Steni, ki ju nosi širok lok, sta v treh ravneh okrašeni z opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa. "Spodrezane babe" nog pa stojijo na kamnitih podstavkih. V pritličju kozolca je urejena tržnica, ki daje kraju možnost novega družabnega utripa. Tla kozolca so delno tlakovana s porfirjem, položenim na betonsko ploščo, ki služi tudi kot temelj sicer precej nestabilni konstrukciji kozolca. Po sredini notranjosti kozolca je urejen prehodni del tržnice. Elementi same tržnice so izdelani prav tako iz porfirja ter lesa, osvetljuje pa jo ambientalna osvetlitev. V prvem nadstropju – "gumnem", kamor vodijo na novo zasnovane stopnice, je urejen stalnim razstavam namenjen prostor. Izkoriščena je tudi podstreha kozolca, ki je namenjena občasnim in večjim razstavam. Oba razstavna prostora sta seveda opremljena z razstavnimi vitrinami, panoji ter izbrano osvetlitvijo. Sliki 9 in 10 : Zunanjost in notranjost Toplarja 25 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 3.5.4 JASA PEKEL Ravnica sredi gozda v velikosti 3,5 arov nudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi. Na obrobju jase stoji manjša brunarica z urejenimi prostori za pripravo piknikov, športnih in zabavnih druženj. 3.5.5 JAMA ZIJALKA Skalna jama brez kapnikov se nahaja nekaj metrov niže od jase Pekel. Jama je večinoma suha, le ob večjih količinah padavin se v njej pojavi voda. Jama je dovolj široka in visoka, da sprejme do 15 oseb. Je dovolj svetla za manjše dramske predstavitve. Okolica jame je neokrnjena, poraščena z gozdom. 3.5.6 REKA DRETA V preteklosti je bila reka znana po splavarjenju in številnih žagah, sedaj pa je zanimiva zlasti za ribolov in različne športne aktivnosti. Kot nepogrešljiv element krajinske podobe je z ohranjenostjo naravnih brežin primerna tudi za sprostitev in dolge prijetne sprehode. Slika 11 : Reka Dreta 3.5.7 BRINEČEV MLIN Kmečki mlin je na kmetiji Brinovc deloval, torej mlel, vse vrste žita že okrog leta 1800, leta 1940 pa so mlin razširili in uredili stanovanje za mlinarja, ki je mlel vse do leta 1958. Po tem času je do leta 1960 opravljal mlinarsko delo samo še oče Franc, ki pa je mlin ustavil zaradi nerentabilnosti in tržnih razmer v Zgornji Savinjski dolini. Kmečki mlin je stal skoraj četrt stoletja. Vendar je želja po vonju sveže mlete moke in spomin na dišeči domači kruh iz krušne peči povzročal nostalgijo in željo po obnovitvi mlinarske dejavnosti, ki so jo izvajali naši predniki ter nazadnje oče Franc. Prav on je ponovno usposobil par 26 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ kamnov leta 1985 ter mlel žito za lastne potrebe. Povpraševanje po teh storitvah je bilo vse večje in to je pripeljalo do odločitve, da postavijo sodobnejši valjčni mlin. Od začetka so mleli dvakrat tedensko. Postopoma so se količine zmlete pšenice povečevale, zmeraj več je bilo prodaje na domu in tako se je kazala potreba po urejenem prostoru za prodajo vseh vrst mlinarskih izdelkov. Leta 2003 so odprli nov poslovno-turistični objekt ob glavni cesti Mozirje–Logarska dolina v kraju Spodnja Rečica. Slika 12 : Brinečev mlin 4 PREDSTAVITEV IN TRŽENJE PRODUKTA Naše POPOTOVANJE PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ bi predstavili na več načinov: a) Z objavo turističnega produkta na spletni strani šole, po socialnih internetnih omrežjih (Facebook, Twitter …), povezave na drugih spletnih straneh (npr. grad Vrbovec, Brinečev mlin, Občina Nazarje, Turistično društvo Nazarje). b) V zgibanki, ki bi bila dostopna na vseh javnih mestih v kraju (gostilna, trgovina, pošta, grad, kulturni dom, samostan …), tako da bi naključni obiskovalec brez težav dobil idejo, kako drugače, zanimivejše in razburljivejše preživeti dan v našem kraju. Na zgibanki je predstavljena celotna zgodba, razdeljena tako, da posameznika vodi od točke do točke na zemljevidu. Na posameznih točkah sam prebere del zgodbe in doživi kraj v posebnem vzdušju. c) Z reklamnimi plakati, ki bi jih obesili na vidna mesta. d) Z objavo in predstavitvijo v časopisu Savinjske novice. e) Z objavo in predstavitvijo po šolskem radiu. f) Z objavo in predstavitvijo na lokalni televiziji VTV (v oddaji MIŠ MAŠ). 27 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 5 STROŠKOVNIK SPECIFIKACIJA STROŠKOV NA OSEBO - pogostitev za dobrodošlico (obloženi kruhki) 0,80 eur/kom (5 kom), malinov sok, čaji 4,40 eur/osebo; - vstopnina muzej in toplar z degustacijo 5,10 eur/osebo; - vadba joge 6,00 eur/osebo; - zdrav prigrizek (suho, sezonsko sadje, oreščki, čaj) 2,00 eur/osebo; - vožnja z lojtrnikom 3,00 eur/osebo; - končni ogled in pogostitev pri Brinečevem mlinu (dve vrsti enolončnic, prikuhe, kruh, pecivo) 8,00 eur/osebo - organizacija, prevozi, ostali stroški 4,50 eur/osebo Kotizacija za vsakega posameznika brez prevoza, z vodenjem, vstopninami in prehrano je 33 €. Določene točke programa (npr. degustacija v toplarju, joga ...) je mogoče po želji izključiti iz programa. V tem primeru se prispevek posameznika ustrezno spremeni. 6 ZAKLJUČEK Med procesom izdelave turistične naloge smo se vsi sodelujoči trudili po svojih najboljših močeh. Čeprav se je letošnja tema sprva zdela zelo preprosta, smo se v teh treh mesecih skupnega dela kar nekajkrat znašli pred težavami, dilemami, dvomi ... Že sama izbira zgodbe za produkt je bila trd oreh, saj je bilo treba izbrati zgodbo, na podlagi katere je možno zasnovati turistični produkt, ki bo za naš kraj predstavljal nekaj novega, svežega in zanimivega. V ta namen smo najprej dobro pregledali dosedanja dogajanja v našem kraju in ugotovili, da se z zgodbarjenjem aktivno ukvarja KUS Potovke, vendar so njihovi produkti namenjeni predvsem animaciji otrok (spoznavanje ljudskega izročila, bajk in povesti, tematsko praznovanje rojstnih dni, prireditve za šolarje ...). Ugotovili smo, da za naključnega turista (ali skupino turistov) v našem kraju ni ponudbe, ki bi vključevala vse to, kar smo uspeli združiti v celoto mi. Naš letošnji produkt obsega več področij turistične ponudbe – od kulturno-zgodovinske in umetniške na prvih postojankah pohajkovanja, do rekreativne in relaksacijske v osrednjem delu poti in nenazadnje do spoznavanja starih običajev (vožnja z lojtrnikom, ogled starega mlina). Prav zaradi te široke raznolikosti je bilo toliko težje najti način, kako vse skupaj sestaviti v celoto. S skupnimi močmi nam je 28 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ uspelo delce povezati z zanimivo in raznoliko dramatizacijo zgodb na posameznih postajah ter ustrezno kulinarično ponudbo. Pri samem načrtovanju poti smo morali dobro pregledati teren (pot smo prehodili na enem izmed popoldanskih srečanj) in premisliti, kako osemkilometrsko pot izpeljati tako, da ne bo prezahtevna in hkrati dolgočasna. To nam je uspelo s posameznimi zgodbarskimi postanki, sproščanjem z jogo in na koncu z vožnjo z lojtrnikom. Med izdelavo naloge smo se naučili veliko novega, na primer: vživljanje v turista, ki bo to pot prehodil (zakaj bi se zanjo odločil, kako se bo počutil, kaj mu bo všeč, kaj ne ...), sodelovanje z gostinci in drugimi ponudniki živilskih izdelkov (pogajanja za konkurenčno ceno jedi, postrežba ...), dogovor s konjeniškim klubom za vožnjo z lojtrnikom (pridobivanje potrebnih dovoljenj, za katere bo poskrbel organizator poti v sodelovanju s konjeniškim klubom), izdelava kostumov in lutk za dramatizacijo ... Edino oviro nam predstavlja dejstvo, da našega produkta zaradi vremenskih razmer ne moremo preizkusiti še pred oddajo pisnega dela naloge, kar pomeni, da pohajkovanja po poteh bajeslovnih bitij žal ne moremo objektivno oceniti in ugotoviti morebitnih napak, pomanjkljivosti, pa tudi zanimanja za udeležbo ter zadovoljstva udeležencev. Imamo pa dogovor z zunanjimi sodelujočimi, da projekt izpeljemo enkrat v spomladanskem času in tega se vsi zelo veselimo. Naj na koncu poudarimo, da smo bili zelo presenečeni in veseli odziva zunanjih sodelujočih, ki so z zadovoljstvom potrdili sodelovanje in pomoč tako pri izvedbi projekta kot pri predstavitvi naloge na turistični tržnici v Mercator centru. 29 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ LITERATURA IN VIRI: Orešnik, M., Štiglic, V., Weiss, P.(2013): Gori, doli, sem in tja. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Videčnik, A. (1998): Zgornjesavinjske vistorije. Mozirje: Zavod za kulturo. http://brinovc.si/ http://www.muzej-vrbovec.si http://www.nazarje.si/default-86000.html https://loyoladigitaladvertising.wordpress.com/2014/06/10/digital-storytelling-andtourism/ http://www.ecotourism.org/news/travel-storytelling-how-can-stories-help-destinationmarketing http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C2014%5Czgodbe_le tak_web_17607.pdf http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C2014%5CZgodbars ki_priro%C3%84%C5%A4nik_-_celoten_31.1_17646.pdf http://www.potovke.si/ 30 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Priloga 1 IZRAZI ZA KVIZ Reka Dreta – zaradi vodnega rečnega potenciala in zaradi topljenja snega je dobila ime SNEŽNA HČI PLANIN. Žalik žene – ženske z nadnaravnimi močmi, ki so nekoč živele v Zgornji Savinjski dolini. Bohačev toplar – velik dvojni kozolec v Nazarjah. Kokarska Zijalka – manjša zijalka v dolžini 16 m se nahaja nad močnim kraškim izvirom. Pomembna je kot sled podzemeljskega odtoka Kokarske Suhe. Ajdnek – sladki kolač iz ajdove moke in medu, kulinarična posebnost Zgornje Savinjske doline. 31 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Priloga 2 32 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ 33 Turistični krožek OŠ Nazarje PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ Priloga 3 PO POTEH BAJESLOVNIH BITIJ – predstavitev na tržnici Letošnje leto se bomo na tržnici predstavili z lutkami. Igralci bodo skriti za leseno sceno, skozi katero bodo prihajali različni liki iz turistične naloge (povodni mož, mlinar, mlinarica ipd.). Celotno prizorišče bo potekalo na treh nivojih. Prvi bo sama scena – gozd in lutke v njem, na drugem nivoju bodo predstavljeni razni spominki, zgibanka in turistična naloga, na najnižjem pa bo predstavljenih nekaj dobrot: hudičevi kruhki, pecivo, zeliščni čaj in hudičev napitek. Učenci bodo oblečeni v like, ki so opisani v nalogi. Na tržnici ne bomo potrebovali stojnice. 34
© Copyright 2024