○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Ko preneham biti, kar sem, postanem, kar bi lahko bil. Ko spustim iz rok to, kar imam, sprejmem, kar potrebujem. Spodbujanje sodelovanja Ali se še spomnite, kako ste se počutili v šoli, kadar vas je učitelj nepričakovano poklical, da bi odgovorili na vprašanje? Če niste vedeli odgovora, vas je obšla mešanica neprijetnih občutkov od presenečenja in strahu do zadrege in celo ponižanja. Zaradi tega ste morda izgubili zanimanje za temo pouka in se niste upali vključiti v razpravo. Uspešen moderator nikoli ne vzbuja neprijetnih občutkov v svojih prizadevanjih, da bi pritegnil člane skupine k sodelovanju. Nasprotno, trudi se, da bi se člani skupine počutili izpolnjene, upoštevane in zadovoljne pri sodelovanju v skupinskem procesu. Pravila za postavljanje neogrožajočih vprašanj 1. Najprej vprašanje zastavite celotni skupini. Nikoli ne naslovite vprašanja na določenega člana skupine, ker se bodo drugi čutili zapostavljene (ne vprašajte npr. »Barbara, katere bi lahko bile razvojne prednosti vaše regije?«). 2. Naredite premor in dajte članom skupine čas, da razmislijo o vprašanju. Nekateri moderatorji se vznemirijo, če ne dobijo odgovora takoj. Sprostite se; člani skupine premišljujejo. 3. Ko član skupine odgovori, se odzovite na pripombo in poglobite odgovor, če je mogoče ali potrebno. Član skupine npr. odgovori: »Ena od razvojnih prednosti regije je neokrnjena narava.« Moderator: »Neokrnjena narava? Kako bi jo lahko izkoristili?« Član skupine: »Lahko bi razvijali ekološki turizem.« 4. Če noben član skupine ne odgovori na vprašanje v primernem času, poiščite tistega, ki neverbalno kaže, da bi želel odgovoriti, npr. s pogledom, naprej nagnjeno držo, dvignjenimi obrvmi. Poimensko se obrnite nanj: »Peter, zdi se mi, da bi želeli nekaj pripomniti. Nam lahko pomagate z odgovorom na vprašanje? Katere so po vašem mnenju razvojne prednosti regije?«. 5. Če nobeden ne želi odgovoriti, poskusite preoblikovati vprašanje ali pa preveriti, ali je vprašanje treba dodatno pojasniti: »Ali sem se dovolj jasno izrazil(a)?«, ne pa: »Ali ste razumeli vprašanje?«. 6. Izogibajte se pristranskim vprašanjem, ki že nakazujejo odgovor: »Katere bi lahko bile razvojne prednosti regije?« namesto »Ali je ena od razvojnih prednosti regije neokrnjena narava?« Prednosti je gotovo veliko! Od članov skupine se pričakujejo njihova lastna mnenja. 52 Moderiranje skupinskih procesov 7. Izogibajte se vprašanjem, ki zahtevajo samo pritrdilen ali nikalen odgovor, ker omejujejo razpravo: »Ali je ena od razvojnih prednosti regije neokrnjena narava?« Dobili boste pritrdilen ali nikalen odgovor in najverjetneje nič drugega. Takšna vprašanja so uporabna, kadar želimo poudariti neko dejstvo ali preveriti razumevanje: »Ali smo sedaj odgovorili na to vprašanje?« ali »Kakšen pa je delež kmetijskih površin v regiji?«. 8. »Odprta« vprašanja, ki se ponavadi začnejo z besedami kako, kaj in zakaj, spodbujajo razmišljanje in nadaljnjo razpravo, člane skupine pa tudi odvračajo od prezgodnjega oblikovanja dokončnih stališč o še ne dovolj obravnavanih vprašanjih. Nekaj primerov odprtih vprašanj: Kaj drugi menite o tem? Kako bo ta rešitev vplivala na vas? Kakšna so vaša opažanja glede tega? Kaj lahko naredimo, da bi se izognili tej napaki? Zakaj je nastal ta problem? Zakaj menite, da je to tako pomembno? 9. Izogibajte se vprašanjem, ki bi člane skupine postavila v obramben položaj. Raje vprašajte »Zakaj moramo obvarovati neokrnjeno naravo?«, ne pa »Peter, ali vi kaj storite za varovanje narave?« 10. Vprašanj ne naslavljajte poimensko na člane skupine z namenom, da bi pritegnili njihovo pozornost ali jih kaznovali za nepozornost. Tovrstni moderatorjevi posegi pri članih skupine povzročajo zamere in nadaljnje nesodelovanje. Vprašanja, ki spodbujajo k večjemu odzivu Za večje razumevanje obravnavanih vsebin in stališč članov skupine ter izboljšanje njihovega sodelovanja moderator v vprašanjih uporablja tri besede, ki izvabljajo več informacij. Te besede so 'opisati', 'povedati' in 'razložiti'. Npr.: Ali lahko opišete, kako bi izpeljali ta projekt? Nam lahko več poveste o tem projektu? Ali nam lahko razložite, kakšne koristi bo prinesel ta projekt? Preusmerjajoča vprašanja Član skupine lahko prosi za pojasnilo pripombe, ki jo je izrekel moderator ali drug član skupine. V takih primerih je pomembno, da moderator ostane nevtralen do vsebine skupinskega dela in usmerja samo proces. Če gre za procesno vprašanje, odgovorite, če pa vprašanje zadeva vsebino, ga poskusite preusmeriti k drugim članom skupine. Nekdo vas npr. vpraša: »Kako bi naša regija lahko izkoristila neokrnjeno naravo kot razvojno prednost?« Kot moderator lahko vprašanje preusmerite na naslednje načine: »Kaj drugi menite o tem?« ali »To vprašanje se navezuje na Barbarino pripombo. Barbara, kaj menite?« ali »Na to vprašanje lahko odgovori izkušen 'razvojnik'. Je med nami kdo, ki je že sodeloval pri oblikovanju razvojne vizije?«. Moderiranje skupinskih procesov 53 Povzemajoča in pojasnjevalna vprašanja Pri skupinskem delu mora moderator včasih primerno zaključiti razpravo ali se prepričati, da so vsi člani skupine sledili razpravi do določene točke. Uporabi lahko vprašanja, ki izvabljajo povzetke in pojasnila, kot so: »Barbara, rad bi se prepričal, da sem prav razumel; pravite torej, da ...?«, »Kje smo trenutno? Bi lahko kdo povzel razpravo?«, »Kdo lahko na kratko povzame razvojne prednosti regije, ki smo jih doslej opredelili?« ali »Želeli ste, da bi opredelili konkretne projekte na osnovi razvojnih prednosti regije; s katero razvojno prednostjo bomo začeli?« Bodite previdni z ocenjevanjem vprašanj ali odgovorov članov skupine s pripombami, kot so »To je dobro vprašanje.« ali »Kakšna sijajna ideja.«. Drugi člani skupine, ki jih ne boste pohvalili, bi lahko mislili, da njihova vprašanja in odgovori niso tako dobri. Še nekaj pravil in »pasti« komunikacije Ob zgoraj opisanih načinih zastavljanja vprašanj, ki lahko močno povečajo učinkovitost skupinskega dela, mora biti moderator pozoren tudi na nekatera pravila komunikacije, kakor tudi »pasti«, v katere se lahko ta »ujame« v skupini. ➔ Ob prvem nastopu se predstavite. Povejte osnovne osebne podatke, sprostite ozračje (in sebe) s kakšno anekdoto o sebi in se tako prijazno in nevsiljivo približajte članom skupine. ➔ Zmeraj govorite v svojem imenu. Uporabljajte 1. osebo množine, razen kadar s soglasjem drugih govorite v njihovem imenu: »Mislim, da ...«, ne pa »Mislimo, da ...«, »V takšnih primerih ponavadi naredim ...«, ne pa »V takšnih primerih ponavadi narediš ...« ➔ Pazite na ovire pri poslušanju, kot so primerjanje samega sebe s članom skupine, ki govori, primerjanje člana skupine, ki govori, z drugimi člani skupine, razmišljanje o tem, kaj boste odgovorili, raztresenost, deljenje nasvetov drugim, namesto da bi jih poslušali, prepričanje, da vam je povedano že znano, navajanje lastnih podobnih izkušenj, prehitro sklepanje ali branje misli. ➔ Pazite na zaključke in pomisleke, ki vas lahko ovirajo pri izražanju: »Tole ni tako pomembno.«, »Povedal jim bom prihodnjič.«, »Enkrat sem že povedal in ne bom ponavljal.«, »Saj bi jim povedal, pa vem, da ne bodo poslušali.«, »Nobeden me ne posluša.«, »Sedaj pa že morajo vedeti, kaj imam v mislih.« ➔ Bodite duhoviti. Sproščeno ozračje lahko močno pripomore k uspehu skupinskega dela. 54 Moderiranje skupinskih procesov ➔ Bodite pozorni na nihanje energije v skupini. Če so člani skupine po odmoru dremotni, odsotni in nezbrani, pritegnite njihovo pozornost tako, da »med vrsticami« dodate nekaj besed, ki so popolnoma nepovezane z vsebino vašega nagovora. Z običajnim glasom vnesite med projekte in statistične podatke kak docela nepričakovan, simpatičen namig, npr: »Težava s tem poslovnim načrtom je v tem, da nam primanjkujejo potrebne informacije in statistični podatki in ker sem preživel zelo vročo noč, se sedaj le s težavo osredotočim na izračune v predlogu predračuna.« Lahko ste prepričani, da se bo večina članov skupine predramila, ko bo to slišala! ➔ Člane skupine lahko razživite tudi z gibanjem: naj vstanejo in se pretegnejo, naredijo par počepov, si podajajo žogico ali več žogic naenkrat, ki ste jih prinesli s seboj v ta namen, ali naredijo par lahkih telesnih vaj v parih. Kako dojemamo svet? Ljudje smo zelo različni in tudi svet dojemamo na različne načine. Z obširnimi raziskavami so strokovnjaki psihologi in nevrolingvisti dokazali, da velika večina ljudi sprejema informacije iz zunanjega sveta na tri načine: ➔ vizualno usmerjeni ljudje sprejemajo informacije predvsem s pomočjo vida, ➔ avditivno naravnani ljudje se zanašajo predvsem na sluh, ➔ kinetično naravnani ljudje pa imajo posebej razvit gibalni aparat in dojemajo svet kot gibanje. Uspešen moderator pri pripravi skupinskega procesa upošteva, da bodo v skupini najverjetneje predstavniki vseh treh naštetih tipov, zato zna pritegniti in obdržati njihovo pozornost. Za vizualno naravnane člane skupine pripravi dovolj »paše za oči« v obliki posterjev, prosojnic, videoposnetkov, tabel in grafikonov; prostor uredi tako, da je za 'vizualce' dovolj zanimiv, ne da bi odvračal pozornost od skupinskega procesa, njihovo pozornost pa se trudi pritegniti tudi z živahno govorico svojega telesa, gibanjem po prostoru in urejenim videzom. Kot že omenjeno, lahko s soglasjem vseh članov skupine med skupinskim procesom poslušate umirjeno glasbo, ki zadovolji avditivno naravnane člane skupine. Moderator lahko pri delu uporabi tudi avdioposnetke. Če zunaj prostora ni motečega hrupa, lahko skupina dela pri odprtih oknih in so za zvočno kuliso žvrgolenje ptičev, oddaljen zvok prometa ali pogovor drugih ljudi. Avditivno naravnani ljudje bodo pri moderatorju cenili prijeten glas, ki ne bo preglasen ali pretih in veder, ne monoton. 'Kinetiki' bodo moderatorju hvaležni za dovolj pogoste odmore, med katerimi se bodo lahko razgibali, ledolomilce, ki zahtevajo gibanje, in zamenjave Moderiranje skupinskih procesov 55 sedežnega reda. Člane skupine, ki se pogosto presedajo in spreminjajo položaj, povabite, da vam pomagajo stoje kot zapisovalci, da so poročevalci podskupin in da gredo pogledat, ali so okrepčila za odmor že nared. Pomembno je, da ljudem, ki so potrebni pogostega gibanja, dovolite, da za kratek čas zapustijo prostor, kadar se čutijo utesnjene. Uravnoteženje sodelovanja Nekateri ljudje se izražajo lažje in bolj sproščeno kot drugi; v jeziku psihologije jih imenujemo ekstrovertirani. Ekstrovertirani člani skupine bodo obilno prispevali k razpravi, nekateri bodo govorili celo preveč in njihov prispevek bo treba omejiti, da bodo še drugi prišli do besede. Če moderator ne poseže vmes, lahko 'ekstrovertiranci' popolnoma preglasijo 'introvertirance', ki se s težavo spontano izražajo, in sodelovanje članov skupine v skupinskem procesu ne bo uravnoteženo. Rezultati procesa ne bodo odsevali znanja, izkušenj, mnenj, prepričanj, stališč in predlogov vseh članov skupine. Moderator mora zato ustrezno strukturirati razpravo ali porajanje idej, tako da ima vsak član skupine enakovredno možnost izražanja. Najpogostejša oblika strukturirane komunikacije v skupini je »beseda kroži« (ang. Round Robin): člani skupine izmenično predstavijo po eno mnenje ali idejo; moderator ali zapisovalec jo vsakič sproti zapiše na tablo in nato prosi za predlog naslednjega člana skupine; beseda neha krožiti, ko so izčrpani vsa mnenja ali predlogi oziroma ko je zbrano vnaprej dogovorjeno število idej. Prednosti pripomočka »beseda kroži« so: ➔ vsak član skupine enakovredno sodeluje pri naboru idej, ➔ ideje so obravnavane ločeno od njihovih zagovornikov, ➔ verjetno bo tako obravnavanih več idej, ➔ strpnost pri obravnavi morebitnih spornih idej bo večja, ➔ predstavljen predlog lahko sproži novo idejo pri drugih članih skupine, ➔ vse ideje bodo zapisane. Enakovredne možnosti izražanja idej v skupini pa lahko uravnotežite tudi tako, da si omislite žogico ali manjši predmet, ki si ga člani skupine podajajo med seboj in si tako dajejo besedo. Če v nestrukturirani razpravi zaznate neravnotežje v podajanju stališč, lahko poimensko pozovete introvertirane člane skupine, da tudi oni povedo svoje mnenje. Ne dovolite, da jim drugi člani sežejo v besedo in jim ne skušajte brati misli in končevati stavkov namesto njih, kadar se trudijo najti pravi izraz. Ker se introvertiranci veliko bolj pripravijo na »nastop« kot sproščeni govorci, bodo njihove izjave najverjetneje bolj utemeljene in uporabnejše za skupinski proces; moderatorju se bo kanček potrpljenja gotovo obrestoval. 56 Moderiranje skupinskih procesov