5*"&.tJ16 AKTUALNO * T il \4. /-l/-\ t9!9 #*s*r#lf*; #*r-*f S*.rpr*thr,'r', f.lt#qrif tl*:,4vf*vlc&* ff*plf*r l,t *r,*lv fff zima nam je postregla z obilico snega, saj takine )porcije( nismo bili deleini ie vrsto let. Zima pa s seboj ne prinese le nizkih temperatur in snega, temvet tudi nevieinosti za voznike tovornih vozil. Vozila se v mrazu rada pokvarijo, na snegu pa se zgodijo zdrsi in razliine nesreie. LETOSB,!.IIA Tovrstnih dogodkov si ne Zeli nihde, a ko se zgodijo, je potrebno intervenirati. V zadnjih mesecih smo bili pride Stevilnim kritikam na raiun podasnih intervencij oziroma na sprejemanie napainih odloeitev. Kako Pri nas delujeta obveSdanje in interveniranje, kdo je zakai Koliko prometnih nesrei tovornih vozilje policija obravnavala v letu 2O12in kakine so najpogostejie posledice? Kakino je razmerje med domaiimi/tujimi vozili? Policija je v letu 2012 obravnavala 2.538 prometnih nesrei z udeleZbo tovornih vozil. V teh prometnih nesreiah je bilo udeleZenih 1.090 tujih voznikov tovornih vozil in 1.731 slovenskih' Omenjeni odgovoren - kdo popravlja, oznaduje, izlo(a - smo povpraSali na policiji, DARS-u, pri podjetju Avtovleka Kopitar, kjer skrbijo za vleko to- Koliko glob ste izrekli voznikom tovornih vozil in kateri so najpogostejSi prekriki? Kakino je razmerje med domaiimi in tujimi prevozniki? metne zakonodaje. Razmerje med itevilom kontroliranih tujih in domaiih prevoznikov je priiakovano, saj na vseh cestah, razen na avtocestah, prevladujejo domati prevozniki. Na avtocestah prevladujejo tuji prevozniki, sorazmerno omenjenemu deleZu pa policija na avtocestah ugotavlja predvsem kriitve pri tujih prevoznikih (v letu 2012 smo na AC ugotovili 7.892 kriitev tujih voznikov in 1.602 kr5itev domatih voznikov). > 14 TRANSPORT marec 2013 Prigo, kjer le-ta popravijo. Vsem smo zastavili nekaj r,pra5anj in podali so nam naslednje odgovore. Na katerem delu slovenskega avtocestnega kriia najpogosteje izvajate nadzor in kje je najvei prekrikov? Sorazmerno z gostoto prometa policija najvet kr5itev ugotavlja na avtocestnem kraku vzhod-zahod oziroma na AC 5t. 45 in A1. vozniki so bili udeleZeniv 21 prometnih nesreiah s smrtnim izidom in 481 prometnih nesreiah s telesnimi poikodbami. V letu 2012 je policija ugotovila 27.295 kriitev (15.385 ali 56 o/o je bilo slovenskih prevoznikov in 12.574 ali 44 o/o tujih prevoznikov). Glavnino prekrikov predstavljajo krSitve Zakona o pravilih cestnega prometa (19.076), sledijo kr5itve Zakona o cestah (3.713), Zakona o delovnem iasu in obveznih potitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (2.867) inZakona o motornih vozilih (1.749). V manjiem Stevilu sledijo kr5itve ostale cestnopro- vornih vozil, in pri podjetju i: i,/ .1 Y t $ * It 1.- " AKTUALNO povpreiju je vsak dan na naiih avtocestah in hitrih cestah od 6.000 do 7.000 teZkih tovornih vozil (nad 7 ton); pribliZno 65 o/o tovornega prometa jetujega (od skupnih cestninskih prihodkov Nam lahko zaupate podatke V o gostoti prometa tovornih vozil na posameznih smereh (odsekih AC)? Podatke o prometu zbira in obdeluje Direkcija R5 za ceste; v tem trenutku so na voljo podatki o Stetju prometa za leto 2011 (>,Prometne obremenitve 2011 - odpade na tovornih promet 56 preostalih 54 pa na vinjete). Glede zadnjega izlodanja v Sloveniji, v okviru izvajanja zimske o/0, preglednica<), in sicer na spletni strani: http://www.dc.gov.si/si/ delovna_pod rocja/promet/. lz teh podatkov je razvidno, da je bil v letu 2011 na cestninski postaji Log povpreten letni dnevni promet (PLDP) vozil nad 7 ton 6.924.PLDP je izratunan za obremenjenost cestnega prometnega odseka in pove, koliko vozil popreino vsak dan, vse dni v tednu in vse dni v letu prevozi odsek v obe smeri. lzraiuna se tako, da se celoten promet na odseku v obdobju enega leta deli s 365, kolikor je dni v letu. Za primer: 6.924vozil/ dan pomeni, da vsak dan v povpreiju prevozi doloten odsek ceste 6.924vozil v obe smeri. slu2be na na5ih avtocestah in hitrih cestah (v zaietku prej5njega tedna): podoben primer smo imeli letos 18. januarja na MadZarskem, ko so zaradi teZav s snegom prepovedalitovorni promet na cestah iz Avstrije, Slovenije in Hrvaike. Tudi Hrva5ka zapira mejne prehode ob veijem sneZenju (vedkrat letos Petrina in Babno Polje). Obveiianje na ravni upravljavcev avtocest je urejeno. DARS, d. d., ima stalne kontakte z Koliko <estnin je bilo v 2012 obraiunanih na AC in HC za tovorna vozila po razredih? V letu 2012 so prihodki od cestnin tovornega prometa po predhodnih podatkih zna5ali pribliZno 156 milijonov evrov; pribliZno 12 7o prehodov cestninskih postaj odpade na R3, preostalih BB 0/o upravljavci avtocest v sosednjih drZavah (Autovie Venete in ANAS v ltaliji, Asfinag v Avstriji, Autopalya na Mad2arskem, HAC, AZM in Bina lstra na Hrvaikem). V tem zadnjem primeru izlodanja tovornih vozil so DARS, d. d., obvestili italijanski kolegi, odloiitev pa je bila sprejeta na ravni deZelnih vlad oziroma v Rimu. Od takrat naprej smo z vsemi upravljavci v sosednjih drZavah usklajevali ukrepe na avtocestah. Tudi postopno sproiianje tovornega prometa gre po tej poti. Slovenija je po prepovedi tovornega prometa v lta liji 2e 11.2.2013 pa na R4. zjutraj prepovedala tovorni promet na vstopih v Slovenijo Koliko intervencij je bilo opravljenih na celotnem AC kriiu v letu 2012 zaradi okvare, nesreie tovornega vozila in ie posebej zaradi zdrsov v zadnjih treh mesecih; in kako gledate na zaprtje avtocest v ltaliji? lntervencij je bilo razmeroma veliko, tudi zaradi zdrsov tovornih vozil vet deset. Ste v letu 2Ol2zaradi veijega ali ponavljajotega se prekrika zaplenili kakien tovornjak? Pogoje za zaseg motornega vozila, ki so zelo restriktivni, predpisuje 23. ilen Zakona o pravilih cestnega prometa. Prekriki, na podlagi katerih policisti lahko zaseiejo motorno vozilo, so takine narave, da jih praviloma ugotavljamo pri voznikih osebnih vozil. Policija pa zasega vozil statistiino ne obdeluje na tak naiin, da bi vam lahko posredovali podatek o 5tevilu zaseZenih tovornih vozil. Koliko zdrsov tovornih vozil ste obravnavali v zadnjih treh mesecih (december, januar, februar) zaradi zimskih razmer? Zopet prosimo za razmerje med domaiimi in tujimi vozili. Omenjeni podatek je moZno pridobiti na DARS-u. (na vseh mejah). Seveda lahko omejitev prometa upravljavec uporabi ob vsakem dogodku (prometni in vremenski), ki vpliva na pretoanost. DARS, d. d., nenehno komunicira z upravljavci avtocest v sosednjih driavah - to je bilo tudi v iasu tezav in zapore v ltaliji. Tudi preko upravljavcev v ltaliji je namrei DARS, d. d., poskuSal doseti omilitev prepovedi in timprej5njo ukinitev. Je pa potrebno vedeti, da prepoved ni bila odloiitev upravljavcev avtocest, temvei vlade v Rimu. Bolje bo, ie bomo take prepovedi (tudi preventivne) zateli sprejemati kot dobro prakso, saj ob sneZenju lahko veliko vet teZav na cesti povzroti zdrs tovornega vozila, kot bijih lahko povzroiilo 5e bolj slabo opremljeno osebno vozilo. Zaradi vseh omejitev voZenj tovor nih vozil smo upravljavci avtocest zagotovili nemoten pretok ostalega prometa in se izognilivsakokratnim zdrsom tovornih vozil. Motno se zavedamo vseh posledic omejevanja doloiene vrste vozil, vendar moramo v prvi vrsti zagotavljati optimalno pretoinost avtocest ter predvsem najvi5jo stopnjo prometne varnosti. Zelimo poudariti, da doloieni vozniki tovornih vozil ne upoitevajo navodil o izlotanju s strani DARS-a, d. d., in policije in zaradi zdrsov ustvarjajo nepotrebne zastoje, kar upraviieno povzroia slabo voljo pri ostalih udeleZencih v prometu. Morda za konec ie vaie mnenje, ali so na5i vozniki dobri ioferji, se driijo zakonov in ali imajo ustrezno opremljena vozila? Vozniki tovornih vozil so povzroiitelji prometnih nesret v 9,3 o/oin omenjeni podatek je statistiano dokazljiv, hkrati pa ima neposreden vpliv na prometno varnost. Vse ostale ocene bi bile posploiene, zato se policija do njih ne 2ell opredeliti. vodja Sektorja za odnose z mag. Vesna Drole, javnostmi policije iy ,,,{ TRANSPORT marec 2013 15 < AKTUALNO Na osnovi prejetih aktualnih podatkov Agencije RS za okolje DARS, d. d., vedno pravoiasno o predvidenih vremenskih zimskih razmerah obvesti policijo. Na ta naiin se policija lahko pravoiasno in ustrezno organizira. Ko zaradi razmq nastopi potreba po izlotanju tovornih vozil, na mesto lokacij izloianj, ki so natandno dolotene v izvedbenem programu zimske sluZbe DARS, d. d., v obdobju 2012-2013, prispeta policija in DARS, d. d., praktiino soiasno. Samoizlotanje (ko se sneg zatne oprijemati cestiita) 2e ved kot tri leta na avtocestah in hitrih cestah ne velja vei (5e vedno pa samoizloianje velja na drZavnih oziroma regionalnih cestah, tako da vozniki tovornih vozil, ki bi se morali sami izlotiti 2e na cesti, ki jih vodi do avtoceste, otitno tega ne upo5tevajo in pripeljejo na avtocesto). lzloianje na avtocestah in hitrih cestah izvaja DARS, d. d., v sodelovanju s policijo. Sodelovanje med DARS-om, d. d., in policijo pri izloianju tovornih vozil ocenjujemo kot zelo dobro. Vsa reievanja pri zdrsih izvaja DARS, d. d., s svojimi specialnimi vozili v lastni reZiji. Naj poudarimo, da ima vetina slovenskih tovornih vozil ustrezno opremo in ne povzroiajo te2av. Koliko intervencij (domate/tuje stranke) opravite letno na AC? Stevilo intervencij na letni bazi zelo niha in je motno odvisno od vremenskih razmer. Veiino strank za nas pred- stavljajo tujci, manj5i deleZ, nekje 10 o/o, pa domate stranke. KolikSenje povpreien odzivni ias (od iasa klica do prihoda na kraj dogodka)? Trudimo se, da smo na kraju nesreie kolikor se da hitro, zato se vedno odzovemo takoj ob klicu. Seveda pa je ias vo2nje od naSe baze do samega kraja nesrete odvisen od razmer na cesti, obnaianja voznikov na AC ter naiina zapore (popolna ali delna zapora). Hkrati bi radi pohvalill delavce DARS-a in policije, ki nam viasih omogotijo spremstvo in tako smo lahko na kraju nesrete Kak5en je predpisan postopek, ie se tovorno vozilo pokvari oziroma ustavi na AC? Za nas kot upravljavca avtocest in hitrih cest je pomembna tudi posledica okvare vozila - to pa je >ovira<. Od tega, kje se taka >ovira< nahaja, je odvisno, kdo naj bi jo odstranil. 11. odstavek 30. ilena ZPrCP (Zakona o pravilih cestnega prometa) in njegova sprememba in dopolnitev (julij 2012) opredeljujeta, da mora za to poskrbeti voznik vozila. A gre za poenostavljanje situacije v primerih, ko taka ovira nastane na prometnih pasovih (torej ne Ie na odstavnem pasu), na mostovih in viaduktih, daljiih od 100 metrov, ali celo v predorih. V teh primerih je tako oviro na podIagi 5. odstavka 20. il. ZCes-l (ZaKona o cestah) potrebno takoj zavarovati po pravilih >K< zapor, kar pa ne more narediti voznik, temvet le in izkljuino izvajalec rednega vzdrZevanja 20. tl. ZCes-l). (7. odstavek Glede na navedeno je za odstranjevanje ovire zadolZen izvajalec rednega vzdrZevanja (torej DARS, d. d.), ki mora brez odla5anja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko ikodovale cesti ali ogroZale, ovirale oziroma zmanjSale varnost prometa na njej ... (5. odstavek 5. tl. ZCes-l). Gre torej za pristojnost druZbe DARS, d. d., ki vozilo, katero predstavlja oviro, odstrani preko za to usposobljenega pogodbenega izvajalca. V primeru prevrnitve tovornjakov odstranitev tovornjaka izvede pogodbeni partner, ki obraiuna stroike svojih del povzrofitelju nezgode. 5e hitreje. Ali imate ob sneinih dnevih deiurne enote na doloienih mestih na AC ali delujete iz baze? Glede na naravo dela naie podjetje obratuje 24/7,kar pomeni, da smo dosegljivi vsak trenutek z vso svojo delovno floto ter tudi z vsemi specializiranimi vozniki za voinjo teikih tovornih vozil, vo- zniki dvigal in mehaniki. V namen dela v teZkih pogojih imamo osem vozil s 4x4,6x4 in 8x8 pogonom, s katerimi obvladamo vse mo2ne nastale situacije na cesti. Poleg njih imamo 5e dve voziliza spremstvo, ki z dodatnim mehanikom obtutno skrajiajo tas priprave vozila na transport (prikljutitev zraka, demontaZa kardana, signalizacija itd.) in zapenjanja vozila in hkrati omogoiajo varnej5o vleko teZkih vozil. S tako floto lahko izredno hitro in uiinkovito reSimo vsako situacijo ne glede na vremenske razmere. Kadar se priiakujejo vremenske nevSeinosti, pa deZuramo tudi na njihovih bazah inlali potivaliStih na AC. Kako poteka intervencija, kdo vas pokliie (DARS, policija, ioferji)? Naroiniki intervencije so razlitni. Med domaiimi strankami je v 40-letni tradiciji 2e veliko stalnih, ki nas obitajno pokliiejo same. V primeru dela na AC so po Zakonu o cestah za pretoinost cest odgovorni redni vzdrievalci cest. Tako nas v primeru, ko gre za tuje stranke, pogosto pokliie DARS, vtasih pa tudi stranke same, predvsem tiste, ki so z nami 2e poslovale. Vsekakor pa, v primeru ie nas obvesti stranka sama, takoj pokliiemo odgovorno enoto na DARS-u in jih obvestimo, da prihajamo ter napovemo pribliZen tas prihoda. V tem primeru imamo potem ob prihodu 2e omogotene pogoje za delo, saj DARS postavi signalizacijo za varovanje ovire, s tem opozori udeleZence v prometu na dogodek, onemogoti mo2nosti naleta vozil itd., nam in naiim mehanikom pa omogoii varno reievanje tovornega vozila. Kako je s plaiili, plaiilno disciplino oziro- - ali imate teiave s plaiili? Kdo je plainik ma - Sofer na licu mesta, njegovo podjetje, za- varovalnica? Plainik storitev je v veliki vetini lastnik vozila oziroma voznik, viasih pa asistentno podjetje za posamezno znamko >, 15 TRANSP0RT marec 20i3 vozila. Moramo povedati, da smo viasih Sokirani, da se vozniki kamionov na dolgo pot, recimo od Romunije do Spanije, odpravijo z manj kot 200 evri In brez platilnih kartic. Ob skoraj vsaki intervenciji smo zato tudiv kontaktu z lastnikom vozila v njegovi maticni driavi, da se uskladimo glede natina plaiila storitve. Sice' to za nas predstavlja dodatno delo, vendar pa se je doslej z\3zalo kot najboljSi naiin. Katere so najpogostejie okvare na tovornih vozilih na AC? Najpogostejie okvare so poiene pnevmatike in zratne cevi, voziIa ostanejo brez goriva, tu so ie okvare motorja/turbin, sklopk ... Ob tem bi ie omenili, da bi bilo v zimskih razmerah smiselno bolj natanino preverjati ustrezno opremljenost tovornih vozil tujcev, saj je za marsikateri zdrs v snegu kriva prav njihova nepopolna oprema. Kateri so po vaie najveiji problemi na podrotju asistence za tovorna vozila v Sloveniji? Kaj je potrebno narediti, da bo intervencija iim hitrejia in ne bo tako dolgih zastojev, kot smo jim bili priia v zadnjih zimskih mesecih? Menimo, da bi se bilo smotrno zgledovati po praksah, ki so po EU 2e dolgo ustaljene. Namret, da za red na AC, ki so pretoine 2ile za ves tovorni in hkrati osebni promet, in kjer sta varnost in pretotnost absolutno na prvem mestu, skrbi vzdrzevalec cest v sodelovanju s policijo. To pomeni, da ima v primeru izrednega dogodka, kot je recimo nesreia ali okvara vozila, vzdrZevalec cest pooblastilo in dol2nost urediti odstranitev nastalega dogodka. V takem primeru je popolnoma jasno, kdo je tisti, ki odloia o po- teku re5evanja nastale situacije, kar zmanjia ias intervencije, vzpostavlja red in hkrati tudi omogoia veijo varnost. Dogaja se namrei, da lastniki vozil oziroma njihovi Soferji ne dovolijo odvoza vozila in bi radi vozilo popravljali kar na odstavnem pasu ali pa iakali na svojega mehanika (recimo iz Romunije, Rusije). Hkrati pa so zadnjem letu pojavljale t. i. asistentne druZbe - posamezniki, ki so polepili svoja vozila z nalepkami Asistenca ter se, v Zelji po pridobitvi dela, izdajali za odgovorne za red na AC in s tem vnaiali absolutni kaos med voznike, hkrati pa tudi ogro2ali varnost na cesti. Jasno mora biti, da na AC - razen vzdr2evalca ceste ter njegovih partnerjev (policija, gasilci) - laiini se v posamezniki ne smejo zapuitati svojih vozil. Zaradi varnosti se ne smejo gibati po cestiiiu, pod kar spada tudi odstavni pas, temvei morajo (ie je to le mogoie) na pomod podakati za odbojno ograjo. Vsi ti dogodki so podaljievali tas intervencij ter s tem tudi zapor. Kot primer dobre prakse lahko navedemo italijanski model, kjer AC absolutno prepovedano kakr5no koli popravljanje vozil in kjer so dolotenii odseki AC razdeljeni na posamezne pogodbenike, ki so zadolZeni za odstranitev vozil. Enako je v Franciji, kjer so vozniki dol2ni s stebriika poklicati njihovo AC-bazo, ta pa naprej organizira odvoz vozila. V takem primeru ima ena organizacila popoln nadzor in je zato le-ta lahko tudi dobro izvrSen. V primeru, da ugotovijo, da je kdor koli kriil njihova pravila, so zagroiene izjemno visoke kazni. Vzpostavitev takega reda omogoia neverjetno dobro pretotnost njihovih cest (de denimo pogledamo samo nam najbliZjo Benetke-Milano). Razmere na na5ih AC se lahko uredijo le z veijimi pooblastili vzdrZevalcem cest, katerim pa se s tem seveda nalaga tudi veija odgovornost. je na