TRIHCLOGIJA
IN DERMATOLCSKA
KOZMETCLOGIJA
EAKTERI.JSKE
EOrF.Zr\t
KOZ=
Bahterije @riko bahterion -,tror) sornnjhni, sarnopod drobnogledom
/
virl.ljivi rnihroorganiznai,
ki dive v zem.lji,vod.iin zrahw,vdivih in ynrtrib
telcsihiivali in ra.stlin. V zyahwsotwd.iv yelihib viiinah. Mnogo bahterij
(griko spora - serne).Sporenastanejot, telesw
iiri twdi v oblihi end.ospor
shicanrrn
przti styuplnx, orl hnterih
bnhterij.Vzdri,ijo zelovisohovroiino irc sood.porne
razritc bakterijehitro poginejo.Relativno zelomalo bahterijpovzroia bolezni,ki se
iruenwjejonnlezl.jirenli hwine. Veiina bahterij i,ivi p zernlji. Tu razhrajajo wytvs iittali,
rastline in njihove izloihe, hi jih lahho rastline uporabljajo za nojo hrano. Najenostavnejiebnhterije imajo obliko:koki (itnajo
jagod.astoobliho), bacili ali paliiice (podofuovatoobliha) in spirili (vijwgnsteoblihe).
Bakterijska flora koZe dloveka
se nalezejopredvsemotroci, posebno v higiensko pornanjkljivih razmcrah, naladno z dotikom od drugih bolnikor'. Povzroiitclje pa tudi z rokami prenesejo ua
koio iz nosa (tudi nasprotno l) ali pa iz enega na drugo rnesto koie. Impetigo sc
najveikat razvije na obrazu poscbno okoli nosa ir.r ust ter na rokah, zlasti na
prstih. Pri vcliki vetini bolnikov najdemo ncurejcno zobovje. Bolczen jc omcjcna
na povrhnjico. Na koii se pojavijo mehuriki razliine velikosti, napolnjeni z nlmenkastim izloikom. Stena mehurikov je zelo neina in se hitro raztrga. 'Iako
nastanejoposuicne medeno rumenkastekrastc. Cc jc v n.rehuriku gnoj so iz njil-r
nastalekaste umazano rjave ban'e. Pri hujiih oblikah impctiga velikokat odtcie jo regior.ralnebczgavkc.Sploino poiutje navadno ni prizadeto. lVlorcbitcn zaplet
inrpetiga jc posebno pri otrocih hujie vnctje lcdvic. Postavljanjediagnoze irnpctiga zdravniku danes ne prcdstavljaveiji problem. Zdravljenje impetiga je prcdvsem skbna odstranitev mehurjer'. Klastc laijc odstranimo z blago razt()pino
hipcrrnagana ali raztopino I promilnega rivanola. Pozneje so zelo koristna razna
mazila s Siloko spektralnimi antibiotiki. Zelo pomembna jc sploir.rahigiena, zlasti
pa iistoia rok in nohtor'. Pri hujSih oblikah je potrcbno sploino antibiotiino
zdravljenjc,pri prizadetostiledr,icpa zdrar4jenjev bolni!nici.
Koia iloveka je tik pred porodom $e sterilna,od poroda dal.jepa je ie naseljenas
stalno in zaiasno bakterijskofloro. Ta je razliina glede na lokalizacijo. Drugaina
jc npr. na vlaZni koii v pregibih kot na suhi koii. Vsa ta flora je v normalnih
razmerahneikodljiva iloveiki koii, in tako tudi iloveku. Imenujemo jo tudi stal
na naravnabakterijska flora koie in ima r, nonnalnih razmerahponrembno vlogo
v obrarnbi pred razliinimi drugimi patoloikimi bakterijami. Zato jc pomembno
loiiti nararno bakterijskofloro od patoloikc. Bakterije, kot npr. Staphylococcus
epidcrmidis, nckaterc vrste Propionibacterium in Corynebactcrium so dcl stalne
bakterijske fiziolo(ke flore iloveike koie. Njihova gostota je med 1000 in
I0.000.000 na la'adratni cm normalne iloveike koZe. Pri zdravem tloveku najpogostcjie niso povzroiitelji bolezni, toda v primerih zmanjiane obrambne moii
nrganizma lahko povzrotiio teika bakterijskavnetja (sepsa,endokardiris, manifestni - razviti AIDS ...). Sploino, poikodovana in vlaina koia, dolgotrajna uporaba antibiotikor', nekontrolirana uporaba kortikosteroidov in drugih hormonov,
citostatiki, 2e omenjcni AIDS, ali nizek higienski standard, sprernenijonaravno
baktcrijsko floro koie in sproiijo njil-rovopatolo5ko delovanje. Razdelitevbakterijskih bolezni koie je teiavna in razlitni avtorji navajajorazliine klasifikacije.V l-l l. 2. ANGULUS INFECTIOSUS ORIS (" ivale ") je pogosta vrrctna
spremembav usurih kotih. Ustni kot jc zavoljo dotekan.jasline pogosto vlaZcn(pri
danalnjem prispevku bomo opisali samo najpogostcjic .
otrocih, r,starosti zaradi gub ali slabe proteze, zaradi drugih bolezcnskih stanj v
PIODIIRMIJE (griko pyon - gnoi ), so bolezni koie povzroiene piogenim ustni votlini pri katerih je izlotanje sline poveiano...). Sprcmembe so navadn<r
. Na koii in sluznici se pokaie pordelost, kateri se pridruii majl.rna
(osnovni simptom je gnojcnje) bakterijam: streptokoki in stafilokoki. Glede na obojestranske
globino gnojncga r,netja, delimo piodermije v povrhnje (epiderrnalne),globlje ranica in velikokat razpoka koie ali sluznice.Odpiranje ust je zaradi novega slin(epidermokrrtane)in globoke (kutanosubkutane).Poleg tega jih delimo 3ev tiste, jenja bolete in pekoie. Pogosto se na tako razpoko naseliie glivica - Candida albiki so na koine priveskevezane ali nevezaneter po njihovem poteku 1' okutnc in cans.Tako nastanebela obloga v ustnih kotih. Procesdostikrat pokiva razpokana
krasta. Pri zdravljenju je potrebno predvsem "poiskati" osnovnegapovzrotitelja
kronitne piodermile.
(sladkornabolezen, anemija pomanjkanje Zeleza,bolezni prebavil, slaba zobna
prot€za - 80 % ...). Pri otrocih razpoketuiiramo s 5 7osol. Arg. nitrici. Pri odraslih
I. EPIDERMALNE PIODERMIIE
poleg iskanja osnovnega povzrotitelja in lokalne antibiotske (ali antimikoticnc)
terapije, dodatno ie priporoiajo vitar.nineB - complexa, ter preparate ieleza.
je pogosta piodermija. Povzrotitclji so Poljudno miSljenje,da se "ivale" prenaiajo z umazanim kozarcerntorej I.redrii.
I. l. IMPETIGO
CONTAGIOSA
streptokoki ali stafilokoki raznih vrst, vendar me5aneokuibc niso redke. Boleznr To scvedane pomeni, da higiena ni potrcbna.
hnpetillo contngiosa
"dpale "
Fr.rllic u litis siwp lcx bar bae
Sen na nogt
Stevilni turi in harbunht:l na
hoii zntiljn
je stafilokokna infbkcija povriinskega, epidermalnega
l. 3. FOLLICULITIS
dela dlatncga lolikla. Pri najlaiji obliki folikulitisa se poiavijo za bucikino glavic<.r
velike, z ozkim rdedim kolobarikom obdane, viasih srbcie in gnojne koZne spremembe, skozi katere dostikrat molijo dlake (ostiofolliculirs).Vnetje se lahko pojavi tudi na ustiih izvodil znojnic (ostioporitis) ali pa neotlvisno od koinih
priveskov. Bolezen se najveikrat poka2e na pregibnih mcstih in na sprednji strani
stcgen,r'dasihtudi v lasidiu (najveikrat pri orrocih). Zelo pogosto se bolezen ponavlja. Nastanku bolezni pripomogne sladkomabolezen,pretirano potenje,nepravilni uporaba obkladkov in podobno. Prcienti tutijo srbenjeali petenjc
Oba spola sta enako podvriena infekciji. Bolezen je zelo pogosta pri profesionalnih Soferjih.Ker infekcija ne gre iez epidermokutano mejo, po zdravljenju ne nastanejo brazgotine. Pri zdravljenju se uporablja samo lokalna terapija. Dandanes
so najveikrat v uporabi antibbriina mazila, ter mehanitno in kemijsko iiSienje
ko2e z blago raztopino hipcrmanganaali I promilno raztopino fuvanola. Samo
redko je potrebno zdravljenjez antibiotiki. Viasih je porrebno tudi previdno puljenje prizadetih dlak.
2. EPIDERMOKUTANi PIODBRMIIE
je stafilogenainfekcija
2. r. FOLLICULI'IIS
SIMPLEX DISSEMIINATA
nastalazaradi prodora bakterijeiz epidermalnegav kutani dcl lasnegafolikla. Skoraj vcdno nastane sekundarno iz fblikulitisa. Videvamo ga pogosro kot stranski
sirnptom pri bolczni koZe pri katerih je prisotno motno srbenje (neurodermitis,
uiivost, garje ...). Lokalizacijasprememb je ista kot pri folikolitisu. Nikdar se ne
pojavi na dlaneh in podplatih, ker tam ni dlak ne lasnih korenin. Obiasno jc
zvi$anatemperatura. Lahko so tudi povciane regionalne bezgavke.Torej vnerni
proces se clogajav globljem delu lasnegalolikla. Zdravljenje je enako kot pri fb
likulitisu.
4. ERYSIPELAS (5en)
Sen je pogosta bolezen. Pojavljase navadno pri starejiih ljudeh, venclarga lahkri
nalezejotudi dojcntki. Nalezljivostje pri tisrih, ki so zanj dovzetni, lahko zelo veIika, viasih oiitno moina brez neposrednegadotika z bolnikon. I)r-ugi pa se ga
cclo pri negovanju bolnika ne nalezejo. Pri nekaterihje 6enoiitno avtointtkcija iz
2e oclprtegastreprokopnegaZariiia. Povzroiitelj je bera hemolitiini srrcprokok
skupine A, redko skupine G. Po inkubaciji nekaj ur do vei dni se bolezen priine z
mrzlico, vCasihz bluhrnjem. Temu sledi r,isokavrcriiuir.Nato se pokale dokaj ostro omejena pordelost koie s prstastimi poc'lalj5kiv zdravo ko2o in otcklina.
Navadno otetejo regionalne bezgavke.Velikokrat izbruhne 5cn kot kornplikacija
pri bolnikih..s"krinim iilam" in golensko razjedo. Tipiino mcsro za nastanekje
tudi obraz. Sen ,rrtne votline ie redek,'r,endarzelo nerarcn za mo2nost zaduSin.c.
Sen nagiba h kroniir.rem ponavljanju. Kasncjsirccidivi viasih niso vei burni in
lahko potekajo celo brez vroiine. Posledicakroniinega ponavljanjana enern in is,
tem kraju je lahko trajna zatrditev koie. Ta postanedebela.Tak pojav je posebn<r
znan na zgornji ustnici, tako da zgornja ustnica spominja na rilec. Podobno se na
golenih ali na zr.rnanjihmoikih genitalijah pri ponavljanju bolczni siasoma lahko
razvije elefantiaza("noga podobna slonovi"). Zdravljenje je obvezno antibiotsko
(penicilin v tabletah ali injckcijah). Vprimeru alergijena penicilin pa drugi antibi,
otiki. Lokalno so koristni obkladki fizioloike razropine. Pri hujSih oblikah icna in
pri bolnikih, ki so tudi drugate bolni in oslabeli,je potrebno spkr6nozdravljcnjcv
bolniSnici,zlasti zavoljo obremenitve srcapri visoki vroiini ter zlradi nrorcbitnegr
spremljajoiegavnetja ledvic. Pri ponavljajoiem $enuje priporotljivo obcasr.ro
preventivno zdravljenje("profilaksa") s penicilinom v tasu, ko bolnik Scnanima. Po,
leg tega je koristno pravilno negovanjein zdravljcnjeko2c na rncsrih,iz katerih sr:
pri bolniku razvija den (okuibe ustnegir kora, zdravljenje kinih 2il spodnyih
okoniin, zdravljenjegliviine infekcije rned prsti stopala...,).
2. 2. FOLLICULITIS
SIMPLEX BARBAL
ic stafilodermiia brade odraslih
moSkih. Zaietne spremembeso poclobne kot pri l-crlikulitisu.Procesna bradi za- dr. med. Slobodan Vujasinovii
jrme vtasih obse2nedlakavepovriine (temr.rje dostikrat krivo britje ). Dlake se da- spec.za ko2rrein spolnebolezni
jo z lahkoto izpuliti. Potek bolezni je navadno kroniten, posebno pa takat, kadar Zclravili3te LaSko
sc spremembe zaradi clolgotrajnegazdravljenja z" mtzlli dodatno vnamejo. Taka
oblika bolezni se, r'iasih zdruiena s kroniinim rinitisom, razvije tudi na brkati
koZi zgornje ustnice. Zdravljenjeje podobno kot pri impetigu (lokalna anribiotiina mazila obirsno splo5no zdravljenje z antibiotiki...). Pri hujiih oblikah je
potrebna uporaba kortikoidov. Za tasa zdravljenjani priporoiliivo britje. Vnetni
proccs lahko uniii lasno korenino. Takrat po zdravljenju ostanejo na koii brade
brazgotine.
(" tur "1. ic je vnetje lolikJaprese2enjegove meje in se
2. 3. FURUNCULUS
razvijeta perifolikulitis ter gnojni absces,nastanetur s hudo vnetno inlfitracijo,
oteklino in osrednjim odmrlim delom. Furunkel lahko dose2cvelikostia.jca.Bolnik
iuti boleiine spontano ali na pritisk. Skoraj vedno je poviiana temperatura.Posebno so nevarni turi na nosu, na licu ali na zgornji ustnici. V teh primerih je moina
huda komplikacija - gnojni meningitis. Zato ni priporoiljivo rure "strskari". Ce se
furunkli ponavljajo tedne in mesece neodvisno drug od drugega gre za FURUNKULOZO. To se dogaja navadnotakat, kadar se zavoljo kake druge splodne
bolezni zmanjia odpornost organizma (sladkoma bolezcn, bolezen ledvic, debe
Iost, AIDS ...). Zdrar,ljenjeje lahko ogrevanjc s termofbrjem (s tcm pospeiimo
vnetni proces in se lahko tur spontano sprazni). Skoraj vedno je potrebna splodna
uporaba andbiorikor. ter mirovanje . V poitcv pride tr,rdi dermatokirur5ko zdravljenie.
3.KUTANOSUBKUTANB
PIODERMIJE
3. I. CARBUNCULUS
("karbunkel") nasrane,ie se zdruli vei forunklov. To
je stafilokokno vnetjc globokega dela lblikla in okolnega tkiva . Vnetni proccs se
razSiriv podkoZjc. Bolezen spremljajohude boleiine, pogosro otekle in bolete re,
qionalne bezgavkein slabo poiutle z vroiino. Tipiino mesto za nastanekkarbunkla je zadlje (r,et kot v 50 %). Zdravljenje je podobno kot pri hujiem ruru (sploinr uporaba antibiotikov, mirovanje, dermatokirurdki poseg, iskanje osnovne
bolezni kateraje zmanjiala odpornost organizma ...).
d
'+-
nhhnghnghnfvgbxnvc
v
Lj
ub
gfbggggg
lja
ni
.
Poleg teorcdinih prvin litenja se bosre nautili rLrdioblikovaniaobni, vsch
vrst kamuflaZe,dnevni, veterni, to$ieni in lifting rnake-upkakor tudi
uporabe umetnih trepalnic, prat,ilnegaizbiranja barv, modnih trendov in
celotnegasrvlinga.
RBURTUE ZR PROTESNNil,NO
ilEIUE
Na
Bledu pa organ.iziramo 50-urni rrening naprednih tehnik profbsioualnega
litenja - iolo liienja kjer se bosre usposobi-liza prol'esionalno litenje in
svetovanie.
Pri delu uporabljamo vrhunsko
bioaktivno
dekorativno
kozmetiko
Channoine, ki jo sevedalahko narotite pri nas rudi za hsrne potrebe.
lnfnrmlr-iio
rruvrjv
in nriieira nrrI rrrr,l
iirrni
il|FJ|Juvv
vr
AvrnanPrincetcn
d c c,
tel : C64315 315 fax:C64315 316
shica harbunhla