Hipnoza je kot kirurški nož
11 INTERVJU Katja Koir Hipnoza je kot kirurki no - lahko zdravi, lahko pa tudi rani Intervju s Polono Matjan, specialistko kliniène psihologije Polona Matjan je asistentka za klinièno psihologijo na naem oddleku, psihoterapevtsko pa deluje na Intitutu za klinièno psihologijo. Kakne so vae osebne izkunje z uporabo hipnoze? Kje ste se je nauèili? Tehnike hipnoze sem se nauèila od profesorja Pajntarja. On je edini, ki je delal in e vedno dela na tem podroèju. Ko sva se pred kratkim sreèala, mi je povedal, da ga po oddaji Odklop, v kateri je nastopil, ièe ogromno ljudi. No, sama sem se tehnike hipnoze nauèila kmalu po tistem, ko sem dotudirala. Profesor Pajntar je na oddelku organiziral teèaj hipnoze - tudi zato, ker je bil takrat v Jugostaviji organiziran Evropski kongres o hipnozi in teèaj se je nekako navezoval na to. Glede mojega dela s hipnozo moram reèi, da sem bila kot mlada tudentka zelo navduena in sem hipnozo veè uporabljala. Kasneje se je izkazalo, da obstaja pri tem veliko teav in da tisti pacienti, ki so prihajali k meni preko zdravstvenega doma, niso imeli taknih problemov, da bi bila hipnoza zanje primerna metoda. Ne glede na to, da so jo vèasih sami eleli - sicer bolj iz nekega magiènega preprièanja kot pa iz dejanske potrebe. Ali bi se sami pustili hipnotizirati? Saj sem se e. Ko smo imeli teèaj, smo se uèili drug na drugem, tako da to izkunjo imam. Poleg tega obstaja e cela vrsta tehnik z imaginacijo, kjer se uporablja tehnika lahkega hipnotiènega transa in s katerimi se sreèamo na raznih delavnicah. Zelo teko je loèiti, kaj je e hipnotièni trans in kaj ne. Vse, kar se dela z imaginacijo in relaksacijo zaprite oèi, relaksirajte se in si nekaj predstavljajte - lahko pri ljudeh, ki jih je lahko hipnotizirati, povzroèi hipnotièno ali vsaj hipnoidno stanje. Èe bi na primer zobozdravniki delali z blajimi oblikami hipnoze, bi se jim pustila hipnotizirati - zakaj pa ne? Ali lahko potegnete vzporednico med hipnozo in nekaterimi blajimi oblikami vplivanja, kot je recimo marketinka propaganda ali pa na primer vpliv karizmatiènega voditelja na mnoico? Tukaj gre za vpraanje teoretiènega koncepta. Obstajajo avtorji, ki trdijo, da so to popolnoma razliène zadeve. V bistvu ste pomeali sugestijo in hipnotièni trans. Seveda velja, da globlji kot je hipnotièni trans, bolj je èlovek dostopen za sugestijo. Vendar gre pri sugestiji v bistvu za to, koliko je èlovek dostopen zanjo v budnem stanju. Ljudje smo razlièno dostopni za sugestijo in znano je, da so na primer otroci ali pa manj izobraeni ljudje bolj dostopni zanjo. S hipnozo pa je drugaèe. S hipnozo se indikacije za sugestijo precej spremenijo, kar pomeni, da so tisti ljudje, ki doseejo globlji trans, bolj dostopni za sugestijo; izobrazba in drugi faktorji, od katerih je sicer odvisna sugestija, nimajo tukaj nobenega vpliva veè. Od èesa pa je odvisna posameznikova hipnotibilnost? Ali vpliva nanjo tudi osebnost terapevta? Kolikor vem, te stvari e niso do konca raziskane. Vemo pa, da je inteligentnost pozitivni faktor: tisti, ki so bolj inteligentni, so bolj dovzetni za hipnozo kot tisti, ki so manj, èeprav bi morda prièakovali obratno. Seveda pa je pri tem potrebno poudariti posameznikovo strinjanje s hipnozo. Klient mora hoteti biti hipnotiziran. Èe ni pripravljen zanjo in èe jo absolutno odklanja, je seveda inteligentnost faktor, ki oteuje hipnozo. Posameznik se laje upira. Èe pa se ne eli upirati in èe pristane, je veèja inteligentnost dejavnik, ki povzroèa globlji trans, èlovek laje sledi navodilom. Glede osebnosti hipnotizerja pa je tako: hipnotizer mora imeti smisel za psihièni proces, ki je v ozadju hipnoze in mora tudi obvladati ne samo tehniène principe, ampak mora biti tudi sposoben slediti, kaj se s hipnotizirancem dogaja, kje mora pospeiti, kje se mora ustaviti, kadar se klientu zatakne ali kadar ne more slediti. Sicer pa so pomembneji drugi magièni uèinki. Èe pogledate odrske hipnotizerje, je zelo pomembno, da je v prostoru tema in da je hipnotizer v èrnem plaèu, da ima na primer namazan obraz - bolj kot njegova osebnost so pomembni magièni uèinki. Èe vas bo na primer skuala hipnotizirati vaa kolegica, za katero veste, da tega do vèeraj ni znala, ima bistveno slabe monosti za uspeh kot èe bo hipnotizer profesor Pajntar, za katerega verjamete, da zadevo obvlada in je torej na nek naèin avtoriteta. Pri tem pa je lahko vaa kolegica enako nadarjena in je prav tako dober hipnotizer - gre preprosto za zaupanje v hipnotizerjevo sposobnost. Hipnoze pa se lahko nauèi vsak? To je tako kot èe bi rekli, kdo se lahko nauèi biti dober psihoterapevt. Nek obèutek za psiholoki proces je nujen. Na drugi strani pa so seveda tudi omejitve, da vseh ljudi ni mogoèe hipnotizirati: zelo umsko podnormalnih, zelo majhnih otrok in pa ljudi, ki se strano bojijo, da bi jih nekdo drug kontroliral, ki se zelo bojijo prepustiti. Gledano z vidika psihoterapevtskega procesa gre za ljudi, ki so zelo napeti in se ne znajo sprostiti. Ti ljudje ne zaupajo, da bi èlovek, ki bi jih imel pod kontrolo, delal v njihovo dobro. Hipnoza ima nek poseben, skrivnosten podton; ljudje si o njej laièno predstavljajo, da je neke vrste èarovnija. Ali ste na tovrstne predstave naleteli tudi 12 INTERVJU v svoji praksi? Zelo teko reèem, ker sem hipnozo uporabljala strogo v zdravstvu in sicer tako, da sem jo sama predlagala. Za ljudi, ki so prili k meni in so sami eleli biti hipnotizirani, se mi e naèeloma zdi, da obstaja zelo majhna verjetnost za indikacijo. Takne predstave o hipnozi pa pridejo bolj do izraza pri laiènih hipnotizerjih, kar je v bistvu normalno, saj ti gradijo na taknih uèinkih: so e malo èarovniki, meèejo v zrak razne kroglice in podobno. Lahko pa bi rekli, da velja za èarovnijo vse, kar ni dostopno zavesti oziroma razumu. Tudi sanje imajo prizvok èarovnije. Mnogo ljudi verjame v njihovo preroko vrednost in to popolnoma na neki èarovniki osnovi. Podobno je s hipnozo. Èe nekdo doivi izgubo kontrole nad sabo in mu lahko nekdo drug sugerira nekaj, za kar kasneje sploh ne bo vedel in èesar se ne bo spominjal, to seveda v njem povzroèi obèutke magiènosti, obèutke, da gre za èarovnijo. A kadar se hipnoza uporablja v psihoterapiji, mora terapevt poskrbeti za to, da je èarovniki pridih èim manj prisoten. Ali lahko posameznik pod vplivom hipnotske sugestije naredi karkoli- tudi stvari, ki nasprotujejo njegovim etiènim normam? To je odvisno od tega, za kaj bi hipnozo zlorabljali. Èe bi na primer tudentje najeli nekoga, ki bi jih hipnotiziral, naèeloma veèina ne bi storila èesa, kar nasprotuje njihovim standardom. Èe pa gremo v fantaziji zlorabe hipnoze do konca in si predstavljamo hipnotizerja, ki dobi nekoga, ki je dober medij in ga sistematièno hipnotizira - veèkrat kot nekoga hipnotiziramo, globlja je hipnoza - so po mojem mnenju mone vse vrste zlorabe. Ampak to pomeni, da bi bil ta hipnotizer na primer psihopatska osebnost. Gre v bistvu za etiène vidike hipnoze. Ali lahko poveste e kaj veè o tem? Malo verjetno je, da bo klient v hipnozi naredil nekaj proti svoji volji. Obstajajo pa druge nevarnosti. Hipnoza je stanje, kjer hipnotiziranec ni pod svojo kontrolo. Prav tako ni pod kontrolo hipnotizerja, kar pomeni, da se lahko v èloveku, ki je hipnotiziran, sproijo spomini, èustva in obèutki, za katere prej ni vedel niti hipnotiziranec niti hipnotizer. Tako lahko pride do travm, do obèutkov, ki jih ne obvlada niti hipnotizer niti hipnotiziranec. Ti obèutki so lahko travmatièni in imajo za hipnotiziranca kodljive posledice. To je bistvena nevarnost hipnoze. Èe se recimo igrate z regresijo in hipnotiziranca peljete skozi razlièna starostna obdobja, ni nujno, da bo ostalo le pri igri. Pride lahko do globoke travme, sproijo se lahko vsi obèutki, vse hudo, kar je takrat doivel. Èe psihoterapevtsko niste dobro usposobljeni, si ne znate pomagati. In tudi èe ste dobro psihoterapevtsko usposobljeni, bi morali imeti klientov pristanek, psihoterapevtski proces mora biti v teku in kasneje morata imeti prilonost, da delata na tem podroèju. Ne pa da gre le za hipnotièno seanso oziroma za igro okrog tega. Igranje s hipnozo je po mojem mnenju nevarno. Igranje v smislu eksperimentiranja. e najmanj nevarno bi bilo, èe bi se igrali katalepsijo - ko je nekdo popolnoma trd in se ga poloi èez dva stola. Tisti trenutek, ko se greste vódeno fantazijo, ko se greste posthipnotiène sugestije, ko se greste regresijo - to so pravzaprav fenomeni, ki so zelo zanimivi, èe jih gledamo od daleè - pa lahko pride do kodljivih posledic za hipnotiziranca. Seveda ob nekom, ki ni popolnoma usposobljen in ki si v koèljivih primerih ne zna pomagati. Kakne pa so lahko te kodljive posledice, èe ostaneva pri primeru z regresijo, ki ste ga navedli? Te so odvisne od osebnosti hipnotiziranca. Na podoben naèin kot je trpel takrat, ko se mu je to dogajalo, zdaj ponovno trpi. In na podoben naèin reagira. Èe je nekdo nevrotièno strukturiran, se odprejo nevrotièni mehanizmi. Èe je nekdo e slabe strukturiran, ga lahko spravimo v strane akcije. Èe je nekdo na robu psihoze, lahko s hipnozo sproimo psihotièni proces. V kaknih primerih se hipnoza nikoli ne izvaja? Hipnoze se nikoli ne izvaja, èe za to ni indikacije. Vedeti je treba, zakaj jo uporabljamo, kaj dobrega bomo s tem naredili in ali je stvar, ki jo elimo reiti, sploh reljiva s hipnotiènim transom. Vèasih seveda je; zelo dobre indikacije so na primer telesne narave, recimo odpravljanje boleèin. Èe bi nekdo hipnozo izvajal na zobozdravnikem stolu, bi bila to po mojem mnenju zelo uspena metoda. Profesor Pajntar je vèasih hipnotiziral porodnice - to ne pomeni globokega transa, kjer se enska nièesar ne zaveda, gre le za miièno relaksacijo. V psihoterapiji je na primer lahko indikacija konflikt, ki je izrinjen. Hipnoza pa se ne uporablja, kadar gre za razvojne deficite; èe posameznik v svoji osebnosti neèesa ni zgradil, ker ni imel pogojev, potem tega tudi s hipnozo ni mogoèe zgraditi. Za to je potreben cel proces. Kadar pa gre za konflikt, ga lahko s hipnozo osvetlimo in z njim delamo naprej v budnem stanju. Èe povzamem: kadar gre za iz zavesti porinjene stvari, je hipnoza lahko v pomoè; kadar pa gre za primanjkljaj, ga s hipnozo ne moremo zapolniti. Hipnoza je torej le orodje, ki nam pomaga poiskati potlaèene vsebine, ki so v ozadju nevroze in s katerimi potem delamo na zavestnem nivoju. Da, a le kadar gre za probleme, ki jih povzroèajo potlaèene vsebine in ne, kadar so v ozadju primanjkljaji. Kaj se v hipnotiènem stanju dejansko dogaja? Do kaknih fiziolokih sprememb prihaja? Hm, to bi morali vpraati kaknega fiziologa. Kar jaz vem, je to, da pride na fiziolokem nivoju do podobnih sprememb kot pri avtogenem treningu. Pulz se upoèasni, prav tako dihanje, spremeni se krvni pritisk in pH koe skratka stvari, ki so posledica miiène relaksacije. Kar pa se tièe moganskih valov, so ugotovili, da so specifièni. Podobni niso niti tistim v budnem stanju, niti tistim v spanju. V bistvu gre za fenomene, ki jih opazujemo, ne znamo pa jih do konca pojasniti. Lahko sploh natanèno razmejimo laje stopnje hipnoze od nehipnotiènega stanja? Ali imamo ustrezno lestvico globine hipnoze? Da, lestvica obstaja. Razdeljena je na lajo, srednjo in teko stopnjo in sicer glede na fenomene, ki jih posameznik na doloèeni stopnji izvede. Èe izvede fenomene, znaèilne za lajo stopnjo, reèemo, da je v lajem stanju hipnoze; èe izvede naslednje, je v srednjem. Globlja stopnja hipnoze pa bi bila, èe bi bila na primer jaz hipnotizirana, vi bi sedeli pred mano, hipnotizer pa bi mi rekel, da pred mano sedi pape in jaz bi dejansko videla papea - in to z odprtimi oèmi. Lestvica globine hipnoze torej vsekakor obstaja, osnovana pa je na fenomenih. Obstajajo pa tudi razliène tehnike hipnoze. Katera vam je najblija? Pri tehnikah ne gre samo za to, kaj je najblije terapevtu, èeprav do neke mere seveda tudi. Bolj pomembno je, kaj 13 INTERVJU potrebuje klient in za kaj bomo sploh uporabljali hipnozo. Èe pacient potrebuje relaksacijo, ga bomo hipnotizirali preko relaksacije. Èe pa elimo zelo hiter globok trans, bomo izbrali metodo, po kateri bo posameznik najhitreje priel v trans. To je lahko metoda fiksacije ali tudi kakna druga metoda. Skratka, èe hipnozo uporabljamo v psihoterapiji, mora terapevt oceniti, katera metoda je tista, ki prinaa e dodatne koristi za klienta. Dober terapevt naj bi torej poznal èimveè monih tehnik. Da, pa saj to ni teko. Tehnike so zelo enostavne - to res ni problem. Tehnika je najlaja stvar. V kakni meri pa je hipnoza razirjena med strokovnjaki po svetu in v Sloveniji? Teko vpraanje. Èe greste na primer na kongres o hipnozi, dobite vtis, da se vsi ukvarjajo z njo. Èe pa greste na kongres o psihoterapiji, o hipnozi ne boste sliali nièesar. Veèinoma tisti, ki se ukvarjajo s hipnozo, na resen kongres o psihoterapiji sploh ne pridejo. Obstajajo pa seveda tudi resni psihoterapevti, ki so napisali kakno knjigo o hipnozi, na primer Wolberg ali pri nas Bras, a to je zelo specifièno. Èe izhajam iz sebe, bi rekla tako: ko je èlovek e tudent, ko je e neizkuen, se mu zdi hipnoza krasna metoda, potem pa pravzaprav ostanejo redki, ki jo uporabljajo. Pri nas se uporablja hipnoza zelo izjemoma; rekla bi, da je tudi po svetu hipnoza prej izjema kot pravilo. Ali se je mogoèe kje v Sloveniji nauèiti tehnik hipnoze? Profesor Pajntar je bil edini, ki je vodil te teèaje in obèasno jih e vedno izvaja. Same tehnike hipnoze se lahko nauèite v enem veèeru ali celo iz knjige. To res ni noben problem. Problem pa je, kaj boste z njo poèeli. Pasti in nevarnosti, na katere lahko naletite, se ne morete nauèiti v enem veèeru, tudi ne samo pri tudiju psihologije. Za to je potreben specialistièni tudij psihoterapije. Èe mene vpraate, sem proti temu, da bi se tudentje uèili hipnotiène tehnike, ker imate ostalega znanja premalo, sama tehnika pa je tako enostavna, da se je lahko nauèite kadarkoli. Uèenje hipnotiènih tehnik naj izhaja iz neke potrebe pri opravljanju svojega dela koristi lahko na primer zobozdravniku, pri delu s portniki. Problem vidim v tistih nevarnostih, ki jih lahko povzroèite z neprimerno uporabo hipnoze pri nekom, ki ga ne bi smeli hipnotizirati, pa tega niste znali oceniti. Recimo, da se je treba tega uèiti deset let, hipnotiène tehnike pa en dan. Sem zelo proti temu, da bi bil proces obrnjen in da bi se tudentje, ki ogromno stvari ne znate in ki se vam lahko zgodijo hude stvari, takoj nauèili tehnike, ne bi pa razumeli in vedeli, v katerih primerih in s kom se lahko hipnoza dejansko izvaja. Kaj pa podroèja, ki ste jih omenili zdravstvo in port - kjer gre za blage oblike hipnoze? Ali se hipnoza pri nas na teh podroèjih uporablja? Ne. Morda se bo zaèela uporabljati z zasebnih delom. Sicer so storitve v zdravstvu èasovno omejene, kar pomeni, da je na primer pri porodu zdravnik prisoten le doloèen èas, sicer pa vodi porod babica. Èasa za hipnozo ni. Pri nas ni plaènika, ki bi omogoèal hipnozo. Hipnoza je torej nadstandard in plaènik bo lahko morda le pacient sam. Ne vem pa, kako je s portom. Dr. Janez Rojek, specialist kliniène psihologije, ki je delal s portniki - ne vem, èe e - je pri svojem delu uporabljal hipnotièno relaksacijo in imaginacijo. Prej ste omenili, da ste bili na zaèetku zelo navdueni nad hipnozo, kasneje pa ste zaèeli vedno bolj dvomiti v uspenost te metode. Zakaj? Sama delam v zdravstvu in zelo redko je, da pridejo preko zdravstvenega doma k meni pacienti, ki bi imeli konflikte in za katere bi bila ta metoda primerna. Preko zdravstva so iskali pomoè pacienti, ki so imeli t.i. razvojne deficite. Pravzaprav nisem imela nobenih indikacij za uporabo hipnoze. Ko sem se pred kratkim pogovarjala s profesorjem Pajntarjem, mi je povedal, da ima - kot sem e omenila straen naval pacientov, od katerih jih je vsaj devetdeset odstotkov taknih, ki jim on s hipnozo ne more pomagati in jih polje drugam. Le redko se zgodi, da dobi pacienta, pri katerem lahko s hipnozo razreita konflikt. Pa je lahko hipnoza pri èisto specifiènih problemih, kot so na primer konflikti, bolj uspena kot katera druga metoda? V smislu uspenosti ne. Bolj v smislu èasovne ekonomiènosti. V hipnotiènem transu lahko konflikt odkrijemo v eni uri, medtem ko bi z drugaèno psihoterapevtsko metodo za to potrebovali nekaj mesecev. Seveda pa bi v tistih nekaj mesecih naredili e mnogo drugih koristnih stvari, ki bi bile na drugaèen naèin vgrajene v posameznikovo osebnost. Hipnoza pa je neke vrste vdor v osebnost, ki ga je naredil nekdo drug. Uèinek na konfliktu je lahko zelo uspeen, sam proces pa je bil narejen kot vdor. Sicer naj bi psihoterapevt vedno delal tako, da bi èitil in krepil avtonomijo pacienta. S hipnozo se to podre. Èe elite kot klient nek konflikt reiti na hiter naèin, je uporaba hipnotiènega transa lahko uspena. Èe pa elite integrirati svojo osebnost in postati vsestransko bolj stabilna oseba, je kakna druga psihoterapevtska metoda mnogo bolja. Nad sabo izgubite bistveno manj kontrole. Kaj pa avtohipnoza? Najbolj uspena je s pomoèjo kaset, ki vam jih hipnotizer posname. Uspena je lahko na primer za onkolokega bolnika v fazi, ko ima strane boleèine. Prav tako je primerna pri portniku, ki mora izvesti neko imaginacijo gibov in je to e velikokrat ponovil s svojim psihologom; ta mu posname kaseto in portnik lahko vadi sam. Veèji problem nastane na zobozdravnikem stolu; v takih primerih mora posameznika obièajno nekdo usmerjati. Ali bi eleli povedati e kaj? Morda bi e enkrat poudarila, da je razumljivo, da vas v tudentskih letih hipnoza strano zanima; tudi kakno predavanje na to temo je popolnoma v redu. Kar pa se tièe uèenja tehnike, naj e enkrat povem, da je zelo preprosta in enostavna in se je vsi lahko nauèite, vendar pa lahko s znanjem, ki ga imate, kodite osebi, ki jo elite hipnotizirati. Poskusite raje kdaj kasneje v ivljenju, ko boste vedeli, za kaj hipnozo potrebujete. Takrat boste tudi bolj pripravljeni na morebitne nevarnosti. Profesor Pajntar je dostikrat rekel, da je hipnoza kot kirurki no in da on uèi rezati s tem noem. Ampak kaj boste rezali , kako boste rezali, ali boste odrezali stvar, ki je bolna, je stvar osnovnega poklica in ne veè hipnoze. To pomeni, da morate dobro obvladati osnovni poklic, zato da bo hipnoza postala tisti kirurki no, ki zdravi, in ne tisti, ki dela rane.
© Copyright 2024