PSIHOLOGIJA IN RELIGIJE - Društvo študentov psihologije Slovenije
1 KAZALO UVODNIK Religija: Kaj je to? Igor kamperle Teko je pisati o religiji, ne da bi komu stopili na ulj. Le redkokatero ivljenjsko podroèje ima namreè za razliène ljudi tako razlièen pomen. Strinjamo se in prikimavamo drug drugemu, da so pomembne in dobre stvari, kot so druina, ljubezen, izobrazba In slab je kriminal, vojne, alkoholizem Ko pa beseda nanese na vero, je kimanja konec. Tukaj kar naenkrat nismo veè tako enotni: nekateri znotraj religije vidijo prostor za osebnostno rast, drugim spet ne pomeni prav nièesar, tretji se ob omembi vere celo posmehljivo nasmehnejo. Samo dejstvo, da se mnenja o pomenu religije nekoliko kreejo, se mi ne zdi prav niè problematièno. Nekoliko manj O.K. pa je, da s tem ne znamo iveti. Da zaradi razliènih pojmovanj vere in boga ustvarjamo konflikte, celo bijemo vojne. Da smo nestrpni. Zakaj se ne nauèimo spotovati tako vere kot ateizma, pa tudi vseh subtilnih odtenkov znotraj in med obema poloma? Najbr bi mnogi konflikti v zvezi z razliènimi pojmovanji vere odpadli, èe bi jo poskusili pojmovati nekoliko ire. Ne le kot vero v enega, doloèenega boga, ki je taken, kot ga definirajo drugi, ampak morda raje kot vero v svojega, zase ustvarjenega boga. Kajti preprièana sem, da ga ima vsak. Pa èeprav je ta bog on sam. Psihologija religije Katja Koir Stièièa med psihologijo in teologijo Silvo inkovec Spreglejte e vi Ana Grego Iskanja Katja Koir Iskanje Boga v samoti Intervju s patrom Josipom Ana Grego & Luka Komidar Nova religija? Rok Podkrajek Vrednote katolièanov in muslimanov Martina Vuga Ko eno oko ostane zaprto Mojca Pajk Ko te poklièe Ljubezen Vida Kavkler Bogovi nas gledajo skozi maske Vid Peèjak Pri PANIKI podroèja religije noèemo predstavljati z vrednostnega vidika. Ne elimo soditi, kajti nihèe ni kompetenten, da bi sodil o tem, ali je verovati prav ali ne. V tej PANIKI ne boste nali pro in contra èlankov. Radi pa bi nakazali povezave med religijo in psihologijo ter s psiholokega vidika osvetlili nekatere vidike religioznosti in nekatere pojave znotraj tega podroèja kulte, sekte, ivljenje v samostanu, spoved, verouk, animistièna verovanja in e marsikaj. Najbr pa je vera nekaj tako osebnega in individualiziranega, da o vseh teh pojavih ni mogoèe dati dokonènega odgovora. In elimo si, da bi nai bralci namesto sodbe vera da ali ne raje presodili o tem, v kolikni meri in kako dobro nam je uspelo uresnièiti nae ambicije - èim bolj celostno predstaviti podroèje religij. Pa da bi nam to tudi povedali. Vera v boga ali vera v èloveka Tamara Povh Vzhodnjake religije Anja Simoniè Rave on Snea Rikiæ Psiholoki vpliv mrenega trenja na posameznika Miha Èernetiè Le glej, da se ti lulek ne posui! Petra Vladimirov Odreitelj Toma Tiler Bog je med nami Toma Tiler Panika v ekonomiji Jernej Omahen Kako dobro je biti s teboj, èutiti s teboj Maja orli EFPSA page Tanja Kajtna PANIKO pripravlja Delovna skupina za èasopis Drutva tudentov psihologije Slovenije. Èasopis izhaja tirikrat letno. Cena èasopisa je 400 SIT. Èlani Drutva so upravièeni do 25% popusta. Odgovorni urednik: Grega Repov. Glavna urednica: Katja Koir. Uredniki odbor: Ana Grego, Petra Kolar, Luka Komidar, Martina mid. Uredniki svet: Andreja Fras, Martina Petaj. Èlani delovne skupine: Eva Ferjan, Rok Podkrajek, Tamara Povh, Toma Tiler, Saa Ucman. Finance: Rok Podkrajek. Lektorici: Ana Grego, Katja Koir. Oblikovanje: Grega Repov. Prelom in raèunalnika obdelava: Luka Komidar, Grega Repov. Tisk: GraphTech, Seana. Naroèila in prispevke sprejemamo na naslov: Drutvo tudentov psihologije Slovenije, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Akerèeva 2, SI-1000 Ljubljana, s pripisom PANIKA, lahko pa jih oddate tudi v nabiralnik PANIKE na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. E-mail: [email protected]. Vse pravice pridrane, vsak ponatis dela ali celote brez pisnega dovoljenja urednitva ni dovoljen. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (UR. list RS št. 89/98) sodi èasopis med proizvode, za katere se obraèunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. 4 8 Za ustrezno poznavanje verstev, spotovanje osebnih verskih opredelitev Petra Kolar & Martina mid Za nas kot psihologe pa je predvsem pomembna vera v èloveka, predvsem v tiste dobre, pozitivne sile, ki so v njem. In vanje moramo verjeti brezpogojno tudi èe je njegov bog drugaèen kot na. [Katja Koir] 2 KNJIGA - Vpraanja kralja Milinde Tanja Kajtna FILM - ivljenje je lepo Katja Koir POEZIJA DEBORAH ZA UMNE GLAVICE - Babilonka Stareji Brat in Èarovnik 10 13 15 17 21 23 27 29 33 36 40 42 44 46 50 51 52 53 56 57 59 60 63 64 2 PREDSTAVITEV Igor kamperle Religija: kaj je to? Nekaj èasa je bilo v modi vpraanje: kaj je tisto, kar èloveka razlikuje od ivali? Pomembni znanstveniki so nanj poskusili odgovoriti. Marx, da je zgodovina èlovetva zgodovina razrednega boja. Antropolog LéviStrauss je izpostavil zanimivo in nenapisano prepoved incesta, ki naj bi bila prehodni èlen iz nature v kulturo. ele ko so spolna razmerja z doloèenimi ljudmi prepovedana, se lahko vzpostavi rodbinska celica, ki ji pravimo druina. Nekateri so poudarjali socialno vlogo menjave, ki je za oblikovanje drubenega prostora konstitutivnega pomena, v osnovi pa gre za tri oblike menjave: blaga oz. materialnih dobrin, besed (bajke, mitologija) in ensk. Pa naj kdo reèe, da to ni res. Implicitno vsi vemo, da je ena temeljnih lastnosti èlovekega sveta tudi religija, vendar se pri njeni opredelitvi stvari kaj hitro zapletejo. Vsaj v evropski kulturi. Na splono lahko reèemo, da religija pomeni kompleks verovanj in kultnih dejanj, ki èloveka postavljajo v razmerje do svetega (ali sakralnega) in boanskega. Pri tem moramo vedeti, da je religija postala predmet znanstvenega preuèevanja ele v novoveki dobi, v veliki meri s humanizmom v 15. stol. in s protestantskimi reformami. Evropska kultura, ki je bila dotlej unitarno in korporativistièno organizirana in je temeljila na trdni zvezi med absolutno metafizièno resnico, primernim moralnim ivljenjem (etika, politika), pravilnim spoznanjem in vero, se je razprila in doivela fragmentacijo na vseh ravneh. Od 18. stol. naprej so nekateri misleci, npr. Montesquieu, religijo poskuali loèiti od drugih podroèij izkustva, denimo od politike, in so religijo razumeli kot samostojno doivljajsko sfero. To izhodièe je bilo osnova za primerjalni pristop do religij v irem kulturnem kontekstu, kar je privedlo do religiolokih tudij. Strokovnjaki, ki se lotevajo te naloge, pa e danes naletijo na teave tako pri definiciji predmeta kot pri sami metodi. Sam izraz religija ima veè pomenov, odvisno od kulture, èeprav mu pripisujemo univerzalno vrednost. Beseda religio izhaja iz latinèine, pomeni razmislek, ob povezavi z glagolom relegere pa povezati, skupaj zbrati, o èemer je razpravljal Ciceron v De natura deorum, pozneje pa Laktancij v spisu Divinae institutiones. Laktancij besedo religare (vezava, zvezanje) razume kot stik oziroma vdano zavezo z Igor kamperle je asistent na Oddelku za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti. Bogom. Ta pomen se je ohranil v srednjem veku. Èe opustimo korporativistiène historiène aplikacije na drubeno sfero, lahko v tem pomenu vidimo veè pretanjenosti, kot se zdi na prvi pogled. Gre za osnovno izhodièe, da je fizièni kozmos odprt, onkrajen, a hkrati dostopen. Potovati na Mars je v tem kontekstu lep, toda majèken korak, podoben plovbi preko jezera na otok. V jedru religiozne zavesti ivi obèutek: imeti vero in monost preseliti se. Oditi drugam. Ohranjati slutnjo, da Zemlja ni edini svet. To se mi zdi glavni, arhetipski zastavek religije. ele iz afektivnega doivetja takne intuitivne slutnje izhaja delitev prostora ivljenjskega prostora - na sakralno in profano. Religija to delitev, ki jo predpostavlja, v tosvetnosti, to se pravi v modusih naega bivanja, razume kot neukinljivo. Vztraja na nezvedljivosti na eno samo sfero. Giordano Bruno, Spinoza, Nietzsche pomenijo skrajni preizkus te zavesti. Ko danes v humanistiènih vedah s primerjalno metodo pristopamo k religijam, vsaj veèinoma pristajamo na nekatera skupna naèela. 1. Razloiti psiholoke, drubene, komunikativne funkcije neke religije e ne pomeni, da smo razumeli njihov pomen. Niti smisla ali pomena dejavnosti verujoèih pripadnikov niti obravnavane religije v celoti. 2. Religija ni filozofija, ni niti teologija, niti ideologija. Vsa tri podroèja so lahko sicer inherentno prisotna in na religijo vplivajo. 3. Ni mogoèe oziroma povsem zgreeno je izhajati iz apriornih definicij religije in predpostavljati, da e vemo, kaj je njen pomen. Potrebno je sicer imeti doloèeno predrazumevanje, kaj je smisel religije, definicije, s katerimi religijo zaobjamemo in jo loèimo od pojavov, ki naj ne bi bili religiozni, pa morajo dopustiti monost konfutacije, ovrbe in potrditve na podlagi dejstev. 4. Vsaka razlaga ali definicija religije hoèe noèe uèinkuje kot znak, ki kae, kaken svetovni nazor ali pogled na svet ima njen avtor. Odprto ostaja vpraanje, kaken naj bo za konsistentno razumevanje odnos med empirièno primerjalno metodo in subjektivnim doivljajskim pristopom do ene od religij. Primer: lahko smo izvrstno enciklopedièno naèitani, vendar je vpraanje, èe bomo znali razloiti, zakaj so vojaki na Trebevièu in drugih planinah, fantje, s katerimi smo pred nekaj leti skupaj igrali ah, ob brzostrelkah dvigovali tri prste. Srednji vek je v veliki meri prevzel Avgutinovo tezo o Boji in zemeljski dravi, razvito v delu De civitate Dei. Politièni avgutinizem v srednjem veku je izkrivil Avgutinove izvirne teze, ki so poudarjale loèitev obeh mest in nevezanost nebesnega ali bojega na zemeljsko. Posledica evropske teokratske krize ob koncu srednjega veka so bile reformacijske vstaje, ki so spremenile odnos do religije in izpostavile naravno pravo, ki deluje oziroma je veljavno, tudi èe Bog ne bi obstajal. Tako Grotius (nizozemski filozof in jurist Van Groot, 17. stol.). Svojevrsten paradoks predstavljajo dravne protestantske cerkve, ki v nekaterih dravah, npr. Angliji, Danski, na Norvekem, obstajajo e danes. Novo spremembo je prineslo razsvetljenstvo, predvsem v Franciji. Misleci kot Bayle, Voltaire, Diderot, pa tudi Hume, Lessing in Vico, so zagovarjali kritièni pristop in se hudomuno norèevali iz t.i. vraevernosti. ele v tem èasu lahko zaènemo govoriti o ateizmu kot miljenjski dri, ki omogoèa drubeno ivljenje in povezovanje brez religioznih vezi, ki vse dotlej niso bile vpraljive. Rezultati takne misli so bili raznovrstni, med drugim tudi stroji filolokozgodovinski pristop do Biblije, ki je odprl pot novim interpretacijam svetega spisja, predvsem judovsko-krèanskega izroèila. Gianbattista Vico je v svojem delu Scienza nuova (1725), ki ga na alost nimamo v slovenèini, razvil antropoloko-razvojni koncept religij, 3 PREDSTAVITEV kar so povzeli misleci romantike, pozneji antropologi, bistveno pa je vplival tudi na filozofijo zgodovine kot na razvijajoèo se zavest in projekcijo èlovekih fantazij, ki se od primitivnejih jutranjih oblik vzpenjajo h kompleksnejim in treznejim podobam. Tej poti so sledili Hegel, Plehanov in e kdo. Pomembno razsvetljenjsko stopnjo predstavlja filozof Kant, ki s filozofijo Praktiènega uma pokae, kako na zemlji ni mogoèe vzpostaviti Bojega kraljestva. Idealna druba, h kateri stremi teokratski model, zato postane nevidna cerkev, po kateri se realna skupnost zgleduje kot po vzoru. Konkretna realizacija pa ni mona, ker jo ogroa èloveki egoizem, to radikalno zlo, ki se Kantu zdi iracionalno oziroma absurdno, vendar neizogibno. Kant je dejansko temelj moderne zavesti, tudi v primerjavi z ideologijami 20. stoletja. Zaradi tega, vztraja Kant, idealne drube ali boje skupnosti ne morejo vzpostaviti ljudje, ampak le Bog sam. Med predhodnike moderne religiozne zavesti lahko pritejemo tudi Jeana Jacquesa Rousseauja, predvsem glede moralne vzgoje, najveèji zamah pa so religioloke tudije doivele v nemkem miselnem obzorju s t.i. Religions Wissenschaft. V prvi polovici 19. stol. je o tem pisal Fridrich Schleiermacher in poudaril obèutek absolutne odvisnosti, ki ga religiozna zavest odkrije v sebi in podoivlja, neodvisno od bajk, prebranih knjig, kulturne vzgoje in pripadnosti takni ali drugaèni civilizaciji. Hermenevtika religioznih pojavov in besedil je s tem naredila pomemben korak. V 19. stol. sta svoj pogled razvili novi humanistièni disciplini antropologija in sociologija. Funkcionalistièno teorijo so razvili antropologi, socioloki klasik in zaèetnik sociologije religije Emile Durkheim pa je v velikem delu Elementarne oblike religioznega ivljenja, ki ga tudi nimamo v slovenskem prevodu (izvirnik 1912), razvil tezo, da je religija normalno drubeno dejstvo, ne pa plod sluèajnih zunanjih okolièin. Po njegovem prav religija vzpostavlja in vzdruje moralne vrednote neke skupnosti, zaradi èesar je v religiji prepoznal kolektivne reprezentacije in skupek praks do posveèenih stvari, kar neko skupnost povezuje in ji zagotavlja obstojnost. Menil je, da druba, ki zgubi kohezivno silo, ki vzdruje sistem vrednot, nad sabo izvaja samomor. V zadnjih desetletjih so se razvili novi pristopi. Sociolog Niklas Luhmann v delu Funkcija religije (1977) trdi, da v èasu strukturno razpreni in v veliki meri e virtualni realnosti, kjer je vse kontingentno in spremenljivo, religija zagotavlja kohezivnost, temeljeè na nevpraljivem smislu. Hkrati pa omogoèa (to se mi zdi zanimivo, posebno s psiholokega zornega kota!), da kakrnokoli kontingentnost, od osebne nesreèe do kozmiène katastrofe, iz zunanjega in s tem navidez objektivnega prestavimo v ponotranjeno, osebno in psihièno sfero, ki je po svoji nedostopni logiki podrejena religioznemu kodeksu. Proces sekularizacije, somraka bogov, odèaranega sveta in razkroja religioznih vrednot, ki so evropsko kulturo spremljale dva tisoè let, Luhmann razume kot spodbudno monost, saj se religija lahko osvobodi kriterijev (in kriz), ki spremljajo druga podroèja. Svojstveno pot so ubrali francoski teoretiki, M. Mauss, Bourdieu, Godelier. Izhodièe je postavil Georges Dumézil s strukturalno-morfolokim pristopom, predvsem v obirem delu Mit in ep (delni prevod v slovenèino, zbirka Hieron, 1996). Z analizo jezikovne zgradbe indoevropcev je Dumézil odkril trifunkcijsko religiozno shemo, ki se pojavlja v hindujskem bazenu, med Oseti na Kavkazu, med skandinavci in v antiènem Rimu (Jupiter, Mars, Quirinus), obsegala pa naj bi funkcijo sveèenikov, bojevnikov in pridelovalcev hrane. Primerno aplicirana se je ta shema na Slovenskem v olskih uèbenikih ohranila do zaèetka 20. stol. Francoski strukturni koncept poudarja, da religije ne moremo razumeti, èe poznamo samo eno religijo. Identiteta posameznih vlog se oblikuje ele v medsebojnem razmerju do funkcij, ki jo opravljajo druge entitete. Drugaèno pot je ubrala fenomenologija religije. Rudolf Otto je v knjigi Sveto (1917; slov. prevod zbirka Hieron, 1993) razvil pojem doivetja presenega, ki uhaja racionalnemu in ga posreduje religija. To preseno je sveto, numinozno, povsem drugo, nezapopadljivo. Privlaèi in ustrahuje. Fenomenoloki pristop sta nadalje razvijala Van der Leeuw in Mircea Eliade. V ospredje ne stopa ontoloka realnost, ampak naèin doivetja in oblika razmerja do sakralnega in posredno do vseh svari. Van der Leeuw je razvil nekaj tipolokih oblik religije, npr.: religija oddaljevanja in distance (konfucijanizem, ateizem), religija miru (mistika), religija zanosa in figure (grka religija), religija neskonènosti in askeze (hindujstvo, brahmanizem), religija nièa in pobonosti (budizem), religija volje in ubogljivosti (judovstvo oz. jahvizem), religija mogoènosti in poninosti (islam). Razmerje do svetega, ki se po naravi pojavlja v èloveku, je preuèeval Eliade. Njegovo obirno delo Zgodovina verovanj in religioznih idej je pred kratkim v slovenskem prevodu izlo pri DZS. Po Eliadeju, ob katerem bi morali omeniti vsaj e Carla G. Junga in Karolyja Kerényja, prav religiozno izkustvo èloveku pomaga razlikovati resnièno od neresniènega, smiselno in celostno od necelostnega in kaotiènega. Sveto je izvirna èloveka izkunja, ki izhaja iz najglobljih prvin zavesti. Tako smo po dolgem ovinku prili do nae zaèetne misli: kaj nas dela za ljudi? Religioloka veda ni niè drugega kot velika psiholoka in antropoloka hermenevtika. Arhiv S.M.O. 4 PSIHOLOGIJA RELIGIJE Katja Koir Zakaj na dveh bregovih? ZANIMANJE PSIHOLOGIJE ZA RELIGIJO: PSIHOLOGIJA RELIGIJE Kljub nadvse pomembni vlogi, ki jo ima religija v ivljenju mnogih ljudi, se religija oz. religioznost v raznih psiholokih ali psihiatriènih knjigah, uèbenikih oz. priroènikih le redko omenja. Ko se spraujemo po vzrokih za takno stanje, bi zanj prav lahko krivili zapostavljanje religije v socialistiènih in komunistiènih drubenih ureditvah. Vendar pa kae, da ni tako oziroma da to vsaj ni edini vzrok za ignoriranje podroèja religije s strani psihologije. Drugod po svetu stanje namreè ni bistveno drugaèno. Raziskave, opravljene leta 1984 v ZDA, so namreè pokazale, da psihologi posebej izstopajo kot skupina strokovnjakov, ki jim religija v ivljenju ne igra pomembne vloge. Tako je na primer 50 odstotkov psihologov odgovorilo, da ne obèuti nikakrne religiozne pripadnosti, kar je izredno veliko v primerjavi s splono populacijo, kjer je bilo takih odgovorov le 10 odstotkov. e bolj drastiène rezultate so dobili na skupini kliniènih psihologov, torej strokovnjakov, ki so posebej usposobljeni za to, da pomagajo ljudem v stiski. 33 odstotkov kliniènih psihologov pravi, da vera pomembno doloèa njihovo ivljenje, medtem ko je v sploni populaciji taken odgovor dalo kar 72 odstotkov vpraanih (po Krizmaniè, 1998). Ti podatki nas napeljujejo na zakljuèek, da je pomanjkanje sodelovanja med religijo in psihologijo prvenstveno posledica strogega, popolnega razdvajanja znanosti in religije. Nekateri psihologi (npr. Lannert) pa postavljajo zanimivo tezo, da si mnogi psihologi za svojo religijo izberejo kar psihologijo. Pri tem navajajo nekatere skupne toèke med psihologijo in religijo, ki omogoèajo, da psihologija deluje kot religija. Tako na primer tako religija kot psihologija nudita sisteme verovanja, tradicijo in rituale. Obe se osredotoèata na teme, kot so krivda, kaj je prav in kaj narobe in kaj pomeni biti èlovek; obe tudi stremita k pomoèi ljudem pri obvladovanju ivljenja. Obstaja pa tudi bistvena razlika; religija vso odgovornost Katja Koir je navidez sicer res zelo simpatièna tudentka psihologije - a videz vara. prepuèa bogu, kar je v popolnem nasprotju s psiholokimi tezami o osebni odgovornosti. Vpraanje psihologije kot verskega sistema je zagotovo nadvse zanimiva in celo malce provokativna tema, o kateri lahko veè preberete v enem izmed naslednjih èlankov v tej PANIKI. Mi pa se s te stranpoti spet vraèamo k predmetu naega zanimanja k psihologiji religije. Po do sedaj povedanem bi bilo mogoèe zakljuèiti, da je stanje na podroèju psihologije religije nadvse èrno ter da je sodelovanje med psihologi in teologi na podroèju svetovanja in pomoèi v stiski tako rekoè na toèki niè. Vendar pa mnogi psihologi opozarjajo, da se stvari spreminjajo na bolje. Psihologija religije ima pri Amerikem psiholokem drutvu (nam bolj znanemu kot APA) e nekaj èasa svoj oddelek (Div. 36). Med psihologi in teologi je vse veè sodelovanja. Psihologi so postali pozorneji na pomembno vlogo, ki jo ima religija v medosebnih odnosih in na pomen, ki ga ima lahko v psihoterapiji. Tudi teologi so uvideli, da jim lahko spoznanja s podroèja psihologije koristijo pri delu z ljudmi v stiski. Pa si poglejmo, kaj sploh predstavlja predmet prouèevanja psihologije religije. To bi moral biti posameznik, ki odgovarjajoè na razliène verske danosti in na osnovi razliènih psihiènih procesov postane veren ali pa tudi ne. Cilj psihologije religije je razumeti, kako èlovek razvija ali ne razvija svoj verski odnos, ki ima za njegovo ivljenje poseben pomen. Naloga psihologije na podroèju religije je torej, da natanèno prouèi in opie komponente in oblike verskega ivljenja, da prouèi psiholoke vidike religije, da za ta namen razvije primerne merske instrumente, da oblikuje teoretske koncepte, ki bodo omogoèili zbiranje in interpretiranje podatkov ter da po monosti oblikuje zakone na tem podroèju (po Æoriæ, 1998). Psihologija religije pa seveda ni kompetentna za prouèevanje obstoja in lastnosti nadnaravnih pojavov, na katere se religija nanaa. Najbr ni potrebno poudarjati, da so za psihologijo vpraanja kot na primer Ali obstaja Bog? in Ali je Kristus res vstal od mrtvih? popolnoma irelevantna. Ta nekompetentnost za takna in podobna vpraanja jo brani pred tem, da v svoj sistem prouèevanja ne bi uvedla elementov nadnaravnega delovanja kot pojasnjujoèi element in se s tem bistveno oddaljila od naèel znanstvenega prouèevanja (po Æoriæ, 1998). Ali ste vedeli, da so se z vpraanjem religije ukvarjali skoraj vsi veliki psihologi? Jaz nisem, seveda dokler nisem zaèela tudirati literature za ta èlanek. In ker sklepam, da tega ne veste tudi nekateri od bralcev, bom na kratko predstavila prispevke pomembnih psihologov na podroèju religije. Kot zaèetek znanstvene discipline psihologije religioznosti obièajno navajajo leto 1982, ko je G. S. Hall objavil svoj prispevek o moralni in verski vzgoji, v katerem je prvi znanstveno zabeleil vlogo fiziènih procesov v religioznem izkustvu (po Æoriæ. 1998). Eden izmed zgodnjih raziskovalcev podroèja psihologije religije je bil tudi William James. Sledijo skoraj vsi psiholoki klasiki: Freud, Jung, Fromm, Erikson, Allport, Maslow, Frankl ter celo Piaget in Skinner. Tudi èe o njihovem pojmovanju religije ne vemo nièesar, najbr ni teko uganiti, kateri pojmujejo religijo kot nekaj pozitivnega, koristnega in funkcionalnega in kateri imajo do nje negativen odnos. Pa poglejmo! Po Jamesu lahko èloveku religija in vera v Boga pomagata v boju za bolje ivljenje. Opozarja, da ljudje ne verujejo v Boga zato, ker so preprièani, da je to, v kar verjamejo, absolutno res. Argumenti so sprejemljivi le ta tiste, ki e verujejo na emocionalnih temeljih. Freud ima do religioznosti izrazito negativno stalièe: pojmuje jo kot univerzalno prisilno nevrozo (1907, po Æoriæ, 1998) in iluzijo èlovekega duha (1927, po Æoriæ, 1998). Po Freudu je Bog le privzdignjena in nadomeèena slika lastnega oèeta, religija pa nastane na podlagi prièakovanja izpolnitve infantilnih elja, katerih temelj je èloveka nemoè in potreba po zaèiti. S svojim izrazito negativnim in odklonilnim odnosom je Freud v bistvu zaèetnik prej omenjene tradicije, ki se kae kot nezanimanje in ignoriranje religioznosti tako na podroèju psihoterapije kot tudi v znanstvenem 5 PSIHOLOGIJA RELIGIJE raziskovanju. Jung je drugaènega mnenja. Preprièan je, da je religija eden izmed srediènih, najzgodnejih in najsplonejih izrazov èloveke due in drube. Religiozno izkustvo je po Jungu eno izmed najvrednejih izkustev. Fromm meni, da sploh ne gre za vpraanje Religija da ali ne?, temveè za vpraanje vrste religije. Loèi avtoritarno in humanistièno religijo. Medtem ko je prva ostala na otroki ravni in pri Bogu kot oèetu, ki pomaga in kontrolira, je cilj humanistiène religije centrirati religiozno izkustvo okrog razvoja èlovekih monosti in vrednot samoaktualizacije. Bog v tem primeru predstavlja simbol èlovekove lastne moèi in ne simbola moèi nad èlovekom. Eriksonov prispevek k psihologiji religioznosti je predvsem v njegovem psiholokem prouèevanju pomembnih verskih likov (Luther, Gandi, Jezus), pa tudi v uporabnosti njegove teorije psihosocialnega razvoja v kontekstu religioznega razvoja. S podroèjem religije se je ukvarjal tudi Piaget, ki je v psihologijo uvedel koncept dveh osnovnih tipov verskih staliè, ki odgovarjata dvema nasprotujoèima se lastnostma, ki se jih pripisuje Bogu. Gre za transcendenco in imanenco. Transcendentni Bog je Bog neposrednih boanskih vzrokov, ki leijo izven naega razumevanja. Vanj verujejo ljudje, ki so bili vzgojeni na osnovi morale poslunosti. Imanentni Bog je Bog vrednosti, Bog, ki je bolj v nas kot izven sveta. K njemu se obraèajo ljudje, ki so bili vzgojeni na osnovi morale samostojnosti in medsebojnega spotovanja. Najbr nikogar ne preseneèa preveè, da so po Skinnerju religiozne vrednote, kot so pobonost, moralnost, èistost ipd., samo etikete obnaanja, oblikovanega v doloèenem drubenem okolju. Sicer pa tudi o drugih vrednotah ni imel kaj bolj pozitivnega mnenja. Gordon Allport pripisuje religiji pomembno vlogo v èlovekem ivljenju in poudarja, da je religija, kakor tudi spolnost, zagotovo univerzalen èloveki interes (1950, po Æoriæ. 1998). Religioznost je po njegovem mnenju pomemben faktor v procesu razvoja èlovekove osebnosti. Religioznost je zanj eden izmed sentimentov, ki predstavljajo relativno stabilne enote osebnosti. Allport je vero razdelil na ekstrinzièno in intrinzièno. Ekstrinzièna religija je v pozitivni korelaciji z zadrtostjo; oseba ekstrinziène orientacije pojmuje vero kot instrument, ki ga je potrebno uporabljati. Vera postane sredstvo za ohranjanje lastnih interesov in za doseganje koristi. Ravno nasprotno pa je intrinzièna religija nad lastnimi interesi; je irokogrudna, ponina v lastnih sodbah ter tolerantna do pogledov drugih. Posameznika po Allportu ni mogoèe uvrstiti izkljuèno v eno izmed obeh kategorij. Tudi Maslow ima do religije pozitivno stalièe. Predstavlja mu namreè enega izmed pomembnih elementov v procesu samoaktualizacije. Vrhunska doivetja naj bi bila pogosto vezana prav na podroèje religije. Po Franklu je podzavestna religioznost, latentni odnos do transcendence prirojen vsakomur. Religijo definira kot iskanje konènega smisla, da pa je vera lahko avtentièna, mora biti osebna in spontana, brez vsiljevanja. Vsak izmed predstavljenih avtorjev pa je s svojim pristopom dodal le kockico v mozaik, ki bi ga lahko imenovali najbolj optimalen psiholoki pristop k pojavu religioznosti. ZANIMANJE RELIGIJE ZA PSIHOLOGIJO: PASTORALNA PSIHOLOGIJA Èeprav nas v tem èlanku prvenstveno zanima interes psihologije za religijo, pa je zanimiva tudi druga stran interes religije za psihologijo. Koreni tega zanimanja segajo v daljno preteklost; e v najstarejih svetih knjigah in spisih vseh religij naletimo na mnoge opise in razlage psihiène stvarnosti èloveka. (e v prvem letniku smo se pri prof. Musku uèili, da predstavljajo indijske Vede temelj vzhodnjakega pojmovanja èloveka.) Podobno lahko trdimo za mnoge religiozne pisce, katerih literatura je polna psiholokih opisov raznih pojavov, kot so askeza, meditacija, mistika in podobno. e od nekdaj so se duhovniki pogosto pojavljali v vlogi nekaknih psihoterapevtov in e danes nekateri ljudje v teavah pogosteje pomislijo na duhovnika kot na psihologa (veè o tem kasneje). Tako se je pojavila potreba, da se duhovèino tudi ustrezno psiholoko izobrazi. Gre za t.i. pastoralno teologijo in kasneje pastoralno psihologijo (psihologijo dunega pastirstva), ki se je zaèela razvijati v 17. stoletju in ki je danes pomembna sestavina teoloke izobrazbe (po Æoriæ, 1998). Kot zanimivost naj povem, da je prva knjiga s podroèja pastoralne psihologije izla leta 1946 in sicer pri nas, v Sloveniji. Napisal jo je psiholog in duhovnik Anton Trstenjak, ki v njej slikovito utemeljuje potrebe duhovèine po psihologiji: Ali Bog obstaja? Osebni arhiv M. . Mi smo ljudi samo opozarjali, da je nekje gora, visoka gora zvelièanja, na katero mora vsakdo priti, ako hoèe doseèi smisel in sreèo svojega ivljenja. Ko nam je kdo potoil, da ne more gor, ker mu je pot prestrma, ker paè ni turist, smo ga preprosto zavrnili: pa ostani spodaj v blatu, èe te ni sram, a vedi krivda je tvoja, èe ne dospe na vrh. Pridigovali smo jim, koliko èudovite 6 PSIHOLOGIJA RELIGIJE lepote in bogastva skriva v sebi ta gora in kako nadèloveko velièasten razgled se odpre èloveku, ki se potrudi na njene sonène viave, toda ceste jim nismo utrli gor, niti poti jim pokazali, marveè smo preprosto zahtevali naj bi ljudje, vsak sam, brez vodnika in spremstva drveli prek neznanih prepadov; namesto da bi li dol k njim, v ravnino, in se jim ponudili za skrbnega vodnika, ki prevzame zanje vso teo prtljage ter jim ubira nevarno in teavno pot, smo jih pustili tavati same, da drug za drugim strmoglavijo v prepade. (Trstenjak, 1987) Omenjena knjiga je pravzaprav pisana kot neke vrste priroènik za duhovnike in baje je v svojem èasu doivela ostre kritike s strani Cerkve. Ne morem si kaj, da ne bi o njej povedala kaj veè, kajti kljub upotevanju dejstva, da je bila knjiga pisana pred veè kot petdesetimi leti, se mi nekatere njene ideje zdijo milo reèeno hecne. Knjiga vsebuje kopico praktiènih napotkov za duhovnika: kako najti pot do druine (preko otrok, seveda!), kako se pogovarjati z ljudmi, na kaken naèin in s kaknimi fintami odgovarjati ljudem, ki dvomijo in ki ièejo luknje v krèanskem nauku. Avtor deli ljudi v razliène tipe in za vsakega od teh tipov svetuje, na kaken naèin ga bo najlaje spraviti na pravo pot - ga torej preprièati v spreobrnitev. Govori tudi o razliènih ovirah (deli jih na individualno psiholoke, socialno psiholoke in na versko psiholoke, znotraj tega pa e na mnoico podkategorij), ki ljudem branijo, da bi verjeli v Boga. Videti je, kakor da neverovanje predstavlja nekakno patologijo, ki jo je treba odpraviti. Med branjem se kar nisem mogla ubraniti vtisa, da eli knjiga pokazati èimveè naèinov, kako po vseh mogoèih ovinkih in stranskih poteh pripraviti èloveka do konènega cilja - da bo veroval. Kajti tak èlovek niti ne ve, da je to zanj najbolje. Naj navedem nekaj primerov: proletarski tip èloveka za dunega pastirja najteji dunopastirski material. Kot tip je materialistièen èlovek, ki mu je predmestna elezobetonska in strojna resniènost vzela duo. Krivièno pa bi bilo, èe ne bi povedala, da je Trstenjak v knjigi pogosto kritièen tudi do samih duhovnikov in do Cerkve nasploh. Res je tudi, da avtor v predgovoru ponatisa iz leta 1987 poudarja, da so mu nekatere ideje, ki jih je daljnega leta 1946 zagovarjal, danes e precej tuje (èeprav ne omenja, katere). Sicer pa preberite sami! Danes je psiholoko izobraevanje duebrinikov redna praksa v vseh katolikih teolokih smereh. Vpraanje pa je, ali je ta tudij dovolj obseen, kvaliteten in na ravni spoznanj sodobne psihologije (po Æoriæ, 1998). RELIGIJA IN DUEVNO ZDRAVJE Na zaèetku smo si na kratko ogledali poglede nekaterih znanih psihologov na religijo. Po mnenju nekaterih (med njimi izstopa predvsem Freud), je religija kodljiv pojav, tako rekoè oblika duevne patologije, drugi pa vero pojmujejo kot nekaj duevnemu zdravju koristnega ali pa postavijo bolj ali manj jasne loènice med tisto obliko vere, ki je zdrava in tisto, ki bi utegnila biti kodljiva. Gre za vpraanje, ki psihologe e dolgo zaposluje. Pa poglejmo, kaj pravijo o koristnosti oz. kodljivosti vere za duevno zdravje sodobne raziskave! Pravzaprav niè posebno novega. K. I. Pargament, profesor psihologije na Univerzi v Ohiu, poudarja, da je pri raziskovanju odnosa med duevnim zdravjem in vero pomemben predvsem tip verskega izraanja, ki ga posameznik izbere. Pargament je raziskoval, kako ljudje uporabljajo religijo ob sooèanju z veèjimi ivljenjskimi stresorji, ki so variirali od bolezni pa do bombardiranja mesta. Ugotovil je, da so lahko doloèeni tipi verskega izraanja v pomoè, medtem ko so drugi lahko kodljivi. Kljuèni dejavnik pri razmejevanju kodljivega in koristnega je posameznikovo pojmovanje Boga. Pargament govori o dveh modelih: 1. Pri ljudjeh, ki se oklepajo modela, ki ga je poimenoval greniki v rokah jeznega Boga, je dejansko mogoèe zaslediti slabe mentalno zdravje. Ljudje, ki so jezni na Boga, ki verjamejo, da jih ta kaznuje za njihove grehe ali se jim zdi, da od svoje cerkve (sinagoge, moeje idr.) dobivajo premalo emocionalne podpore, pogosto trpijo zaradi anksioznosti ali depresije. 2. Popolnoma drugaèno je stanje pri ljudeh, ki se oprijemajo modela ljubeèega Boga. Ti ljudje Boga dojemajo kot partnerja, ki jim pomaga pri reevanju problemov. Teavne situacije zaznavajo kot prilonosti za duhovno rast. Verjamejo, da od svojih verskih vodij in èlanov verske skupnosti dobivajo vso potrebno podporo. In rezultat tega? Bolje duevno zdravje. Podobne rezultate nakazujejo tudi mnoge druge sodobne raziskave. Dejansko pa so o zelo podobni zadevi govorili e nekateri prej omenjeni psihologi. Kaj pa je Frommova delitev vere na avtoritarno in humanistièno drugega kot model Duni pastir, ki zna v svojih pridigah in zasebnih pogovorih pravilno ceniti kmeèko navezanost na zemljo in smisel za naravne pojave, bo imel srca kmeèkih poslualcev vselej na svoji strani. Prispodobe iz narave, konkretno in slikovito izraanje anje na deeli najveèji uspeh Nasproti takemu èloveku bi moral pastoralist govoriti v drugi govorici, ne v tisti, katere je bil vajen iz ljudske ole Za sedaj je seveda predmestni ali Izgubljena ovèica... Osebni arhiv M. . 7 PSIHOLOGIJA RELIGIJE greniki v rokah jeznega Boga in model ljubeèega Boga? Z doloèenih vidikov lahko o podobnem modelu govorimo tudi v zvezi s Piagetovim transcendentnim in imanentnim Bogom, pa tudi z Allportovo intrinzièno in ekstrinzièno vero. Nekateri avtorji so raziskovali tudi vlogo vere pri nekaterih posebnih populacijah. Gorsuch je na primer ugotovil, da obstaja pozitivna korelacija med neverovanjem in zlorabo razliènih substanc; verniki se torej redkeje zatekajo v razne odvisnosti od substanc. Vendar pa to velja le, kadar gre za vero, ki je suportivna torej za model ljubeèega Boga. Zanimive so tudi raziskave o vlogi vere pri stareji populaciji. Koenig je ugotovil, da so verni starostniki manj pogosto depresivni ali anksiozni. Zdravilni uèinek vere naj bi deloval tudi na fizièno zdravje; verni starostniki naj bi imeli niji krvni pritisk in nijo mero umrljivosti zaradi koronarne bolezni. Koenig ponuja tudi mone razlage za ta pojav. Tako imajo na primer mnogi verski sistemi zelo stroge predpise proti kajenju in drugim potencialno kodljivim oblikam vedenja, kar prav gotovo vpliva na zdravje vernikov (èe se seveda drijo predpisov). Po drugi razlagi pa naj bi bili verni starostniki bolj pohlevni in naj bi bolj upotevali zdravnike nasvete. Pri raziskovanju vpliva religije na mentalno zdravje pa pogosto prihaja do raznih metodolokih problemov. Tako na primer razliène raziskave razlièno definirajo vernost. To je mogoèe pojmovati kot redno obiskovanje cerkve, kot opravljanje verskih obredov, kot globoko intrinzièno vero idr. Drug problem je, da tudi variable, ki merijo duevno zdravje, niso vedno enoznaène. V raziskavah se pojavljata dva tipa variabel, ki oznaèujejo mentalno zdravje: trde (npr. smrt blinjega, loèitev) in mehke (npr. dogmatizem, rigidnost). Raziskovalci ugotavljajo, da so tudije, ki so osnovane na t.i. trdih variablah, nale pozitivno zvezo med vero in mentalnim zdravjem, tiste, ki so osnovane na mehkih variablah, pa ravno obratno. VERA IN PSIHOTERAPIJA Psihologom in psihoterapevtom se pogosto zdi samo po sebi umevno, da so edini poklicani za pomoè ljudem v stiski. A na nae veliko razoèaranje mit o nai nepogreljivosti ne dri. Raziskave so pokazale, da je za 40 odstotkov Amerièanov duhovnik prva oseba, na katero bi se obrnili za pomoè pri osebnih problemih (kar seveda sploh ne pomeni, da bi se preostalih 60 odstotkov najprej obrnilo na psihologa). Duhovèina je pogosto bolj dostopna, zastonj, poleg tega pa obisk pri duhovniku za sabo ne nosi stigme, èesar za obisk pri psihologu ne bi mogli trditi. V ruralnem okolju je obisk duhovnika pogosto celo edina monost. V neki raziskavi so bili duhovniki celo vije rangirani v medosebnih sposobnostih kot psihologi in psihiatri in so jih ljudje zaznavali tudi kot bolj dostopne, dosegljive in zaupanja vredne. V doloèenih specifiènih populacijah pa predstavlja duhovnik skoraj edino monost za pomoè v teavah. V Ameriki je takna predvsem skupina Afroamerièanov. Tri glavne veroizpovedi pri Afroamerièanih so protestantizem, katolicizem in islam (Lovinger, 1996, po Clay). A ne glede na to, kateri religiji pripadajo, se Afroamerièani v teavah veliko raje obrnejo na duhovnika kot na psihologa. Glavni razlog za to je mnogo laji dostop do duhovnika, pa tudi nepoznavanje drugih monosti; mnogi Afroamerièani sploh ne vedo, da bi lahko pomoè poiskali tudi pri psihologu. Èe pa se te monosti zavedajo, imajo v zvezi z obiskom psihologa pogosto predsodke. Dejansko Afroamerièani v veri e od nekdaj pogosteje kot druga ljudstva vidijo tudi neke vrste psihoterapijo, kar je jasno razvidno iz besedil èrnskih duhovnih pesmi (npr. Nobody knows the trouble Ive seen; nobody knows but Jezus). Nekateri verni ljudje pa se zagotovo v teavah obrnejo tudi na psihologa. In v takih primerih ima izkljuèevanje religije iz procesa psihoterapije zagotovo kodljiv uèinek na zdravljenje. Pravzaprav ignoriranje pacientove vernosti skoraj ni mogoèe. Pacient in terapevt morata eksplicitno govoriti o pacientovih religioznih vrednotah (Bergin, 1996, po Clay). Psihoterapevt mora imeti zato dovolj znanja o posebnostih vere svojih pacientov. Kot pravi psihoterapevtka J. L. Ross, (po Clay) ki ima med svojimi pacienti tudi mnogo idov: Èe nisem seznanjena s pacientovo vero, mu lahko stopim na prste, ne da bi se tega sploh zavedala. Psihologi bi se morali zavedati tudi posebnosti in problemov, ki se pogosto pojavijo v zvezah med partnerji razliènih veroizpovedi. V zadnjih desetletjih je dramatièno naraslo tevilo porok med idi in kristjani. Pri tem samo dejstvo, da imata partnerja razlièno versko ozadje, e ne pomeni, da se popolnoma razlikujeta. Vendar pa so takne zveze pogosto viharneje in se pogosteje konèajo z loèitvijo. Problemi se pogosto pojavijo, ko se rodijo otroci. Do problemov lahko prihaja tudi, èe nobeden izmed partnerjev ni pretirano veren. Konflikti se pogosto pojavljajo zaradi razliènih navad in obièajev in iz tega izhajajoèih dilem, kot so: katere praznike praznovati, kako vzgajati otroke ipd. Razlogov za sodelovanje med psihologi in duhovèino je oèitno veè kot dovolj. Potrebe se pojavljajo na obeh straneh. Mnogi duhovniki so sicer opravili teèaj iz pastoralnega svetovanja, niso pa ustrezno pripravljeni na obravnavanje resnejih problemov. Mnogi psihologi, e posebej tisti, ki se ukvarjajo s pomoèjo ljudem v duevnih teavah, pa vernosti svojih pacientov pogosto ne jemljejo dovolj resno. VIRI: Æoriæ, .. (1998). Psihologija religioznosti. Jastrebarsko: Naklada Slap Krizmaniæ, M. (1998). Predgovor. V Æoriæ, .. Psihologija religioznosti. Jastrebarsko: Naklada Slap Trstenjak A. (1987). Pastoralna psihologija. Celje: Mohorjeva druba. http://www.apa.org/monitor/aug96/ faitha.html (Clay, R.: Psychologists faith in religion begins to grow) http://www.apa.org/monitor/aug96/ faithb.html (Sleek, S.: Religion can play hidden role in relationships) http://www.apa.org/monitor/aug96/ faithb2.html (Clay, R.: Religion is the backbone of life) http://www.apa.org/monitor/aug96/ faithc.html (Clay, R.: Religion and psychology share ideals and beliefs) http://www.apa.org/monitor/feb98/ allies.html (Clergy and psychologists are natural allies in mental health) 8 VEZI Silvo inkovec Stièièa med psihologijo in teologijo ISKANJE Interdisciplinarni pristop je postala modna beseda e v sedemdesetih letih tudi pri nas. V tistih letih teologija ni tela kot disciplina, ki more kaj prispevati k poznavanju skrivnosti, ki ji reèemo èlovek. V razliènih obdobjih olanja (osnovna ola, gimnazija, specialna pedagogika, filozofija, teologija, psihologija) sem slial neteto definicij o èloveku. Po vsem iskanju in mnogoterih vedenjih èlovek sam sebi ostaja uganka, èlovek je skrivnostno bitje. Kot srednjeolec sem brskal po psiholokih knjigah, iskal sem duhovne knjige. elel sem vedeti, kdo sem, zakaj se ivljenje vrti tako, kot se, kaj naj prièakujem od ivljenja, kdo naj ali kdo lahko postanem? Prebiral sem in si izpisoval stavke, odstavke, izreke, misli, podobe. e takrat se je postavilo vpraanje, kako lahko sreèam èloveka. Kaj je sreèanje? Kdaj lahko reèem, da sem nekoga sreèal? Moram za to poznati njegovo telo, njegova èustva, njegove misli in naèrte, njegovo domiljijo? Ali kaj? RAZMERJE V èasu tudija specialne pedagogike so mi profesorji razliènih predmetov postavljali vedno isto vpraanje. Vsaj tako se mi je zdelo. Kako se sporazumeti s èlovekom? Kako naj razumem duevno prizadetega otroka, da bi z njim na njemu primeren naèin prehodil delèek poti, ki naj bi mu pomagala k razvoju? Kako naj vstopim v svet mladostnika z motnjami vedenja in osebnosti, v njegovo psihièno strukturo, da bi se v tem odnosu zgodilo nekaj tistega, èemur reèemo vzgojni proces. Njemu v dobro, da ne bo veè zamreen v ponavljanje dejanj, ki jih sam ne eli in za katera je bil ponavadi kaznovan. Spoznaval sem bioloke (geni) in okoljske (druina, ola, ulica, televizija) doloèenosti. Razlièni predmeti so nam pomagali razmiljati o aktivnostih, s katerimi si oseba lahko pomaga pri razvoju miljenja, zavedanja konfliktnih podroèij, komunikacijskih veèin itd. Odpirali smo vpraanje, kaj storiti, da bi vstopili v svet drugega èloveka in ga v notranji in namenski (uèni, vzgojni, terapevtski) komunikaciji sreèali, z upanjem, da ga bo to sreèanje osebnostno obogatilo, mu odprlo nova obzorja, omogoèilo spoznati in razviti P. Silvo inkovec je spec. pedagog, teolog in psiholog. Bil je olski svetovalni delavec na gimnaziji, sedaj pa je odgovorni urednik revije Vzgoja. Vodi duhovno sredièe sv. Joefa v Ljubljani. nove vzorce vedenja, postaviti nove cilje. Kako naj se sporazumem s slepim èlovekom, pa z gluhim in invalidnim? Kako se bova sreèala z otrokom, ki je bil izpostavljen nasilju ali tistim, ki je pobegnil od doma? Te situacije, ki jim ponavadi reèemo problemi, so se izkazale kot prilonost iskanja novih poti komunikacije. Vedno obstaja pot, da se ljudje sreèamo. Le poiskati jo je treba. Specialni pedagog se mi je razkril kot izreden poklic, ker verjame, da je sreèanje (strokovno pripravljeno in ciljno usmerjeno) tisto sredstvo, ki omogoèa rast osebnosti (na spoznavni, èustveni, estetski, moralni ... ravni). Kot to velja za duevno prizadete, slepe, gluhe, invalidne, osebe z motnjami v vedenju in osebnosti, gre za isti proces v vseh drugih odnosih. sprva slikala kot enovita veda, kasneje sem odkrival njeno razèlenjenost (osnovno teologijo, dogmatièno teologijo, moralno teologijo, zgodovino teologije, biblièno teologijo in njene pomone vede, duhovnost, itd). Pomembno odkritje je bila hermenevtika pri biblièni teologiji in raziskovanje, kako so pravzaprav nastala svetopisemska besedila. Teologija ima pester in bogat razvoj, ohranja stara spoznanja in je odprta za nova. Po tudiju teologije se mi zdi kljuènega pomena to, da Bog ostaja Skrivnost, pred katero stojim odprt in zaèuden. Ta Bog postaja oseben, blizu, med nami in v nas. Prisoten, pa vendar nedosegljiv. Bog ostaja skrivnosten, vedno veè od tega, kar bom mogel spoznati in si o njem predstavljati. SREÈANJE VERA V èasu tudija filozofije sta mi Janekoviè in Frankl postavljala vpraanje o smislu bivanja. Zakaj ivim? Kam gre moja pot? Filozofija me je preko spraevanja in èudenja (kar ni isto kot dvom, ki e kot metoda vodi v skepso) vodila od spoznavoslovja do ontologije in skrivnosti bivanja ter nazaj k antropologiji in etiki. Kaj more èlovek spoznati? Kaj more vedeti? Zakaj sploh je nekaj in ne raji niè? Kaken je smisel èlovekega ivljenja? Zakaj moramo delati dobro? Na tak ali drugaèen naèin si vsak èlovek odgovori na ta vpraanja. Vsak èlovek je filozof. Tudi vsaka veda si mora postaviti svoj filozofski okvir, sicer postane fragmentarna v svojem raziskovanju. Ob Bubru sem, poleg drugih vpraanj, razmiljal o njegovi trditvi, da je vse ivljenje sreèevanje. Dialoki pogled na èloveka mi je postal e bolj blizu. Tako sem postajal èlovek vere. Vera mi je odpirala mnoga obzorja in mi dajala vse veè odgovorov. Zato moram povedati nekaj o veri. Vera je nekaj preprostega, pa vendar ne tako enostavna, kot na prvi pogled izgleda. O èem govorimo, ko pravimo, da nekdo veruje? Kaj dela? Kaj se v njem dogaja? Naj najprej povem, kaj vera ni. Nekateri si predstavljajo, da gre pri veri le za neka stalièa in nekaj moralnih vpraanj. Pa ni tako. Tudi ne gre za neko magièno moè (praznoverje), v katero se èlovek zateèe v situacijah svoje nemoèi in neznanja. Teologija zavraèa poceni vero, ki ji reèe fideizem, èustveno obarvano vero, ki ièe spektakularnost v nenavadnih (èudenih) dogodkih. Teologija zavraèa racionalizem, vero golih definicij in knjig ter v logiène podobe spravljenega boga. Teologija razlikuje med vero in religioznimi vsebinami nekaterih duevnih bolezni, begom v iluzijo. Poglejmo sedaj nekatere razsenosti zdrave in zrele vere. PRED SKRIVNOSTJO Pedagogika in psihologija sta postali pomembni sopotnici, postavljata mi vedno nova vpraanja. Prebiram èudovite knjige, ki mi pomagajo razumeti èlovekov notranji ustroj, monosti sporoèanja, sreèevanja, rasti. Toda, ostalo je odprto vpraanje, ki me vodi v skrivnost bivanja kot taknega. Pri tem mi je pomagala filozofija, odloèilni korak pa mi je pomagal storiti panski mistik Inigo iz Loyole, ki me je preko Svetega pisma vodil v svet duhovnosti. Duhovnost mi je odpirala obzorje sreèanja z velikim Ti, z Absolutnim in Skrivnostnim. Uèil sem se poti do Boga, novega sreèanja. Duhovno izkustvo mi je pomagala tematizirati teologija, ki se je 1. Odprtost presenemu. Gre za transcendentnost èloveka, odprtost Bogu, ki se razodeva in hkrati ostaja skrivnosten. To je mistièna, kontemplativna razsenost èloveka. 2. Razsenost smisla. Vera omogoèa èloveku postavljati cilje, ovrednotiti pot, slui kot kaipot na razpotjih ivljenja. Gre za ponotranjenje vrednot, ki omogoèajo presojanje temeljnih odnosov. 3. Razsenost odnosa. Vera odpira èloveka za odnose. Evangeljska zapoved ljubezni do blinjega vkljuèuje odprtost in zavestno iskanje odnosa spotovanja, svobode in 9 VEZI zastonjskosti. 4. Razsenost skupnosti. Vere ne moremo iveti sami. Krèanstvo poudarja pomen skupnosti, v kateri èlovek ivi potrebo po pripadnosti, delitvi vrednot in ivljenja v celoti. Ta razsenost se moèno izrazi v liturgiènem ivljenju in mnogih drugih oblikah skupnosti. 5. Intelektualna razsenost. Vera mora biti razumna. Zato je krèanstvo ustvarilo mogoèno kulturo, ki se je izrazila v teologiji, razliènih umetnostih in ivljenju v celoti. 6. Moralna razsenost, ki pomaga definirati odnos do ivljenja in smrti, do lastnega telesa in do stvari, do vsake posamezne osebe in skupnosti. Gre za odgovoren odnos, ki predpostavlja svobodo in osebno zavzetost, za jasnost prièakovanj in zahtev ter zavarovanost pred neupravièenimi obèutki krivde. 7. Samopodoba. Vera pomaga odkriti sebe. Pri tem so vkljuèeni vsi zgoraj nateti odnosi in imajo svojo pomembno vlogo. Èlovek doivlja, da me Nekdo brezpogojno ljubi. STIÈIÈA Med psihologijo in teologijo lahko ièemo in tudi najdemo mnogo stièiè, saj gre vendar za eno duevnost. Natel bom nekatera stièièa, za podrobnejo razpravo bi bilo potrebno veè prostora. 1. Religiozno izkustvo prouèujeta tako teologija kot psihologija. Maslow je poskusil vstopiti v svet religioznega preko prouèevanja peakexperience. Preveè je poenostavljal in zelo razliène izkunje zdrueval na skupni imenovalec, kar ga je pustilo na pol poti. Tudi Jungov svet simbolov je zanimiv. Njegovo razumevanje arhetipov in kolektivne podzavesti je poskus razumevanja tistega, kar uhaja empiriji. Podroèje religioznega izkustva bo v prihodnje ostalo stièna toèka raziskovanja obeh ved. Na primer predstava o Bogu. Vsak èlovek si podobo o Bogu ustvari na osnovi svojih izkuenj in pouèenosti. Te èloveke podobe (antropomorfizme) oèièuje na svoji duhovni poti, ko odkriva resnièno podobo Boga. Gre za kljuèno podroèje sestopa iz obzorja èlovekega v svet bojega. 2. Smisel ivljenja: Poznamo Frankla. Zanimiva pa je tudi Progoffova metoda osebnega dnevnika, ki v holistiènem pristopu vkljuèuje irok spekter èloveke izkunje, tudi razsenost smisla in duhovnosti. Njegovo preprièanje, da se mora sodobni, iz tradicije izkoreninjeni èlovek vrniti k spoznanjem, ki si jih je èlovetvo pridobilo skozi stoletja 3. 4. 5. 6. in so postala modrost generacij, zapisana v svetih knjigah, daje misliti. Progoff nudi metodo, vsebino pa nosi vsak èlovek v svoji ivljenjski zgodbi. Progoff metodo usmeri v iskanje vsebine, ki je veè kot èlovek sam. Stièièe je tu. Identifikacija: Vsaka oseba avtoritete (oèe, mati, uèitelj, junaki s televizije ali iz prebranega romana) oblikuje notranji svet otroka in mladostnika. V tem procesu se oblikuje idealni jaz, postavljajo ga cilji. Nekatere identifikacije vodijo v ponotranjenje vrednot, druge interiorizirajo agresivnost ali druge potrebe, ki postanejo sredièe gibalo motivacije. Tudi od kakovosti tega odnosa je odvisna kakovost razvoja osebnosti. Na ta naèin osebe avtoritete sooblikujejo mlade osebnosti. Tudi identifikacija z Jezusom Kristusom pomembno oblikuje idealni jaz, ker gre za ponotranjenje temeljnih vrednot, ki imajo pomembno vlogo na ivljenjskih razpotjih. Ob tem se oblikujejo tudi vzorci vstopanja v medsebojna razmerja in se razvija sposobnost dobre komunikacije. Sobivanje: Krèanska teologija zelo poudarja pomen ustvarjanja skupnosti, v kateri so si ljudje med seboj bratje in sestre. K temu cilju veliko pripomore znanje s podroèja skupinske dinamike, druinskih ved, komunikacijskih spretnosti itd. Vsebina in struktura: Mnogi sodobni teoretiki so se oprijeli strukturalizma. Menijo, da so pomembne strukture, vsebina ne teje, pomembna je metoda, cilj ni vaen. Pa ni povsem tako. Je e res, da je v metodi e zajet cilj, toda tudi cilj je pomemben. Struktura ne more nadomestiti vsebine. To vemo iz hermenevtike. Struktura besedila je zanimiva, forma je pomembna, toda forma ne more nadomestiti vsebine. V motivacijskem sistemu so zelo pomembne vrednote. Brez njih se ne ustvari idealni jaz. V tej toèki se psihologija in teologija lahko dopolnjujeta. Konfliktni model: Teologija je dokaj hitro sprejela humanistièno psihologijo. Prviè zato, ker gradi teorijo osebnosti predvsem na zavestnih procesih, kar je teolokemu naèinu razmiljanja blije. Drugiè zato, ker izhaja iz preprièanja, da je èlovek v svojem bistvu dober. Rogersov unconditional self regard je blizu teolokemu jeziku o èlovekovi bogupodobnosti, preprièanje, da je èlovek vreden brezpogojne ljubezni, s katero ga ljubi Bog. Veèja zadrega je pri Freudu in psihoanalizi. V njegovi teoriji osebnosti je èlovek le preveè skrèen na ozek vsebinski svet ida. Tudi odnos do religije je odbijajoè in aljiv. S Freudom se strinjam v doloèenih trditvah. V doloèenih primerih resnièno gre za svet iluzij in praznoverje ali patoloko versko vsebino pri nekaterih boleznih. Toda to e ne pomeni, da pristni religiozni svet ne obstaja. Freudov konfliktni model osebnosti pa je vendar blizu teologiji. Ta si namreè prizadeva razumeti izvor grenosti, slabih nagnjenj, temno plat psihe, senco. Model intrapsihiène konfliktnosti pomaga razumeti prenaanje dr in patolokih vzorcev iz generacije na generacijo in ponavljajoèa se dejanja, s katerimi se ljudje sreèujejo v duhovnem ivljenju. 7. Samopodoba: Èlovek si podobo o sebi ustvarja ob materi, oèetu, bratih in sestrah, ob prijateljih, soolcih, uèiteljih in drugih avtoritetah. Na njihov odnos do njega vpliva tudi sam s svojim vedenjem in aktivnostjo. Duhovna razsenost omogoèa, da to podobo dopolni s tem, kako Bog gleda nanj. Izkustvo brezpogojne ljubezni, ki to sprejema v svobodi, daje èloveku osebno dostojanstvo in utrjuje samozavest. Pozitivna samopodoba raste, èloveka odpira za dialokost in spotovanje. Teologija in psihologija govorita o èloveku. Psihologija predvsem iz empiriènega gledièa (seveda ne vsaka psihologija), teologija iz gledièa razodetja. V kolikor sta obe znanosti dosledni, se slej ali prej sreèata, ker se ta dva nivoja èloveka med seboj dopolnjujeta. V holistiènem pristopu je to samo po sebi umevno. e vedno so psihologi, ki ne vedo, kam z religiozno razsenostjo. Ne vedo, kako naj bi vero uporabili v terapevtskem procesu. Nekateri e vedno nestrpno odvraèajo ljudi od vere. Tudi nekateri teologi ne vedo, kaj naj s psihologijo. Svoj teoloko doloèen svet so si zaokroili, nepoznana podroèja pa izrinili iz svojega razmiljanja. Ne eno ne drugo ni v korist èloveku, kateremu s svojim znanjem elimo sluiti. Vitz po svojem dolgoletnem terapevtskem delu pravi, da smo psihologijo naredili za religijo. Bolj kot dejansko znanost smo uvedli vero, da se ivljenje v èlovekovi duevnosti odvija po v naprej zaèrtanih poteh, kot smo jih doloèili v naih teorijah. Tudi teolog, ki ne vidi èlovekosti v èloveku, njegovih duevnih zakonitosti, ostaja abstrakten in je v nevarnosti, da zdrsne v strogi racionalizem ali poceni fideizem. Psihologi in teologi v sodelovanju moremo pomagati sodobniku, da svojo vero oèisti iluzij in gradi samopodobo na trdnih temeljih lastne izkunje. 10 POUÈEVANJE Petra Kolar in Martina mid Za ustrezno poznavanje verstev in spotovanje osebnih verskih opredelitev Intervju s profesorjem Markom Kerevanom Dr. Marko Kerevan je profesor na Oddelku za sociologijo kulture. Bil je predsednik enajstèlanske predmetne kurikularne komisije za verstva in etiko. Z njim sva se pogovarjali o novem izbirnem predmetu v prenovljeni osnovni oli - Verstva in etika. Glede na to, da je prenova osnovnoolskega kurikuluma v polnem teku, naju zanima, kakno je trenutno stanje z versko vzgojo v osnovnih olah. Prenova je, kar zadeva papirje, konèana. Najprej je Nacionalni kurikularni svet (odslej NKS), pripravil, potem pa strokovni svet za vzgojo in izobraevanje sprejel uène naèrte vseh obveznih in tudi zadostnega tevila izbirnih predmetov. Nekateri predmeti se uvajajo na novo, med njimi je v zadnjih treh letih osnovne ole z Zakonom o osnovni oli, ki ga je sprejel parlament, predviden tudi predmet Verstva in etika. Tudi za ta predmet je bil izdelan uèni naèrt na podoben naèin kot za druge predmete. Izdelala ga je komisija, ki je nastala tako, da je NKS pozval predvidene pristojne fakultete in strokovna zdruenja, da so predlagala èlane komisije. Komisija je bila desetèlanska, bilo je dosti strani, ki so elele pri tem sodelovati - strokovnjaki s Teoloke fakultete, Filozofske fakultete, Fakultete za drubene vede, s Pedagokega intituta, uèitelji - praktiki. Uèni naèrt je zdaj sprejet in se bo kot drugi izbirni predmeti izvajal poskusno na posameznih olah. ivljenjskem obdobju zanimivih ivljenjskih temah: delo, poklic, vzori in vzorniki, vest in odgovornost in podobno; razgovor, ki vkljuèuje navezave na krèanstvo in druge religije. V prvem letniku je ponujen panoramski pregled treh osnovnih religij. Najprej in najobseneje krèanstva, potem islama kot najblije religije, nato pa kot kontrast budizem, ki ga obravnavajo tudi v mnogih drugih olskih sistemih. V drugem letniku je teièe na razmerju ver, verstva in ivljenjskih vodil ter etike. Tretji letnik je posebej posveèen krèanstvu. Izpostavljena je monost seznanjanja z Biblijo. V bistvu gre za teme, ki jih na nek naèin uèenci e sreèajo pri drugih obveznih predmetih. Izbirni predmet je namenjen tistim, ki elijo veè znanja s tega podroèja in veè monosti za razgovor o posameznih temah. Kateri so tisti obvezni predmeti, pri katerih se uèenci e sreèajo s podobnimi temami? Uèni naèrti so zdaj spremenjeni tako, da je vanje vkljuèeno veè teh vsebin kot doslej - predvsem pri zgodovini, geografiji, slovenèini in knjievnosti. Tu je e obvezni predmet Etika in druba oz. po novem Dravljanska vzgoja in etika, ki obravnava v enem sklopu tudi problematiko verstev in odnosa do verstev, tolerance in pravic itd. Kdo bo pouèeval predmet verstva in etika? Ja, o tem je bilo dosti razpravljanja, hude krvi, nerazumevanja. Najprej je treba poudariti to, da se pri tem, kdo bo pouèeval ta predmet, v principu ne sprauje po tem, ali kdo veruje ali ne. To je normalen olski predmet, ki je tu za uèence ne glede na njihovo vero ali nevero. Enako velja tudi za uèitelje, ki lahko sodelujejo, ne glede na svojo vero ali nevero. S tega vidika gre za normalni olski predmet. Sprauje pa se po strokovni izobrazbi in ali je uèitelj pripravljen uresnièevati cilje predmeta, ki ga uèi. Cilji tega predmeta so v principu isti kot pri drugih predmetih - nuditi ustrezna znanja, poti k temu znanju in vzgajati za skupne vrednote. Skupna Katere vsebine vkljuèuje ta predmet? Predmet je bil zasnovan kot trileten, uèenci se lahko odloèijo zanj vsako leto posebej. Vsak letnik je bil oblikovan kot relativno zaokroena celota. Do tega je prilo zaradi logike, ki sicer velja za izbirne predmete; uèenci jih lahko namreè vsako leto ponovno vpisujejo. Predmet ponuja temeljno znanje o krèanstvu in vsaj e dveh svetovnih verstvih in uèencem nudi monost za pogovor o posameznih v tem Martina in Petra sta tudentki èetrtega letnika psihologije. Obema pogosto zmanjkuje èasa. Martina ga (med drugim) posveèa petju v APZ-ju, Petra pa uèenju norveèine. V povojnem obdobju sta bili k verouku vkljuèeni dve tretjini otrok. Osebni arhiv P. K. 11 POUÈEVANJE vrednota ni posamezna vera, recimo krèanstvo, paè pa je taka vrednota ustrezno poznavanje verstev, spotovanje osebnih verskih opredelitev in razliènosti verskih nazorov. Uèitelj, ki ta predmet prevzame, mora biti pripravljen to uresnièevati. Glede izobrazbe - od obstojeèih programov na Univerzi ni v celoti ustrezen nobeden, gre paè za nov program. Imamo pa vrsto programov, ki so bolj ali manj ustrezni in ki jih komisija za ta program smatra kot ustrezne glede na znanje, ki ga tudentje dobijo e tekom tudija. To je tudij teologije, enopredmetni, posebej pa dvopredmetni tudij, potem filozofija, sociologija, zgodovina - te pa zato, ker e v tudij vkljuèujejo posamezne sklope znanj. Priteli smo tudi uèitelje slovenèine, psihologe in pedagoge, zadnje predvsem zato, ker so v osnovni oli e navzoèi in imajo doloèena znanja s tega podroèja. Za profile, ki sem jih navedel kot ustrezne, je predvideno e dodatno izobraevanje. Tako bi npr. psiholog na oli, ki bi pouèeval ta predmet, moral osvojiti znanja iz predmetov verstva sveta, zgodovina krèanstva, biblija, etika, sociologija, filozofija religije. Vkljuèili smo e naèelo, da se diplomanti Teoloke fakultete v okviru dopolnilnega izobraevanja seznanijo s tem, kako se religijo obravnava zunaj Teoloke fakultete, recimo na tej fakulteti (na Filozofski fakulteti, op. av.). In seveda narobe, da diplomanti te fakultete gredo posluat in opravljat doloèene obveznosti na Teoloko fakulteto. Konèno odloèitev o kadrovskih pogojih pa sprejme minister. Koliko ur bo ta predmet obsegal? Eno uro na teden v zadnjih treh razredih osnovne ole. Uèenec se odloèa za izbirne predmete vsako leto posebej. ola mora vsako leto ponuditi vsaj est izbirnih predmetov, uèenec pa mora izbrati tri predmete. Ali lahko razlièno stari uèenci izberejo posamezni letnik predmeta Verstva in etika? To je problem pri vseh izbirnih predmetih. Zamislili smo si, da ne bi bilo tako. V vsakem generacijskem letniku bi vpisali tisto snov, ki je tej starosti primerna, da ne bi zdruevali razliènih letnikov. Uèenec se lahko prviè za ta predmet odloèi v zadnjem, devetem letniku in takrat vzame tisto, kar je za tisto leto predpisano. Dali smo veliko svobodo uèiteljem, da skupaj z uèenci presojajo, kaj je primerno. Uèni naèrti vsebujejo obvezne in izbirne teme. Uèitelji se lahko z uèenci dogovorijo za posamezne teme. Situacija z uèenci bo Na zaèetku stoletja ni bilo dilem. Osebni arhiv Z. M. verjetno zelo razlièna, upotevajoè okolja, iz katerih uèenci prihajajo. Kako je s seznanjanjem z verskimi vsebinami v olah po svetu? Zelo razlièno. Razlièno glede na usmerjenost, na obseg, glede na naèin dela javnih in obveznih ol. Imamo olske sisteme, ki v imenu striktnega izvajanja naèela loèitve drave in dravne ole od verskih skupnosti nimajo posebnega predmeta. Znanje s teh podroèij skuajo vkljuèevati v sicernje predmete - v zgodovino in podobne. To sta deeli, ki sta najprej in najbolj rigorozno uvedli loèitev Cerkve od drave - ZDA in Francija. Je pa res, da tudi v teh deelah v zadnjem èasu razmiljajo o variantah, kako bi v programe vendarle vpeljali veè tovrstnih vsebin tudi (vsaj v Ameriki) v obliki posebnega predmeta. V veèini evropskih deel imajo poseben predmet, ki pa je praviloma v rokah Cerkve - katolike ali protestantske. Cerkve odloèajo o tem, kdo bo uèil, ne samo po profilu, ampak tudi osebno, na tem vztraja zlasti katolika Cerkev. Odloèajo tudi o programih, o olskih knjigah. To je cerkveni predmet v okviru javne ole. Tako je v veèini katolikih deel Evrope. Takna ureditev sloni veèinoma na zelo starih odloèitvah, zapisanih v konkordatih. Tudi v teh deelah prihaja do sprememb, ampak znotraj zaèrtanega okvirja. Dogajajo se spremembe v smeri, da se ta predmet èim manj bije z drugimi predmeti. To se kae v tem, da takne predmete vedno redkeje pouèujejo duhovniki, vedno bolj pa laiki teologi, zlasti laike teologinje. Predmet postaja vedno bolj izbiren. Vèasih so se uèenci morali odjaviti od tega predmeta, danes se praviloma prijavijo k predmetu. Strogo obvezen ni ta predmet nikjer, kajti èe je v rokah Cerkve, ne more biti obvezen. Tu gre za naèelo o spotovanju temeljnih èlovekovih pravic - èe je predmet konfesionalen, èe je v rokah posamezne Cerkve, potem ne more biti obvezen. Uèenci morajo imeti vsaj pravico, da se odjavijo od predmeta. Tudi vsebinsko pri teh predmetih vedno bolj pridobivajo na tei splone etiène teme in spoznavanje drugih verstev na raèun klasiènih verouènih tem, kot so zakramenti, dogme itd. Razvoj gre v tem smislu in je na nek naèin konvergenten - tam, kjer v oli niso imeli teh vsebin, zdaj ièejo naèin, kako bi jih vkljuèili, tam, ker so imeli nekoè zelo trdo postavljene cerkvene predmete, pa gredo v smeri priblievanja obièajnemu olskemu predmetu. e enkrat poudarjam, da je na tem podroèju velika raznolikost, celo znotraj drav. V vici ali Nemèiji imamo na primer vse variante - od tega, da je cerkveni verouk v oli, do tega, da ni posebnega predmeta, pa do tega, da imajo nekonfesionalne predmete, podobno kot je pri nas. Pri nas smo se znali v situaciji, ko lahko in moramo iskati nove poti, ker po stari dilemi - ali niè ali cerkveni verouk v oli, paè ni lo. Kako je z zgodovino verske vzgoje v Sloveniji? Predmet, ki ga imamo sedaj, ni predmet za versko vzgojo v smislu vzgoje za doloèeno vero in v doloèeni veri. To je predmet, ki nudi znanja o verstvih, verovanju in njegovih zvezah z drugimi podroèji. To ni versko - vzgojni predmet in kot tak ne nadomeèa in ne nasprotuje domaèi starevski verski vzgoji ali verski vzgoji v verski skupnosti. Verska vzgoja je danes mona zunaj javnih ol - v verskih skupnostih, v privatnih olah. V èasih do prvih let po drugi svetovni 12 POUÈEVANJE vojni je bil v javnih olah v naem prostoru katoliki verouk v rokah Cerkve. Imel je dolgo zgodovino, uvedla ga je e Marija Terezija. Cerkev takrat ni bila zadovoljna, da pride ta predmet v ole; raje bi imela to vzgojo e naprej v cerkvenem okviru. Kasneje pa se je to uveljavilo in verouk je bil v oli vse do prvih let po drugi svetovni vojni, do leta 1952. Takrat pa je bil s formalno loèitvijo Cerkve in drave ter zakonodajo o verskih skupnostih predmet izkljuèen iz programa in prepuèen Cerkvi oz. Cerkvam. V okviru Cerkve je potem vseskozi obstajal z veèjimi in manjimi teavami. Po letu 1966, ko je bil sprejet protokol med Jugoslavijo in Vatikanom, pa je bil verouk sproèen - cerkve so ga lahko organizirale. Verouk se je redno izvajal v upnièih. Od takrat pa do danes je zajemal priblino dve tretjini osnovnoolskih otrok. To pomeni, da je veèina slovenske populacije la skozi ta verouk. Èe se primerjamo, je ta situacija drugaèna od ostalih socialistiènih drav. Bile so deele, npr. Rusija, kjer je bilo do polnoletnosti sploh prepovedano versko vzgajati otroke v cerkvah. Na Madarskem je bil zelo slabo organiziran, Cerkve tega niso zmogle, ker so bile izpostavljene veèjim pritiskom. Na Èekoslovakem pa je bil katoliki verouk celo vseskozi v oli in to na veliko alost Cerkve. Tam je bil izredno izpostavljen pritiskom oz. nadzoru. S tega vidika je bila pri nas situacija gotovo drugaèna. V drugih deelah so se po koncu sistema znali pred dilemo, kako zdaj mladini zagotoviti versko izobraevanje in vzgojo, ker sicer dobijo premalo ali niè. Pri nas te dileme ni bilo, ker je verouk vendarle potekal. V olah pa seveda posebnega predmeta ni bilo, vsebina se je obravnavala pri ostalih predmetih. e leta 1968 smo delali ankete med dijaki. Osnovna ocena je bila, da se religiji posveèa premalo pozornosti, bilo pa je zelo malo glasov v tem smislu, da se religija obravnava zanièevalno, sovrano itd. Kakna pa je zgodovina predmeta Verstva in etika, kot je pripravljen sedaj? Da, tudi ta predmet ima zdaj e zgodovino, natanèneje predzgodovino. e ob koncu prejnjega sistema so se pojavile ideje o tem, ali bi uvedli poseben predmet in na kaken naèin. To je bilo povezano z ocenami, da se religiji posveèa premalo pozornosti. O uvedbi verouka ali verskega pouka v ole se je zaèelo resneje razmiljati po spremembi politiènega sistema leta 1990 z vpraanji s strani Cerkve in zdruenj katolikih starev. e takrat je izla broura z vpraanjem Verouk v ole? V njem so bila poleg kronologije in pregleda, kako je to v drugih dravah, zbrana tudi mnenja vseh takratnih verskih skupnosti in vseh politiènih strank. Mnenja verskih skupnosti so bila razlièna. Tudi katolika Cerkev je bila v dilemi, ali naj nekaj, kar je dobro uteèeno, prenese v neko drugo sredino in s tem tvega. Vsaj takrat so bila deljena mnenja tudi znotraj Cerkve. Kolikor vem, se nobena izmed strank ni zavzemala za uvedbo katolikega verouka v ole. Najblije temu je bila takratna SDZ. Menila je, da bi to uredili priblino tako, kot je v Avstriji. Drugi, tudi Krèansko demokratska stranka in Ljudska stranka so menili, da èe e uvajamo poseben predmet, potem naj bo ta fakultativen in ne cerkveni predmet. Stvar se je nadaljevala v okviru meane komisije, ki je bila sestavljena med vlado in Rimskokatoliko Cerkvijo, v kateri naj bi razmislili in poiskali reitve za odprta vpraanja. Tam se je sooèilo dvoje gledanj - cerkveno, da bi imela svoj predmet v oli, in na drugi strani stalièe takratne vlade (olski minister je takrat e bil Gaber), ki je zagovarjala mnenje, da v olah ne bi imeli cerkvenega predmeta, ampak nek èimbolj obièajen olski predmet. To je trajalo dve leti. V podkomisiji za olstvo so se precej zedinili glede vsebine, izobraevanja kadrov, statusa. A potem se je ta proces prekinil zaradi dvojega: Cerkev se je vrnila k svojemu prvotnemu stalièu, na drugi strani pa je stekel proces prenove osnovnoolske zakonodaje, kjer je bilo treba reiti tudi to vpraanje, ki se je potem reilo po logiki izbirnih predmetov. Uvajanje tega predmeta v ole je bila v javnosti odmevna tema. Ali je imela javnost kakno monost vplivanja na odloèanje o pereèi tematiki? Javnost se je dosti oglaala, pisma bralcev so v nekem obdobju vrvela od taknih in drugaènih pogledov na to vpraanje. Ankete javnega mnenja redne, vsakoletne in posamiène - so spremljale in beleile odgovore, ali hoèejo ljudje poseben predmet, kaken naj bo, kdo naj ga uèi... Bilo je veliko okroglih miz, na katerih so sodelovali katoliki in nekatoliki predstavniki, strokovnjaki, tudi druge verske skupnosti. Ko smo naredili osnutek uènega naèrta, smo ga preko Urada za verske skupnosti poslali tudi drugim verskim skupnostim, da so lahko prispevale naèelne in konkretne pripombe. Javnost je v tem smislu gotovo bila vkljuèena. Teko reèem, kaj od tega je imelo vpliv na to, kar je nastalo. Dostikrat je reèeno, da je predmet nastal politièno, kar je po eni strani res, saj je olski sistem tak, da osnovnoolski predmeti nastajajo in izginjajo s politiènimi odloèitvami parlamenta, ministra in tako naprej. ola je paè vezana na dravo. Kar zadeva same vsebine pa teko reèemo, da je to samo politièna izmiljotina. Poseben del javnosti je bila katolika Cerkev. Osnovno stalièe je izrazila e, ko je bila sprejeta nova olska zakonodaja leta 1996. Takrat so kofje objavili, da po eni strani pozdravljajo, da bo ola zdaj posveèala veè pozornosti religiji, poudarili pa so tudi, da ta predmet, kot je bil predstavljen parlamentu - torej kot nekonfesionalen in obièajen olski predmet - ni v skladu z njenimi prièakovanji, na vsak naèin ga nima za svoj predmet, v svoji pristojnosti, kar je tudi res. Reèeno je bilo tudi, da Cerkev ne nasprotuje odloèitvi svojih strokovnjakov, da v okviru svojih pristojnosti sodelujejo pri tem predmetu. Rimokatolika Cerkev ima pred seboj dvoje: eljo, da bi tako kot v veèini evropskih drav imela svoj predmet v oli in da bi pri tem predmetu, kot je bil postavljen sedaj, imela veèje pristojnosti, torej da bi ta predmet lahko pouèevali samo teologi. Sodelovati eli tudi pri izbiri konkretnega uèitelja. Vseskozi namreè poudarjajo, da lahko predmet uèi le nekdo, ki ima sam pozitiven odnos do krèanstva, vèasih reèejo tudi, da nekdo, ki je sam krèansko veren. S tem se v bistvu postavi zahteva po nekom, ki bo presojal, kdo je krèansko veren. Pojavi se vpraanje, na osnovi èesa bi to lahko vnaprej presojal (formalnih pravil verske pripadnosti, osebne izjave, krèanskega ivljenja - in kaj vse je to...). Bi za konec dodali e kaj? Predvsem to, da je v sedanji fazi, glede na to, koliko hrupa je okoli tega predmeta e bilo, zdaj ta hrup odveè. Trenutno gre predvsem za to, da skuamo preizkusiti, kako bo predmet zaivel. Zaivi pa lahko le v vzduju, ki ni stalno politièno in cerkveno pogrevano. Èe bo uspel, bo pomenil obogatitev ole, obogatitev ponudbe, ki jo imajo uèenci. Zastavljen je tako, da tiste vsebine o verstvih, ki so bile e do sedaj prisotne, zaradi tega predmeta niso zmanjane, niti nista ogroena verska vzgoja in izobraevanje, ki potekata v cerkvah in verskih skupnostih. 13 SEKTE Ana Grego Nevarna razmerja Sekte doivljajo razcvet predvsem v obdobjih, ki jih zaznamujejo nenavadni politièni in socialni premiki. S prelomi v drubeni strukturi nastajajo nova pravila. Kar naenkrat se pojavijo segmenti, ki ne vedo, kam sodijo, kam so namenjeni, kakni so odgovori na zanje pomembna vpraanja. V taknem ozraèju preproste reitve za kompleksne probleme in gotovost v svoj prav, ki jih ponujajo razliène (religiozne) skupine, prepogosto naletijo na plodna tla. Pojavu sekt lahko sledimo daleè v preteklost tevilo tovrstnih gibanj se je poveèalo po padcu Rima, porast je bilo zaslediti med francosko revolucijo, industrijsko revolucijo v Angliji, na Japonskem po drugi svetovni vojni Èisto blizu nas pa se je zgodilo nedolgo tega, po padcu komunistiènih reimov. Kako moèno je pojav sekt in njihovo delovanje pogojeno prav z drubeno situacijo, ki jim je pripravila teren, pokae e pregled popularnosti razliènih skupin. V 70-ih, ko je bilo ivljenje za veèino ljudi e precej lagodno, so bile najbolj priljubljene in obiskovane seanse sekt s ti. programi razirjanja zavesti. Poleg prilagojenih jogijskih vaj dihanja se je na veliko govorilo o vsekozmièni enosti in povezanosti, o tem, da ima posameznik v sebi vse vesolje, prebiralo vzhodnoazijska ètiva in pisalo dnevnike sanj. Morda se tako le zdi, a takrat znotraj sekt e ni bilo veèjih ekscesov, ki bi okirali javnost. Èasi pa so se spreminjali. V 80-ih se je zaèelo poèasi krhati na gospodarskem in politiènem podroèju. Pred brezposelnostjo si ni bilo veè moè zatiskati oèi, nezadovoljstvo ljudi je po padcu ideolokih sistemov v 90-ih samo e naraèalo. Idealna iztoènica za sekte, ki navidezno polagajo moè posameznika v njegove roke, mu pripisujejo odgovornost za vse, kar se dogaja okrog njega, se posluujejo psevdoznanstvenih, pogosto psiholokih razlag delovanja ljudi in sveta. V ospredje postavljajo uspeh, denar in moè. Èe so sekte v preteklosti vsaj delno izhajale iz nekakne religiozne osnove, to danes ne velja veè. Ponekod so celo mnogo bolj uspene komercialne sekte (usmerjene v sluenje denarja in dobièek), kvazipsiholoke sekte (ukvarjajo se z razvijanjem osebnosti posameznika, doseganjem najvijega potenciala), okultne sekte (prenaajo svoje videnje nekega skrivnostnega izroèila), sekte, ki Ana Grego je tudentka psihologije , ki ima lep glas in stas. komunicirajo z nezemeljskimi inteligencami in se pripravljajo na njihov prihod ipd. Zgodilo se je e nekaj drugega: èe se je prej samo uljalo o sektah in tem, da je njihov vpliv lahko usoden, je zastrupitev skoraj tisoèih pripadnikov Jima Jonesa v Jonestownu to potrdila na precej krut naèin. Leta 1993 smo lahko po televiziji spremljali poboj pripadnikov Davida Koresha v teksakem Wacu. Postalo je jasno, da so sekte prenevarne, da bi njihov obstoj lahko zanikali ali do njih gojili meni se to ne more zgoditi odnos. Pojavila se je potreba po preuèevanju pereèega kulturnega fenomena. Poznavanje dinamike delovanja sekt naj ne bi sluilo zgolj detekciji mehanizmov, ki lahko kvarno vplivajo na razvoj posameznikove duevnosti, torej preventivi, paè pa tudi snovanju ustreznih programov nudenja pomoèi ljudem, ki so zapustili sekto in se sooèajo s tevilnimi teavami na razliènih podroèjih ivljenja fiziènem, psihiènem, vedenjskem, emotivnem itn. ZNAÈILNOSTI Èe iz morja definicij izvzameno klasièna krèanska ortodoksna pojmovanja sekt, lahko ostalim poièemo tale skupni imenovalec. Sekta je skupina s poljubnim tevilom èlanov in znaèilno piramidno strukturo razporejanja moèi (na vrhu je prostor samo za vodjo). Vodstvo in usmerjanje skupine vedno poteka od zgoraj in nikoli obratno, mnenja podrejenih niso upotevana. Teoretièno ozadje predstavlja ideologija, ki ni nujno religiozne narave; lahko gre tudi za politiène programe, duhovno rast, okoljevarstvene ideje, alternativno zdravljenje... Skupina izbranih verjame v posveèenost lastne poti, ki edina lahko pripelje do nebes, Boga, nirvane, prave realnosti, polnega potenciala ipd. Prisotna je stroga delitev med ivljenjem znotraj sekte in svetom zunaj ter èrnobelo dojemanje resniènosti. Kontrola nad èlani skupine se vzpostavi in vzdruje z razliènimi tehnikami predvsem psiholoke manipulacije. Prednjaèi ti. thought reform. Od èlanov se prièakuje, da se bodo za skupino in njen sveti cilj pripravljeni odpovedati razpolaganju s svojim telesom, èasom in imetjem. KDO PRISTANE V SEKTAH? Strokovnjaki pravijo, da lahko najprej mirno opustimo stereotip, ki kot privrenca sekte karikirano predstavlja izgubljenega najstnika, ki ne ve, kaj bi poèel s svojim ivljenjem, ali zdolgoèaseno ensko. Nadalje je bojda zmotno razmiljati o sekti kot o neèem, kar se prav meni ne more zgoditi, se pa lahko dogaja drugim. Raziskave kaejo, da je povpreèen pripadnik sekte adolescent ali odrasel èlovek z urejenim socialno ekonomskim statusom in vsaj srednjo izobrazbo. Pred vkljuèitvijo v skupino ne kae psihopatolokih znamenj in je duevno zdrav. Dejstva kaejo, da smo ljudje najbolj dovzetni za prestop v sekto ob spreminjanju naèina ivljenja, prehodih, pa naj gre za novo slubo, olo. Izjemno primerni za rekrutacijo smo tudi takrat, ko smo vsaj malo depresivni, nezadovoljni ali se preprosto poèutimo sami. Presenetljivo je, da naj bi kar dve tretjini bodoèih èlanov sekt prili v prvi stik z njimi preko znancev ali prijateljev. Tistih, ki jih pritegne oglas, plakat ali neznanec na ulici, je bistveno manj. Sekte zanimajo prijazni, odprti, po monosti altrustièni ljudje, ki se bodo pripravljeni rtvovati. Egoistièni, neubogljivi in vase zaverovani so lahko kveèjemu vodje sekte, nikoli njeni pripadniki. KDO VODI SEKTO? Praviloma jo vodi en èlovek, ponavadi moki. Vodji lahko pripiemo naslednje atribute: dominantnost, sposobnost preprièevanja, karizmatiènost, pohlepnost, narcizem. Imeti mora tudi smisel za organizacijo in manipulacijo. Usmerjen je v svojo slavo, moè, uspenost in samopotrjevanje. Za dosego teh ciljev previdno izbira sredstva, ki mu bodo omogoèila èim lajo pot na vrh. Sebe proglaa za izbranca, ki naj bi s pomoèjo skrivnostnega vedenja, ki mu je bilo posredovano ali ga je ozavestil sam, popeljal svoje uèence do boljega ivljenja in nekje v prihodnosti do popolne odreitve vseh muk in neveènosti. V zameno za rtev, deljenje elitistiènega znanja, od 14 SEKTE podanikov zahteva ljubezen, oboevanje in brezpogojno sledenje brez ugovarjanja. Dober vodja svoje pripadnike raje varljivo inspirira in jim sugerira, kako naj ivijo, da bodo sreèni, kot bi jim postavljal oèitno nesmiselne ultimate. arm je tisti odloèilni dejavnik, ki omrei; odkrito razkazovanje moèi bi (vsaj na zaèetku) lahko doseglo negativen uèinek èlovek bi se ustrail. Ljudje v drubi svojega velikega vodje sprva uivajo, ob njem se poèutijo moèneji. Ko se iluzija vsemogoènosti razblini, pridejo na povrje prave barve: agresija, gronje, psihièno in fizièno nasilje, omejevanje in ponavadi se ljudem ele na tej stopnji posveti, da so sledili bolnemu umu. KAJ SE DOGAJA V SEKTAH? Èeprav se veèina sekt zavzema za to, da bi imela svoje pripadnike pod stalnim nadzorom, vse skupnosti svojih èlanov ne zdruujejo nujno pod isto streho. To pomeni, da nekateri ivijo v poslopjih skupine (nimajo zunanjih zaposlitev, ne hodijo v slubo, se ne udeleujejo druabnega ali druinskega ivljenja), drugi pa ivijo zunaj, a veliko èasa preivijo vkljuèeni v dejavnosti sekte. Dobro organizirane sekte delujejo kot drave v malem same si pridelujejo hrano, imajo zdravstveno oskrbo, vzgojni program za otroke, prirejajo razliène aktivnosti, ki niso neposredno povezane z dejavnostmi skupnosti ipd. Zakaj? Sekta tako naèrtno postaja vse veèji in bolj pomemben del posameznikovega ivljenja, pridobiva vpliv na njegove odloèitve. Preko osnovanja osebnih vezi z drugimi èlani sekte postavlja temelje za èustveno manipulacijo, ki bo sledila. Procesi, ki se jim bomo posvetili v naslednjih vrsticah, so prisotni v vseh sektah, res pa je tudi, da se lahko stopnja njihove izraenosti od skupine do skupine spreminja. Kmalu po vstopu v sekto se zaène pospeeno oblikovati skupinska identiteta in slabati osebna. Novinca pozorno obdajajo s starejimi, bolj modrimi in izkuenimi èlani, ki naj mu bodo v pomoè ob razmiljanju o pravkar odkriti poti in odpravljanju morebitnih dvomov. Vzpostavlja se nov naèin govora s posebnim, insiderskim argonom in zaèetki moralnih sodb o svetu zunaj. Odsvetujejo (in prepreèujejo) mu stike s prijatelji in druino, ker ga ne razume in ovira pri duhovnem razvoju. Bombardiranju z ljubeznijo in moènimi èustvenimi stanji (od evforije do alosti in strahu) sledijo kraja obdobja osame, po katerih posameznik spozna, da mu sekta hoèe dobro. Novinca s pomoèjo skupinskih seans pripravijo do tega, da pred drugimi èlani prizna neprijetne spomine iz preteklosti in mu ustvarijo laen obèutek varnosti zdaj so grde stvari za njim in nikoli veè se ne bo poèutil slabo, èe bo sledil pravilom skupnosti. Ko se je odloèil za ivljenje v sekti, mora zanj seveda prispevati simbolièen dar, kar je ponavadi kar celoten posameznikov prihodek, pogosto pa tudi nepremiènine in ostalo premoenje. Na tej toèki je sekta dosegla svoje, popolno kontrolo nad èlovekom. Njen naslednji cilj je to umetno ustvarjeno stanje vzdrevati èim dlje in obenem kovati èim veèji dobièek. In to sploh ni veè teko, èe upotevamo naslednja dejstva. Veèina sekt vzdruje red in disciplino na zelo rigorozen naèin pripadniki skupnosti v povpreèju obèutno premalo spijo (tiri ure na noè ipd.), se prehranjujejo z nizko proteinskimi neuravnoveenimi vegetarijanskimi dietami, veliko èasa posvetijo meditaciji, mantranju (ponavljanju svetih imen ali drugih religiozno nabitih besed), vizualizacijam in fiziènem delu na drugi strani. Ali, povedano drugaèe psihièno in fizièno so izèrpani in, kakor ugotavljajo naknadno, v nasprotju s svojimi prièakovanji, prav niè preveè v stiku sami s seboj. ZAKAJ JE TEKO ZAPUSTITI SEKTO? Nezadovoljstvo pripadnika sekte se kopièi, dlje kot ostaja njen dejaven èlan, veè nepravilnosti ga bode v oèi. Slejkoprej se zaène spraevati po smislu ostajanja v sekti, obenem pa se sooèa s strahom pred vrnitvijo v normalno ivljenje. Mnogo jih ostane samo e simbolièen dan veè prav zaradi te bojazni. Èemu? Èloveku se ob prekinitvi ivljenja v skupnosti zrui sistem verovanja, smisel, za katerega je toliko rtvoval, izpuhti. Poèuti se zapuèenega in ranljivega, e vedno odvisnega od skupine, ker se je popolnoma odrezal od zunanjega sveta. Pestijo ga notranji dvomi in strah pred prekletstvom, ki bi ga nadenj lahko priklical maèevalni vodja in njegovi pripadniki. Izèrpan je in zmeden, loèen od lastne preteklosti èuti e krivdo pred samim seboj in drugimi, ker se je zapletel v sekto in priel tako daleè. V tem trenutku je odloèilnega pomena okolica reakcija druinskega kroga, prijateljev in znancev. Vsi seveda opaajo, da je prilo do regresije na veèih podroèjih, od komunikacije do vedenja. Èlovek, ki prihaja iz sekte, je osebnostno spremenjen: nima ciljev, ne obèuti ljubezni, navezanosti. Tudi fizièen izgled se spremeni, pogost je pojav patolokih sindromov. Kaj storiti? DEPROGRAMIRANJE Obstajajo posebni programi deprogramiranja, ki sluijo mentalni rehabilitaciji. V Ameriki in ponekod po Evropi potekajo v specializiranih centrih, ki se ukvarjajo samo s pomoèjo ljudem, ki so zapustili sekto. Bivega èlana sekte najprej oskrbijo z informacijami o tem, kaj se mu je pravzaprav zgodilo, poskuajo mu razkriti manipulacijo in njeno ozadje. elijo mu osvetliti filozofske vzorce, ki jih je pridobil med ivljenjem v sekti. Zaposlijo ga s praktiènimi nalogami, ki so povezane z vsakdanjim ivljenjem. Pripravijo ga na sooèanje s psiholokimi in emocionalnimi neskladji, ki jih bo lahko doivljal e dolgo po izstopu iz sekte. Vloga druine in prijateljev med Mnogo jih ièe izvir resnice. Osebni arhiv M.. 15 ZGODBA procesom deprogramiranja je zelo pomembna: vsi skupaj poskuajo èimprej zopet vzpostaviti èvrsto socialno mreo in obnoviti stare odnose, kjer je to mogoèe. Bivemu èlanu sekte morajo dati obèutek, da ga sprejemajo in vzpodbujati njegove poskuse, da bi spet normalno zaivel. Kot kaejo izkunje, je deprogramiranje dolgoroèno uspeen proces, èeprav lahko traja veè let. Potrpeljivost je kljuènega pomena. EPILOG Razprava o drubeni kodljivosti sekt bi se resda lahko vlekla v nedogled, a mnogo bolj kritièno je, èe se o delovanju sekt ne govori dosti. V Sloveniji je trenutno registriranih 30 razliènih verskih skupnosti, tevilne izmed njih delujejo po principu sekt. Previdnost torej ni odveè. Obenem si velja zastaviti tudi malce bolj globalno vpraanje. V kakni dobi ivimo, èe cele mnoice najdejo svojo sreèo ele v sproducirani lai? Se nam je zgodil Orwell, ne da bi se sami zavedali tega? VIRI: Deikman, A. J. (1994). The wrong way home. Uncovering the patterns of cult behaviour in American society. Boston: Beacon Press. Singer, M. T. (1995). Cults in our midst. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. kafar, V. (1998). Verstva, sekte, novodobna gibanja. Celje: Mohorjeva druba. www.psy-religion/cults/identifying-acult.html www.psy-religion/cults/ cult.definition.html Katja Koir Iskanja Adolescenca je obdobje iskanja samega sebe. Je tudi obdobje intenzivnega iskanja smisla. Obdobje eksperimentiranja in iskanja alternativ. Vsaka nova ideologija je zato v tem obdobju e posebej privlaèna. In oèitno so odgovori, ponujeni na tak naèin, vsaj zaèasno dovolj preprièljivi, da pripravijo sedemnajstletnega fanta do tega, da vstaja ob pol petih zjutraj in se pokori e do nedavnega zanj popolnoma nemogoèim zahtevam. Izkunja N. ., ki je prijazno privolil v intervju, je najbr izkunja marsikaterega mladostnika. Morda se boste v njej prepoznali tudi vi Verska skupina, katere ivljenjsko filozofijo si za nekaj èasa sprejel tudi ti, se imenuje Gibanje za zavest Krine. Kakna organizacija je to? sem. Potem pa sem s tem prekinil kot bi odrezal. Organizacija Gibanje za zavest Krine je bila ustanovljena nekje okrog leta 1965. Ustanovil ga je rila Prabhuphad iz Indije; zavest Krine je elel raziriti na zahod. Pristaev mu ni manjkalo; najprej se je gibanje razirilo v ZDA, nato je prilo tudi v Evropo. V Sloveniji se je vse skupaj zaèelo okoli leta 1983; pri nas je Gibanje za zavest Krine uradno registrirana verska skupina. Skoraj eno leto, a v zadnjem obdobju sem se e nekoliko ohladil. V tem èasu sem bil star estnajst, sedemnajst let. Kako pa si ti priel v stik z njo? V zaèetku me je tja vabila prijateljica, pa kar nekako nisem elel iti. Nato sem tja enkrat sluèajno spremljal prijatelja; bilo mi je zelo veè in zaèel sem jih pogosteje obiskovati. In v zelo kratkem èasu je zadeva postala pomemben del mojega ivljenja. Kaj je bilo tisto, kar ti je bilo tako veè, kar te je preprièalo? Mnoge sekte èrpajo svoje teoretièno ozadje iz vzhodnjakih religijskih praks. e zaèetku so bili vsi zelo odprti in prijazni do mene; veè mi je bila njihova glasba, njihova hrana, njihov pogled na svet. Vse me je popolnoma prevzelo v bistvu preveè. To se je zgodilo mnogim ljudem, s katerimi sem se pogovarjal. Ta skokovit preskok. In to ni dobro. Vsa zadeva bi se morala zgoditi nekoliko bolj postopno. Sam sem bil v zelo kratkem èasu popolnoma njihov, potem pa mi vse skupaj naenkrat ni bilo veè veè. lo je za prevelike spremembe. Sam se pred tem na primer vsak dan kadil travo, tudi pil In kako dolgo je to trajalo? Ali lahko na kratko opie filozofijo, s katero si se lahko v tem obdobju tako poistovetil? Filozofija Gibanja za zavest Krine ima svoje korenine v indijskih Vedah. Pri pojmovanju èloveka je poglaviten princip reinkarnacije. Dua naj bi imela svoj sede v srcu in naj bi se po smrti preselila v drugo materialno obliko v rastlino, ival, morda spet v èloveka. To je odvisno od posameznikove karme oziroma od tega, kakna so bila njegova dejanja v tem ivljenju. Posameznik, ki slui Krini in mu je pokoren, ki redno vsak dan mantra (moli, op.av.), bo priel v duhovni svet, kjer bo veèno popolnoma sreèen. Ali obstaja v skupnosti, ki si jo obiskoval, kakna hierarhija? V bistvu obstaja. Najviji so duhovni uèitelji; vsak èlan dobi svojega duhovnega uèitelja in se ravna po njegovih navodilih. Sam nikoli nisem obèutil, da bi me kdo nadzoroval ali da bi me poskual v kaj prisiliti. Moje izkunje s to sekto so preteno pozitivne. A kot vsak verski sistem je najbr tudi ta do neke mere dogmatièen. Seveda, striktno se mora drati 16 ZGODBA nekaterih principov vegetarijanstvo, niè seksa pred poroko, nobenih iger na sreèo, nobenih drog. A po pravici povedano se tudi èlani skupnosti tega ne drijo popolnoma. Ugotovil sem tudi, da se nekaterih stvari enostavno ne sme spraevati. Ne sme pokazati dvoma v filozofijo Krine. Kaj se je s sprejetjem te filozofije v tvojem ivljenju spremenilo? Kot sem e omenil, sem nehal kaditi travo in uivati alkohol. Postal sem vegetarijanec, kar sem e danes. Vstajal sem ob pol petih zjutraj in mantral, kar je precej velika sprememba za nekoga, ki rad spi do enajstih. Spat sem hodil ob devetih ali desetih in tako zveèer tudi nisem hodil ven. Skoraj vsak dan sem hodil v Tempelj; obiskoval sem programe, kjer smo plesali njihove plese, posluali predavanja in jedli njihovo znaèilno hrano. Kako pa se je na tvoj popolnoma spremenjen naèin ivljenja odzvala tvoja okolica stari, prijatelji, ola? olo sem redno obiskoval e naprej. Kar se tièe starev, pa sem imel veliko sreèo, ker sta bila oba zelo tolerantna. Èe bi me stari takrat poskuali ovirati pri mojem naèinu ivljenja, bi me najbr samo pripravili do tega, da bi se vere e bolj oklenil in se morda celo preselil v Tempelj. Tako pa sta me pustila, da sem ugotovil, da stvar ni zame. Za razliko od tega pa so skoraj vsi moji prijatelji jasno pokazali svoje neodobravanje, kar sem zelo teko prenaal. Ni mi bilo veè, da so kritizirali Krino in moj naèin ivljenja. Morda je imel tudi vpliv prijateljev vlogo pri tem, da sem to filozofijo opustil. Sicer se s prijatelji nisem veè toliko druil, stik z njimi pa sem ohranil ves èas. Si v tem èasu kaj pogreal svoje prejnje ivljenje? Sploh ne. In prav niè mi ni al, da sem el skozi vse skupaj, saj je lo za zelo zanimivo izkunjo. Kako zdaj gleda na svoje tedanje ivljenje? Morda kot na fazo, ki si jo kasneje prerasel? Pravzaprav res. Najbr je lo za fazo v mojem razvoju, ko sem razmiljal nekoliko drugaèe, kot razmiljam zdaj. Pravzaprav je to kar pogost pojav. Mnogo mladih si Tempelj izbere za svoje zaèasno zatoèièe, potem pa vse skupaj prerastejo. Kako so se pri tebi pojavili prvi dvomi? Pravzaprav sem e malo pozabil. Naenkrat sem opazil luknje v filozofiji; na nekatera vpraanja niso znali odgovoriti, nekaterih tudi sploh niso eleli sliati. Dvomi so prili postopoma. Poèasi sem se navelièal tega ivljenja. Ni pa se konèalo tako, da bi kar naenkrat nehal hoditi v Tempelj. V zaèetku sem jih obiskoval redkeje, kasneje sploh ne veè. Sploh ni lo za to, da bi popolnoma prekinil stike. e zdaj tu in tam obièem Tempelj in èe na ulici sreèam kaknega znanca od tam, se z njim prav prijazno pogovarjam. Ko sem prenehal prihajati, tudi nisem doivel kaknih pritiskov z njihove strani. Ali si imel kakne teave s prilagajanjem na prejnji naèin ivljenja? Ti je bilo teko zapolniti praznino, ki se je najbr pojavila, ko je odpadel pomemben del tvojega ivljenja? Postopoma sem paè prevzel stare navade. Nisem veè mantral, nisem veè bral tovrstnih knjig in nisem veè hodil v Tempelj. V bistvu praznine niti ni bilo tako teko zapolniti, saj sem imel tega strogega naèina ivljenja preprosto dovolj. Pri tovrstnih sektah naj bi lo tudi za pranje moganov in podobne psiholoke mehanizme. Ali si kaj takega obèutil tudi sam? Morda do neke mere in v blaji obliki. Po svoje pa je razumljivo, da so eleli iriti svojo vero in poveèati tevilo èlanov. Med ljudmi kroijo razne zgodbice o ljudeh, ki so iveli sreèno druinsko ivljenje, ko pa so prili v stik z Gibanjem za zavest Krine, so preprosto zapustili druino in li ivet v Tempelj. Sam taknih primerov ne poznam, verjamem pa, da se dogajajo. Ko prevzame to filozofijo, ti je v bistvu res vseeno za vse ostalo. Kako pa poteka ivljenje v Templju? Zanimivo je predvsem, da so moki in enske loèeni. ivijo v isti stavbi, a dejansko se ne druijo. Druinsko ivljenje v Tempelj ne sodi. Èe se poroèi, si mora poiskati prostor drugje, lahko pa seveda ostane èlan. Èe hoèe ostati v Templju, si obsojen na celibat. Ali ima kakne izkunje z mistiènimi verskimi doivetji? To se mi je kar pogosto dogajalo. Ob petju, ob mantranju, ob plesu. Na koncu je bilo tega manj, kar je tudi eden od razlogov, da sem nehal iveti na ta naèin. V zaèetku sem glasbo resnièno zaèutil z vsem telesom, sèasoma pa so bili ti obèutki vedno manj intenzivni. Podobno se je dogajalo s plesom in mantranjem. Oni pravijo temu, da izgubi okus. Takrat se mora potruditi, da ga dobi nazaj. Jaz se paè nisem. 17 INTERVJU Ana Grego & Luka Komidar Iskanje Boga v samoti Intervju s patrom Josipom Potem ko so naju v stikem samostanu hladno zavrnili, je bila zgodba v Pleterjah èisto drugaèna. Ko sva dobro uro vonje z avtom od Ljubljane ugibala, kaken bo pater Josip, ki je po telefonu deloval zelo prijazno, se nisva najbolje odrezala. Pater Josip ni debeluen menih, kakrnih smo navajenih iz amerikih filmov. Nasprotno, njegova energiènost, vitalnost, odprtost in navduenje nad ivljenjem naju je moèno presenetilo. Priznava, da sva se vpraala, èemu se je odloèil prav za ta poklic, ko je vendar tako oèitno, da bi lahko uspeno poèenjal tudi kaj drugega. Ob domaèem cvièku in brieju sva poèasi ugotavljala, zakaj. Nam lahko na zaèetku poveste nekaj osnovnih podatkov o samostanu tu v Pleterju? Kateremu cerkvenemu redu pripadate, kakna je njegova zgodovina? Èe se zaènemo pogovarjati o zgodovini, bi vama lahko odgovoril kar tako, kot so odgovorili meni, ko sem bil tukaj e novinec K nam prihajajo na duhovne vaje tudi iz drugih redov, pa smo nekomu iz reda malih bratov Charlesa de Foucaulda zastavili isto vpraanje in je rekel, da najbr mi vemo o tem veè kot on. (smeh) No, nekaj osnovnih podatkov: na ustanovitelj je Sv. Bruno, kanonik in profesor v Reimsu. ivel je v enajstem stoletju, red je bil ustanovljen 1084-ega. Takrat se je odvijal boj za investituro, to je bil èas, ko so bili svetovni velikai tudi kofje. Seveda je tudi pape elel biti glavni, zato se je bojeval s cesarjem. Obenem je bil to tudi duhovni boj za prenovitev Cerkve. Ideja Sv. Bruna je bila osnovati skupnost, podobno zaèetkom Cerkve, ivljenju samotarjev, puèavnikov, ki so se bolj poglabljali v duhovno ivljenje. Ideal mu je bila Luè z Vzhoda, kot je to poimenoval sam. Tako se je skupaj s estimi tovarii po hudem sporu s kofom v Remsu umaknil v odmaknjeno alpsko pokrajino, v hribe blizu Grenobla. Kraj se je imenoval Cartusia, danes Grande Chartreuse. No, Bruno ni namerno ustanavljal reda, on je samo elel iveti na tak naèin in kmalu so zaèeli prihajati e drugi. Ob pomoèi grenobleskega kofa so se zaèeli iriti. Pleterje je bilo ustanovljeno 1402-ega. To bi bil nekaken kratek oris. Ana in Luka po obisku samostana vse pogosteje razmiljata o skupnem iskanju vrhunskih doivetij v samoti. Najbr je ivljenje pod samostansko streho zelo specifièno, urejeno na poseben naèin. Katerim pogojem morajo zadostiti novinci, da jih sprejmete? Obstaja npr. starostna meja, podrobno poznavanje svetopisemskih del, teorije ipd? Obstaja starostna meja, sprejemamo novince od 20 do 45 let. Starejih ne, ker se vanje ne izplaèa veè investirati. (smeh) No, resno , kot sta rekla e sama, naèin ivljenja je zelo specifièen in vi kot psihologi dobro veste, da pri 45-ih èlovek teko moèno spremeni slog ivljenja. Pri dvajsetih pa tudi ni preveè priporoèljivo, tako kaejo tudi izkunje. Ni pametno, spet s psiholokega vidika, ker èlovek e ni zrel na emocionalnem podroèju. To je takoj oèitno. Jaz sem priel z 28-imi in sem imel za sabo veliko stvari. Pogoji so pa najprej formalni: mora biti kristijan, krèen in z vsemi ostalimi zakramenti, ne sme biti poroèen ipd. Mora biti telesno in duevno zdrav, tega ne smemo zanemarjati. Èe ni mentalno zdrav, je lahko naèin ivljenja v samostanu zanj zelo nevaren. To se je e pokazalo. Sicer pa je zelo pomemben duhovni motiv. Sam se v samostanu prvi pogovarjam z ljudmi, ki pridejo, in jim zastavim vpraanje: Zakaj si priel? Èe npr. èlovek reèe, da hoèe stran od ponorelega sveta, to ne zadoèa. To je popolnoma neustrezno, negativno. Lahko mu odgovorim samo, da svet nosi s sabo in ga bo nael tudi tukaj. To je ena stvar, drugo je, ko reèe, da bi rad nael mir. To spet ne gre, ker so e stari puèavniki dejali, da je puèava res mesto sreèanja z Bogom, a tudi z demoni. Znotraj samostana se lahko sreèa s svojimi temnimi stranmi e mnogo bolj kot zunaj. Puèava je boj, ni miru. Ustrezno formuliran motiv pa bi bil: Priel sem zato, da bi iskal Boga v samoti, torej èisto duhovni motiv. Na red je kontemplativen, ne ukvarjamo se z ljudmi kot pastoralni redovi. Koliko èasa pa traja pripravnitvo? Mi to obdobje imenujemo formacija od pripravnitva do slovesnih zaobljub traja priblino osem let, potem si ele cel menih. V tem èasu naj bi èlovek spoznal stvari in se dokonèno odloèil. Kakne pa so te zaobljube? Obstajajo prej e kakne delne, da novinec postopoma napreduje? Seveda. Pri nas gre to takole: ko se kandidat odloèi, da bo poskusil, je najprej nekaj èasa v civilu. To lahko traja od treh mesecev do nekje pol leta, medtem on opazuje in mi tudi. Èe se mu potem zdi, da bi bil pripravljen na tako ivljenje in se tudi nam zdi primeren, se zaène postulatura. Zaène nositi èrn plaè, kapico, to traja nadaljnih tri do est mesecev. Spet nadzorujemo potek dogajanja in èe je za obe strani pozitiven, nastopi glasovanje zanj. Gre za tajno glasovanje polnopravnih èlanov, kjer vsakdo izmed njih izrazi svoje mnenje o kandidatu. Èe je primeren, zanj odda bel fiol, drugaèe èrnega in o izidu odloèi veèina. Po glasovanju postane novinec, dobi meniko obleko. Noviciat pod posebnim vodstvom magistra traja dve do tri leta. Magister skrbi za duhovno vzgojo. ele tukaj se zaène formacija v ojem pomenu, zdaj se uvaja v bolj meniki naèin ivljenja, magister ima pogoste pogovore z njim. Èe je tujec, se uèi slovenèine, seveda tudi latinèine, ker je naa liturgija vsa v latinèini. Potem sledijo nove volitve in novinec postane ti. mali profes, e vedno pod vodstvom magistra. Ne nosi veè èrnega plaèa, to simbolizira rojstvo novega èloveka. Po treh letih je spet tajno glasovanje in potem je e pod vodstvom priorja, glavnega v samostanu. In potem konèno sledijo slovesne zaobljube, ki se ponavadi odvijajo na posebne cerkvene praznike. 18 INTERVJU Se vi svojih zaobljub e spominjate? Kakni obèutki so vas navdajali ob tako pomembni prelomnici? Se jih spominjam, ja , e nisem toliko star (smeh) Jaz sem bil e prej precej realistièen, tako da nisem bil ne vem kako vzhièen, ko se je zgodilo. Je pa bil na nek naèin to trenutek predanosti in odprtosti. Pomisli: odloèam se za celo ivljenje. Dopuèa in se zaupa neki presenosti, da te sprejme vase. Zavedava se, da nama ne morete dati univerzalnega odgovora na to vpraanje, pa vendar: kaj se ponavadi zgodi mlademu fantu, da se odloèi postaviti svet na stranski tir in na prvo mesto Boga? So to pretresljivi, enkratni dogodki (npr. ivljenjska kriza, med katero se posameznik zaène spraevati o smislu) ali gre bolj pogosto za obèutke, ki se poèasi krepijo? Kot sta rekla, univerzalnega odgovora ni, ker se to spreminja od èloveka do èloveka, lahko pa povem, kako se je to zgodilo meni. lo je za postopno razmiljanje o tem, bila je pa tudi kriza. Teko je nekaj na hitro povzemati, ker je to paè ivljenjska zgodba. Prihajam iz tradiconalno verne, kmeèke druine, vendar sem takoj po osnovni oli odel v Zagreb v gimnazijo. In to je bila e prva loèitev od druine. Sem precej socialna osebnost, vedno sem imel veliko prijateljev, bil sem v sredièu. e v osnovni oli sem bil majhna barabica. Takrat se je pobonost zdruevala z biti dober. In to nikakor ni lo. Zanimala pa me je astronomija in ukvarjal sem se z Pater Josip. razliènimi vpraanji, tudi svojo filozofijo sem zaèel delati (smeh) Ja, vpraanja o neskonènosti v èasovnem in prostorskem smislu. V gimnaziji se je potem to nadaljevalo, samo da sem bil takrat e malo veèja baraba. Prvi letnik sem naredil, drugega sem gladko padel, dobil sem ukor pred izkljuèitvijo. (smeh) No, potem sem vseeno konèal Èeprav sem bil zelo druaben, pa sem imel vedno e nek drugi svet. Dvojna osebnost. No, ne shizofrenièna! (smeh) da nas pomirite, ne. Ja Vedno sem iskal smisel ivljenja. Èas je tekel in ob koncu gimnazije je razpadla tudi naa druba, bili so e drugi dejavniki in priel sem v eksistencialno krizo. Veliko sem iskal in dobre odgovore so mi dali eksistencialisti, pa tudi budisti. Poglobljeno sem razmiljal, astronomija me je pripeljala do fizike, ta do filozofije, naprej v literaturo. Nekaj èasa sem bil tudi marksist, teki ateist, vendar sem najbolj ustrezen izraz svojih duhovnih iskanj in problemov potem nael v eksistencializmu. Takrat je bil to izraz mojih obèutenj. Potem, na fakulteti, tudiral sem pedagogiko, je prilo do hude eksistencialne krize, muèilo me je vpraanje smisla. Pustimo psiholoko tolmaèenje, sam sem nael boljega recimo v zen budizmu lo je za trenutno doivetje nièa, tega, da je vse prazno. Prej se nisem ukvarjal z religioznimi sistemi, potem pa sem zaèel na veliko brati, od Hessejevega Sidharte naprej. Dostojevski, Kafka, Mann, Hoelderlin, Rilke, Trakl Hessejev Sidharta je bil sluèajno sreèanje z neèim popolnoma drugaènim, ki me je sicer navduilo, toda ni dalo res ivljenjskega odgovora. Tega sem tedaj nael predvsem v izvirnem, thera vado budizmu, pa tudi v tibetanskem budizmu, zenu in taoizmu. Zame je bilo to neko razodetje, a intenziteta je poèasi izginila. Na faksu smo spet veliko urali, sem pa vseeno e razmiljal tako, da tudi èe se bom poroèil, bom el recimo na Cejlon tam je takrat ivel Veljaèiæ, ki je predaval indologijo v Zagrebu in je potem postal budistièni menih za nekaj mesecev, da bom premislil, kaj hoèem s svojim ivljenjem. A èe zdaj pogledam nazaj, so bile vse teorije, naèrti. Rad se spominjam tega obdobja. Mnogo prijateljev, prijateljic, punc, lagodno ivljenje, denarno sem bil preskrbljen. In potem mi je, ko sem bil e absolvent, umrl oèe. Moja druina je prièakovala, da bom jaz priel na posestvo. Odnosi med nami so bili res ljubeèi, prava familija, imeli smo se radi. Imam e starejo sestro, ki je bila v Zagrebu in jaz sem èutil dolnost, da sprejmem odgovornost za posestvo in pridem nazaj. To je pomenilo prelom vezi s prijatelji in obenem me je moèno prizadela tudi oèetova smrt. Doma sem skrbel za vse in zraven e diplomiral S svojo punco sem imel tudi dokaj èvrsto, trajno zvezo, ki je bila obenem moèno intenzivna in problematièna, kot je to mogoèe le pri dveh trmoglavih samostojnih osebah. Neprestano pa sem imel obèutek, da je oèe umrl namesto mene; sam sem bil namreè takrat v bolninici zaradi vnetja mandeljev. Vem, niè tragiènega, ampak moj organizem je bil dokonèno izèrpan zaradi neprimernega sloga ivljenja. Zadelo me je pravzaprav vse skupaj oèetova smrt, moje poglobljeno iskanje Premisliti sem moral za nazaj, pogledati na ivljenje. Ni me toliko zanimalo verstvo, zanimalo me je mirno mesto, kjer bi se lahko ukvarjal z meditacijo. Ambient, ki bi ustrezal mojim duhovnim iskanjem. Seveda sem najprej hotel iti na Vzhod. Potem sem uvidel, da èlovek teko prestopi svoj kulturni krog in zaèel iskati tukaj. Priel sem sem in ugotovil, da je obstaja stvar, ki mi ustreza. To je bilo to. Kako pa ste takrat doivljali loèitev od svoje druine, prijateljev ? Kakne odnose imate z njimi danes? Jaz sem bil e pri petnajstih precej neodvisen od druine, seveda ne emocialno. S prijatelji iz gimnazije, fakultete se potem, ko sem se vrnil domov, nismo veè toliko videvali, ele danes prihajajo nekateri spet na obisk. Tudi ko sem se odloèal za samostan, smo imeli kontakte, ko pa sem sporoèal svojo odloèitev, je nevihta e minila jaz sem vedel, kam me vleèe. Loèitve od mame in sestre pa nisem èutil kot nekaj tekega, ker sem se e navadil iveti sam. Lahko prihajajo na obiske, za nekaj dni, imamo posebne prostore za enske (smeh) Ravno pred nekaj dnevi smo gostili veè anglekih èasnikark. Seveda so vpraale, zakaj enske nimajo vstopa v veèji del samostana. In sem rekel, da zaradi scent of a woman (smeh) ivljenje meniha je zapisano veri. Kaj pa trenutki dvoma, tako znaèilni za nemiren um èloveka? Kako premostite ta prepad? Znaèilno je, da pride do veèje krize pred slovesnimi zaobljubami. Lahko pride do zelo moènega doivljanja razliènih obèutkov, skoraj na pol parapsiholoke stvari. Teko je opisati, kaj se takrat 19 INTERVJU razlikujejo od samostanskega utripa pred stoletjem, dvema? Se vam zdi prav tako, ali menite, da bi veljalo kaj posodobiti? V starih pravilih, regulah, je bilo tudi veliko nesmislov, vsekakor. Pomembno pa je tudi, v kakni luèi pogleda na stvari, kako jih razlaga. Brez poznavanja okolièin lahko drugaèe takoj reèe: Ti ljudje so bili pa nori. Vèasih so bili menihi tudi ibani, imeli so zapor Razumljivo, ni bilo selekcije, notri je bilo tudi nekaj barab. Samostan je bil kot vas, majhna drava, vse so imeli. Treba je bilo narediti red. Samostanski kompleks v Pleterju. dogaja v èloveku. Ostalo je tudi veliko zgodb o izkunjah, ki so jih imeli puèavniki, in èe primerjamo, se ne razlikujejo dosti od dananjih. Dvom pride, sistem se porui. Kaj narediti, ko pride v podobno situacijo? Mogoèe se lahko oprime èesa, vzame koga za zgled, kako ravnati. Je pa treba imeti pred oèmi, da je kriza èas napredka. Res je, da oznaèuje obdobje, ko ne kontrolira stvari, si prepuèen kot trs na vetru. Npr. svetnica mala Terezija, ki je pred smrtjo prila v teko krizo in je rekla, da se ji vsiljujejo popolnoma ateistiène misli. Niè ne obstaja, sama praznina. Kljub temu je dodala, da se bo obdrala na tem, kar paè obstaja, ne glede na to, za kaj gre, kaj je to. Crisis (gr.) je odloèitev. Èe èlovek vztraja in ima dovolj moèi, se bo dejansko nekaj rodilo. Stari puèavniki so uporabljali razliène naèine. Neka zgodba pravi, da je iskalcu ob pojavu skunjave, da bi el, vodja, nekaken guru, modri starec, rekel: Ostani e danes. In je to govoril dvajset let, ko je konèno nael mir. Drugaèna izkunja je, ko obèuti temo, popolno praznino, ne more jesti, ne more veè spati To je zelo nevarno. Niè ne more, ne razmiljati, ne moliti. Takrat lahko samo lei, èaka in potem ti odlee. Morda se slii slikovito, ampak tako se to dogaja. Ni lahko razumeti, èe nima sam izkunje s tem. Veliko svojega èasa posvetite kontemplaciji, molitvi, delu Nama lahko opiete obièajen dan v samostanu? Vstajamo ob estih zjutraj, ob 7:15 imamo skupaj mao. Kartuzijani smo po definiciji skupnost samotarjev, to se udejanja predvsem v ivljenju v celici. Skupnost kot taka pa pride do izraza, ko se trikrat na dan zberemo skupaj v cerkvi. Ob 15:45 imamo veèernice in ob 23:30 imamo e enkrat liturgijo. To lahko traja tudi do 02:30. pestro noèno ivljenje (smeh) Ja, smo zamenjali noè in dan, kot vi, tudenti (smeh). No, bioritem se ti èisto prilagodi, navadi se. Sam grem vedno spat ob treh, ker prej e meditiram, in vstajam ob estih. Èas od vstajanja do jutranje mae je namenjen branju, meditaciji Spored za novince po mai je tak: branje, roèno delo, tudij, molitev v celici, kosilo, sledi rekreacija. Ob enih je druga molitev. Razpored je povzet po judovski liturgiji, sedemkrat na dan se moli. No, potem sledi spet roèno delo, tudij, veèernice, malo prostega èasa. Ob petih je veèerja, ki je ni od 14. septembra do velike noèi. Zakaj pa ne? Tudi zajtrka ni. (smeh) Hoèemo biti schlank! Ne, enostavno zato, ker ni potrebe. Tudi mesa ne jemo. To je vpraanje duhovnih sredstev. Askeza je naèin ivljenja, kjer pozorno izbira primerna sredstva, ki te bodo pripeljala na cilj. Potrebujemo, predvsem patri, zelo malo energije, ker se ne gibamo veliko. Iz izkuenj v preteklosti pa tudi vemo, da veliko hrane in predvsem meso negativno vpliva na duhovno ivljenje, vzbuja mesenost. Se te dejavnosti in opravila moèno Na vsaki dve leti se sreèujejo priorji veèih kartuzij in razreujejo aktualna vpraanja. Bistvena stvar, ki doloèa identiteto reda, ostaja ne glede na vse. Za nas je to samota. Druge tekoèe stvari, ki se mogoèe morajo prilagoditi duhu èasa èeprav se zastavlja vpraanje, kaj to sploh je - o tem se pa razpravlja, razmisli. Dinamika razvoja reda pa ni niè slabega, prej nasprotno. V èem pa vidite smisel samostanov, kakno je njihovo poslanstvo? Spet je teko vse zaobjeti v nekaj besedah. Smisel je, kot sem e rekel, iskanje Boga v samoti. Duhovni proces zorenja na osebni ravni in tudi za skupnost. Poslanstvo pa je za red naega kova skoraj nemogoèe opravièiti. Molitev za ves svet to se zdi nekaterim zelo neproduktivno. Zakaj ne uporabite svojih talentov v drugih poklicih, nas spraujejo. Meni pa se zdi, da je zunaj ogromno pametnih ljudi, tudi takih, ki hoèejo pomagati. Nihèe ni nepogreljiv. Mi verjamemo v neko drugo stvarnost, v nekaj veè, v Castanedovo separate reality, èe hoèete (smeh). Èe se posreèi vdor na drugo stran, je mogoèe ta za èloveka veliko bolj uèinkovita. Mona je tudi drugaèna pomoè. Vsakdo gre po svoji poti, mi npr. pojmujemo duhovna sredstva za najbolj aktivna. Meniki naèin ivljenja je drugaèen od ivljenja civilnih oseb celibat, izoliranost, stroga disciplina in red To zagotovo trajno in na poseben naèin vpliva na razvoj menihove osebnosti. Ali so takni pogoji nujni za obstoj samostana kot institucije in za uresnièevanje njegovih ciljev? Ali brez tega ne bi lo? (res prisrèen sproèen smeh) Brez èesa? Recimo brez celibata (smeh) 20 INTERVJU Ja, to je vedno aktualno, ta celibat Na splono nobena ustanova ne funkcionira brez reda. Vsaka izbere svojemu poslanstvu ustrezna pravila. Vsak cilj zahteva svoja sredstva. Kar se pa celibata tièe, ne vemo, mogoèe bo e naslednji pape ukinil celibat za duhovnike, za menihe pa to ne pride v potev. Gre za razliène stvari, redovniki namreè v zaobljubah damo besedo Bogu: zaobljubo poslunosti, èistosti in ubotva. Èistost pomeni nedeljeno odloèitev za nebeko kraljestvo, kjer se, kot pravi Jezus, ne bodo ne moile ne enili, ampak bodo kot angeli. Kaj ta angeli pomeni? To si lahko razlagamo tudi v smislu Platonovega mita o androginu, kot popolno zdruitev mokega in enskega pola v èloveku. Èe si torej priel iskat Boga, absolut, vsezaobjemljivo, kar zahteva nedeljeno pozornost in motivacijo, in se potem zaène ozirati za kaknim dekletom, si kar naenkrat razcepljen na dvoje, ne ve veè, kaj bi. Oboje skupaj ne gre in si v teavah. Ali lahko po vaem mnenju vsakdo postane menih ali so za to primerni le redki? Èe so, katere lastnosti naj jih odlikujejo? Vsekakor ni vsak primeren za meniha, nikakor ne. Prvi filter so e sprejemni pogoji, obstajati mora e moèna volja, elja Kartuzijanov je na svetu priblino 400, kar je zelo malo. V ali pravimo, da je vsak izmed nas vreden 15 kofov. Evangelij pravi, da je veliko poklicanih, a malo izbranih. Mi dodajamo, da je k nam malo poklicanih, a e manj izbranih. Res, veliko fantov poizkusi na tej poti, a ni vsak primeren. Treba je imeti predispozicije, kot jih je treba imeti za vsak poklic, èe ga eli uspeno opravljati in zraven biti zadovoljen. Pleterski samostan je znan po svoji strogosti in zaprisegi molku. Ali lahko o tem poveste kaj veè? Pri nas se na hodnikih ne govori, drugje pa pravzaprav tudi ni kaknih posebnih prilonosti. Po mai si menihi med seboj izmenjajo, èe imajo kaj za predebatirati, potem gredo v svoje celice, kjer je spet tiina. Pogovora ni veliko, je pa dovolj neverbalne komunikacije, e samo v cerkvi, med obredi. Z leti se izostri v tem, e majhen gib ti nekaj pove, cela skupina to èuti. Drugaèe pa hodimo ob praznikih in nedeljah popoldne na rekreacijo, na sprehode, èe prej ne zbeimo na nogomet ali koarko, in takrat je prilika za pogovor. Vsak ponedeljek hodimo na sprehode izven samostana, ki so lahko zelo dolgi. Trudimo se, da bi se vsak pogovarjal z vsakim. Na zaèetku, ko fant pride v samostan, mu je tudi s tega vidika najtee, ker nima nobene pametne komunikacije, ki je je bil navajen prej, nikogar ne pozna. Èe pride preko tega stadija, je na konju in stvari se obraèajo navzgor. Povee se s skupnostjo, zaèuti, da smo vsi eno telo in ena dua, skoraj telepatsko se navadi sporazumevati. Ta subtilnost pomeni tudi to, da ima vsak posameznik vpliv na skupinsko dinamiko, èuti se, èe ima krizo, èe je prilo do konflikta. Se zgodi tudi to, da po prestanem preizkusnem obdobju kdo zapusti samostan (ker ne zdri, mu ni veè)? Obstajajo v takih primerih kakni posebni ukrepi? Nikakrnih sankcij ni, razen tega, da èloveka mogoèe ne bi sprejeli nazaj v samostan. Drugaèe pa ne, saj ni v zaporu. Mislite, da bi lahko potegnili vzporednice med poklicem psihologa in duhovnika? Vsak na svoj naèin se ukvarjate z notranjimi stanji ipd. Konèno ste prili na domaèe podroèje, kajne (smeh) Mogoèe bi se bilo bolj tehtno pogovarjati o tem. Vpraanje je zelo kompleksno, ker bi lahko zaèeli izhajati iz tega, kaj vam pomeni psiha, kako dojemate Kje in kdaj naj nastopi psiholog in v katerih primerih duhovnik? Kaj definira èloveka, kaken je v svojem bistvu to so temeljna antropoloka vpraanja. Mi èloveka vidimo kot unijo duha, due in telesa, te tri strukture niso loèene. Indijci in Grki so imeli dobre poglede na to. To je kasneje vplivalo tudi na sholastiko, Sv. Toma je rekel, da je dua na nek naèin vse. V sebi zaobjema vse. In ker priznavamo obstoj nekega duha, je to teoloko vpraanje. Med psihologi se mi zdi tukaj zelo kompleksen Jung, ko obravnava vpraanja s strani morale in duhovnega. Psihologa lahko najde tudi v kuti. Bi radi na koncu e kaj povedali tudentom psihologije? Niè posebnega. Mogoèe se nam bo kdo kdaj pridruil (smeh) Saj bi objavili e telefonsko tevilko, samo imamo premalo fantov, da bi jih kar pustili (smeh) Potem je tako kot je bilo z mano. Na faksu sem bil ¨blaen med enami¨ (smeh) In mi ni al, da je tako niti za nazaj, e manj za danes. Glavni vhod v samostan. 21 PSIHOLOGIJA KOT RELIGIJA Rok Podkrajek Nova religija? Verovanje je nekaj, kar naj bi imel vsak. Po nekaterih opredelitvah ivljenje brez verovanja sploh ni mono. Ob vseh ponudbah o tem, v kar se da verovati, so klasiène religije vèasih èisto odveè. So preveè konzervativne in premalo individualistiène, zato se v veèini primerov ne moremo resnièno identificirati z njimi. Tudi o kultih in sektah nimamo preveè dobrega mnenja. Preveè slabega so nas nauèili o njih. Verujmo torej v nekaj drugega. V nekaj, kar je dovolj sodobno, v nekaj, kar nam lahko resnièno olaja ivljenje, ne da bi karkoli zahtevalo v zameno. V nekaj objektivnega, kar nam lahko daje obèutek duhovne rasti in nas ne vodi nekam kar tako na slepo, kar nam omogoèa, da pridemo v stik s tistim resniènim jazom, ki je izgubljen tam nekje v vseh nas. In na koncu koncev ima to e akademsko veljavo. Se sploh kdo lahko upira tovrstni ideologiji? Saj je vendar idealna. Vsakdo se lahko poistoveti s tem. Skoraj neverjetno je sliati, da nekaj takega res obstaja. Nova religija, ki vleèe za sabo maso ljudi. Religija, ki se jo da kombinirati z drugimi, saj nima Boga in je vzame, kolikor eli, kadarkoli eli. Ime? Psihologija. Da. Tudi psihologija je svojevrstna religija. Vendar ne vsa. Mnoièno ideoloko podlago ima samo tisti del, ki je izel predvsem iz psihoanalize in kasneje iz humanistiène psihologije. Vzporednice z religijo se da potegniti predvsem zato, ker tudi te smeri v psihologiji analizirajo dogajanje v èloveku in postavljajo kriterije o tem, kaj je prav in kaj narobe. Danes je iz teh smeri izla nova, ti. popularna psihologija, katere korenine zasledimo v Zdruenih dravah. Èe samo malo sledimo dogajanju, lahko vidimo, da tam obstaja brezkonèno tevilo avtorjev in e prihajajo novi in novi, ki trdijo, da je njihova ideja tista prava, tista ultimativna, ki predstavlja dokonèni odgovor na vsa vpraanja. V glavnem se vse suèe okoli tega, da je potrebno ljubiti samega sebe, da je potrebno gledati nase kot na kozmièno energijo, da stvari niso tisto, kar nas uèi uradna znanost, saj je ivljenje njih nauèilo drugaèe in drugaèe pomeni prav ipd. In delèek njih je v vseh nas, zato jih razumemo in oni razumejo nas. Èe vzpostavimo pozitiven odnos, se nam bo ta maksimalno obrestoval. V Slovenijo so tovrstne ideje zaèele prodirati ob koncu osemdesetih z nekaj knjigami, ki so tudi pri nas postale uspenice. V zadnjih letih pa so zaèele tovrstne ideje mnoièno prodirati k nam in oèitno smo jih lepo sprejeli. Rok Podkrajek ima rad oblaèila z dizajnerskimi vitki, poleg tega pa je e nekaj mesecev zelo sreèno zaljubljen. RAZVOJ NOVE RELIGIJE... Zanimivo je, da so zaèetniki idej, na katerih se potem razvije ideja selfa, veèinoma duhovniki oziroma pridigarji, ki so podali svojo interpretacijo Svetega pisma. Prav oni so postavili temelje z izrazi, kot so samorealizacija, postati prava oseba, in seveda z idejami, ki so sledile iz tega. Prav tako se e tukaj sreèamo z nenavadnimi skupinskimi terapijami. Nadgradnjo in izgradnjo teh idej potem predstavljajo psihoanalitiki in humanisti. Slednji so oblikovali svoje terapevtske skupine. Te so delovale na mnogih principih. lo je za sooèanje s svojimi pozitivnimi in negativnimi èustvi, s tem, da so se ukvarjali z nekim problemom do ekstrema in bili ti. celebrity victim (po Vitz, 1994), torej zvezda v svoji skupini, ker so imeli nek problem. Nadaljevalo se je s transakcijsko analizo in vedno veèjim poudarkom na egu, jazu, v izvirniku selfu, po èemer se danes imenuje psihologija selfa. Sledilo je obdobje, ko je katolitvo oèitno doivelo hud udarec, saj je zavladala ideja, da je ivljenje tvoje in si zato lahko sam izbira svoje vrednote (est & forum terapija). Posledica tega je bila, da so ljudje izbirali denar in udobje, ki je svojstveno nadgradnjo doivel v neke vrste seksualni revoluciji. Zaèel se je pojavljati princip seks v servisu ega, na podlagi èesar so nekateri avtorji izgradili idejo o odprtem zakonu. Ljubezen namreè tudi sprejema in oddaja skozi spolnost. In èe je zakon dovolj zrel, lahko vkljuèuje tudi druge ljudi, tudi seksualno. Zamisel je bila oèitno mnogim dovolj veè, da so jo veselo prakticirali, èemur je sledilo obdobje masovnih razvez (ironièno, loèevali so se tudi avtorji tovrstnih idej). Ta veja je poèasi uplahnila, naprej se je gradilo na selfu. Selfizem v bistvu predstavlja odraz potreb drube, ko ivimo v ti. new age-u. Gre za novo mentaliteto religioznega ali spiritualnega znaèaja, nekateri ga imenujejo tudi novi gnosticizem. V svojem bistvu namerava premostiti razlike med razliènimi filozofijami in njihovimi nasprotji preprosto tako, da trdi, da med miselnostmi ni nikakrnih res pomembnih meja. Vse miselnosti tako postanejo dobre in sprejete. To je omogoèeno predvsem s socialno in ekonomsko podporo. Potujoèi ljudje se imajo za svetovljane, imajo smernice za novo mednarodno in poslovno skupnost, skrbijo za svetovne ekoloke teave in skozi to vidijo sebe kot elito globalne vasi. Glavna naèela so mir, svetloba in ekoloka integriteta. V ekonomsko podporo sodi potronitvo z mamljivo pravico do tega, da lahko kdorkoli izbira karkoli tako, kot si eli. Vendar je potrebno upotevati tudi to, da je zato selfizem bolj moèan v obdobjih ekonomske prosperitete, kar je povsem logièno, saj se je prvotna ideja pojavila v ekonomsko najmoèneji dravi na svetu, kjer so potrebe veèine ljudi zadovoljene. V new age pa sodijo tudi akupuntura, kristali, tarot karte, meditacija, alternativna medicina, posebne diete (post, zdrava hrana), wavy glasba, knjige o samoaktualizaciji, noveja filozofija. Vsaka izmed natetih stvari na nek naèin predstavlja svoj kult, zato to obdobje opredeljujejo tudi kot èas razliènih tehnik in instanc, s katerimi se ljudi preprièuje, naj se pridruijo kultom. Pomembni prelomnici sta tudi izid revije Journal of Transpersonal Psychology (1969) in konferenca z naslovom Zavest in kozmos (1978), ki sta povzroèili, da je prilo veliko transcendentnega in spiritualnega v kroge intelektualnega, skeptiènega, racionalnega in materialistiènega akademskega ozraèja. 22 PSIHOLOGIJA KOT RELIGIJA ... NJENE OSREDNJE IDEJE... Selfizem propagira dobroto v èloveku. Zlo ne obstaja. Ljudje imamo prirojen obèutek za dobro, po katerem se ravnamo. Selfu se pripisuje neomejena in prepogosto nerealna moè, razvija se kult selfizma (po Repov, 1996). In ker moramo biti zaposleni z dobroto v sebi in s tem, kar resnièno hoèemo, v naem ivljenju ni prostora za prilagajanje. Zakon torej ni nekaj, kar bi spadalo v kontekst selfa. Naslednja ideja, ki je zanimiva za mnoge, je ta, da so stari oziroma danes predvsem dominantna, kastrirajoèa, manipulativna, zapeljiva, èustveno odvisna in oblastna mati vir naih teav. Kritiki pravijo, da gre tukaj samo za prodajo novega univerzalnega zdravila. Stare obsojamo, ker so na izgovor za to, da ostajamo pasivni. Lahko se ukvarjamo z demoni preteklosti, lahko se poèutimo moralno superiorni, saj smo bili kot otroci moralno bolji od starev. Naslednja pomembna ideja ali bolj posledica selfizma je ti. sebi slueèa pristranost (self-serving bias), kjer gre za interpretacijo dogodkov v prid sebi, èeprav dejstva govorijo o nasprotnem. Zanimivo je to, da uspehe pripisujemo sebi, medtem ko so za neuspehe krivi neskonèni dejavniki izven nas, kjer gre preprosto za racionalizacijo, ki ima svoj pomen. Psihologija selfa je namreè ustvarila neko bipolarnost, kjer si lahko bodisi poraenec bodisi zmagovalec. V nasprotju s katolitvom ne priznava trpljenja. Za selfizem ta nima pomena, je zgolj posledica napake, ki bi se ji lahko z znanjem izognili. ... KJE SE ZAÈNE... V ZDA celoten olski sistem temelji na self psihologiji. Tako se vzgaja nacija ljudi, ki so bili rojeni zato, da zmagujejo, da osvajajo, da so najbolji. Poleg tega je potrebno uèencem in dijakom dati vedeti, da so lepi in najbolj pomembni. S tem se umetno napihuje samozavest, ki pa je kompleksneja od zgolj tovrstnega natolcevanja. tudije so pokazale (po Vitz, 1994), da stopnja samozavesti ne vpliva na mladoletnikovo ivljenje v smislu drubene problematike, ki jo skuajo reiti na tak naèin (zloraba drog, mladoletnike noseènosti ipd.). Ta psihologija dobrega poèutja (feel good psychology) ima kveèjemu negativne posledice. Ljudi vodi stran od dejanskega zaznavanja realnosti, tako da postanejo pretirano samozavestni, narcistièni in nesposobni za trdo delo. Tudi kasneje se sreèamo s teavo, saj imamo po konèanem tudiju narod mladih ljudi, ki imajo previsoka prièakovanja, slednja pa izvirajo predvsem iz tega, da so vsi najbolji in najlepi. Poleg tega je kariera nekaj, kar je potrebno imeti. Ni veè toliko stvar ambicij, ampak je nek ideal, za katerega pa velja, da se ne izplaèa nositi bremena, ki ga prinaa. Veèina ljudi s kariero namreè ni sreènih. ... KRITIKE... Humanistièni model, iz katerega v najveèji meri izhaja selfizem, je narcistièen. V kombinaciji s potronitvom je ustvaril psihologijo, ki temelji na glorifikaciji samega sebe. Samoaktualizacija naj bi pripeljala do zloma medosebnih odnosov in do neuporabnosti samoaktualizacijskih vrednot. ivljenje vseeno ostane prazno, boleèe in teko, spet na zaèetku poti, ièoè pravo sreèo. Zdaj Bog ni veè nekaj, v èemer bi lahko nali projekcijo svojih elja in hotenj, paè pa je to potronitvo, v slubi katerega je self psihologija, ki je podprla, racionalizirala in briljirala ekonomske predstave nae drube. Vendar pa le-ta ustvarja prazni self. Temeljna cilja, ki ju podpira, sta samoaktualizacija in zapravljanje denarja. Skladno s tempom ivljenja je potrebno tudi tukaj narediti nek teden dni trajajoè intenzivni teèaj, za katerega se je izkazalo, da ustvarja prazni self, interni vakuum, ki ga je ustvarila druba in ga polnita ta psihologija in oglaevanje. Psihologija je tista, ki daje nek eksistencialni smisel ljudem, ki trpijo zaradi praznine, medtem ko nam oglaevanje omogoèa, da se razumemo skozi proizvode, ki jih uporabljamo, se istovetimo s podobami, ki so z njimi povezane, z aktivnostmi, ki jih kupujemo (npr. poèitnice). Ali lahko ta lifestyle zapolni potrebo po identiteti? Dokonèna kritika selfizmu odreka bliè prave znanosti in mu raje doloèi bolj ustrezno etiketo popularnega substituta za religijo. Selfizem je povzroèil danes razirjeni kult samooboevanja. Nima pa napovedane prav svetle prihodnosti, saj so se vrednote, ki jih je razvijal, izkazale za lane. Ena izmed njih je kariera, zavoljo katere so mnogi rtvovali druino, prijatelje in zakon. Pehanje za denarjem je unièilo tisti osnovni idealizem, ki je potreben, da verjame v tisto, s èimer se ukvarja. Denar je izbrisal resnico, pravico, patriotizem ipd. Pomembna slabost selfizma je tudi ta, da v elji po manipuliranju z ljudmi napada njihov self osnovno zavest, èustveni nadzor, zavedanje realnosti, preprièanja in svetovni nazor ter obrambne mehanizme. Gre za napad na koncept selfa, ki ga ima vsakdo o sebi, na samoevalvacijo. Gre za proces destabilizacije in inducirane odvisnosti (po Thaler Singer, 1995). Èeprav tudi selfizem predstavlja kult, se tovrstnih mehanizmov posluujejo vodje raznih sekt, verjetno pa tudi razne karizmatiène osebnosti. Popularna psihologija oziroma psihologija selfa preslepi marsikoga. Je velik minus za psihologe. Veèina ljudi si namreè ustvarja mnenje o psihologiji kot znanosti ravno po tej veji, ki je primarno namenjena trenju z njo je bila zapolnjena paè e ena trna nia. Zato veljamo psihologi pri laikih za arlatane, saj je popularna psihologija nekaj, kar je razumljivo skoraj vsakomur. Torej naj tudi mi ne bi vedeli kaj dosti veè od tistih, ki redno spremljajo Oprah Winfrey Show. Po drugi strani pa bi se verjetno tu in tam nael kak tudent psihologije, ki je ob informativnem dnevu sedel na enem uesu in je mislil, da bo njegov tudij nekaj takega. koda je bila narejena tako ali tako. VIRI: Repov, G. (1996). Paul C. Vitz, Psychology As Religion, the Cult of Selfworship, 2nd ed. PANIKA, tev. 2, let. 1. Thaler Singer, M. (1995). Cults in our midst. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. Vitz, P. C. (1994). Psychology As Religion, the Cult of Self-worship, 2nd ed. Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company. 23 PRIMERJAVA Martina Vuga Vrednote katolièanov in muslimanov Vera je v posamezniku tako globoko zakoreninjena, da vpliva na njegovo delovanje, motivacijo, miljenje, vrednotenje, skratka na celotno osebnost. Vrednote so precej univerzalen pojem: poleg psihologije si jih lastijo tudi nekatere druge vede, kot npr. sociologija in filozofija, to pa za sabo povleèe teave e pri opredeljevanju tega pojma. Ker imamo (tudi) v slovenèini kar nekaj literature s tega podroèja,1 na tem mestu ne bi navajala nobene opredelitve vrednot, saj menim, da bo predstava, ki jo e imate o vrednotah, kar zadostovala. Vrednotni sistem zahodnega sveta se v veèih pogledih ujema s krèanskim pojmovanjem. V religijah in pismenih izrazih ali izroèilih o religioznem izkustvu lahko najdemo veliko religiozno psiholokega materiala, ki nam ponuja pouèno in koristno snov za preuèevanja (po Trstenjak, 1988). V tem prispevku si bomo ogledali dve svetovni religiji: krèanstvo oziroma natanèneje rimski katolicizem ter islam. KRÈANSTVO - RIMSKI KATOLICIZEM Skoraj dva tisoè let zgodovine je v krèanstvo vneslo nenavadno raznolikost. Od velièastne papeke péte mae v cerkvi sv. Petra do spokojne preprostosti kvekerskega shoda; od intelektualne pretanjenosti sv. Tomaa Akvinskega do ganljive preproèine duhovne pesmi, kot je Gospod, rad bi bil kristjan, od sv. Pavla v Londonu, glavne anglikanske cerkve, do matere Tereze v revnih èetrtih Kalkute vse to je krèanstvo. Rimski katolicizem je ena izmed treh glavnih vej v krèanstvu. Drugi dve sta pravoslavje, ki se je odcepilo l. 1054, ter protestantizem, ki je ubral svojo pot v 16. stoletju (po Smith, 1996). Kristjani verujejo, da je Bog priel na svet v osebi Jezusa Kristusa zato, da bi ljudi pouèil o odreenju kako naj ivijo na tem svetu, da bi dosegli veèno ivljenje na onem. Njegovi nauki so zapisani v Svetem pismu, vendar verniki potrebujejo interpretatorja. Cerkev ima 1 Npr.: Musek, J.: Osebnost in vrednote; Rus, V.S.: Socialna psihologija: teorija, empirija, eksperiment, uporaba I. Martina Vuga je absolventka psihologije, ki pripravlja diplomsko nalogo z naslovom: Razlike v vrednotni usmeritvi med katolikimi kristjani in muslimani. po preprièanju katolièanov vlogo uèeèe avtoritete, ki vernike pouèuje, kako morajo iveti; da pa so takega ivljenja tudi sposobni, potrebujejo zakramente. Kajti ivljenje, h kateremu je Kristus pozval ljudi, je nadnaravno v tem smislu, da je popolno nasprotje naravnim èlovekim nagonom. Cerkev kot boji predstavnik na zemlji je tisti dejavnik, ki nudi pomoè pri preseganju nagonov, zakramenti pa so njena sredstva. e v 12. stoletju se je tevilo zakramentov v rimskokatoliki Cerkvi ustalilo na 7: si med seboj razliène, vendar pa imajo eno boanstvo. Boje osebe so neloèljive v tem, kar so in v tem, kar delajo: - Bog Oèe je Stvarnik, ki je èloveka naredil po svoji podobi in èeprav mu je dal svobodno voljo, ga je vnaprej doloèil, da bo postal podoben uèloveèenemu Bojemu Sinu. Ob stvarjenju je Bog èloveka postavil v stanje praviènosti, èlovek pa je zlorabil svojo svobodo tako, da se je dvignil zoper Boga in hotel doseèi svoj cilj zunaj Boga. Tako je bila èloveku odvzeta prvotna svetost in praviènost, posledica tega pa je, da je èloveka narava oslabljena v svojih moèeh, podvrena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti ter nagnjena k grehu. - Bog Sin se je uèloveèil sprejel èloveko naravo, ne da bi izgubil bojo. Ker je Jezus Kristus pravi Bog in pravi èlovek, je posrednik med Bogom Oèetom in ljudmi. Kristusovo ivljenje je bilo ena sama daritev. Katekizem katolike Cerkve (po Frelih Gorjanc, 1998) pravi, da je bilo Kristusovo ivljenje odreenje èloveka od njegovih grehov. Jezus je zares umrl, vendar pa je smrt premagal in vstal od mrtvih. Tako je praviènim odprl nebeka vrata. - Bog Sveti Duh pa je vez med Bogom Oèetom in Bogom Sinom. Imenujemo ga tudi Duh resnice, Tolanik, Duh obljube, Duh posinovljenja, Kristusov duh, Boji duh. Sveti duh se razodeva po razliènih simbolih. 1. Krst pomeni sprejem posameznika v obèestvo Cerkve, izbrie se mu izvirni greh. 2. Birma mu nudi milost Svetega duha (modrost, moè ). 3. Obhajilo je Jezus v podobi kruha in vina, prejemati ga je potrebno redno pri mai. 4. Spoved verniku ob priznanju grehov in iskrenem kesanju izbrie grehe. 5. Maniko posveèenje je darovanje svojega ivljenja Bogu. 6. Sveti zakon zdrui posameznika s svojim ivljenjskim sopotnikom. 7. Bolniko maziljenje pripravi duo na sreèanje z Bogom. Katolièani menijo, da je Kristus povsem jasno zdruil zakramentalno dejavnost Cerkve in njeno uèeèo avtoriteto v poslednji nalogi, ki jo je dal uèencem: Pojdite torej in naredite vse narode za moje uèence; krèujte jih v imenu Oèeta in Sina in Svetega duha in uèite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal! Vedite pa: jaz sem z vami vse dni do dovritve sveta! (Sveto pismo; Mt 28,19-20). V katoliki veri se èasti enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti osebe niso zdruene, a tudi bistvo ni loèeno. Osebe (Bog Oèe, Bog Sin in Bog Sveti Duh) so Drubeni nauk Cerkve pa poudarja predvsem naslednja naèela (Stres, 1991): - dostojanstvo vsakega èloveka poudarjeno je dostojanstvo enske, enakost vseh ljudi, nesprejemljivost kakrnegakoli muèenja ali pohabljanja ter varstvo èlovekovega ivljenja; - naèelo solidarnosti; - naèelo subsidiarnosti (skupine za pomoè); - praviènost (tudi kot kriterij zakonodaje in v smislu èlovekovih pravic); - prvenstvena skrb za najbolj revne. V teoloki terminologiji vrednote najdemo pod pojmom kreposti. Te 24 PRIMERJAVA (1987; po Gantar in Lenart, 1997) zanesljivo prièakovanje veèno sreènega zdruenja z Bogom in vseh za to potrebnih sredstev . Gre za okrepitev kristjanove volje, da z globljo zavestjo tei k Bogu. Upanje daje duhovnemu ivljenju pogum, vztrajnost, zagon, navduenje, veselje, spodbuja moèi in podpira stanovitnost. èloveku predstavljajo eljo in cilj, zato jih eli doseèi, saj ga osreèujejo, mu dajejo smisel bivanja, mu pomagajo iveti s soèlovekom in celotnim svetom. Omogoèajo mu pogled naprej in celo preseganje samega sebe. S temi vrednotami se èlovek povzdigne nad ostali zemeljski svet, upa proti upanju, premaguje svoje strasti, ljubi celo svojega sovranika Krepost je po teoloki definiciji (Orazem, 1989) dobro, trajno notranje razpoloenje, ki èloveka usposablja za izvrevanje dobrih del. Bog je ljudem zaradi svoje ljubezni in usmiljenja podaril kreposti. Vera, upanje in ljubezen nam omogoèajo veèjo bivanjsko lahkotnost, z njihovo pomoèjo smo pripravljeni prevzemati veèje odgovornosti in naloge, obenem pa nam pomagajo tudi odloèati se za dobro ter vztrajati v dobrem. 3. Ljubezen: je srèika vsega krèanskega ivljenja, najvija zapoved in najvija vrednota za kristjana. Iz te najvije vrednote pa izhajajo vse druge vrednote, kot npr. praviènost, odgovornost, solidarnost, vestnost, itd. (po Gantar in Lenart, 1997). V psihologiji poznamo razliène vrste ljubezni, tu pa se bomo omejili na tri vidike ljubezni v krèanstvu: - Ljubezen do Boga: pomeni ljubiti Boga z vsem srcem, z vso duo in z vsem miljenjem. Ne gre za ljubezen zaradi strahospotovanja pred kaznijo, paè pa zaradi nae vere Vanj. Merilo za ljubezen do Boga je ljubezen do blinjega. - Ljubezen do blinjega: ljubezen blinjemu izkazujemo s tem, da smo z njim solidarni v veselju in trpljenju, v usmiljenju, v spodbujanju za dobro, v prijaznem opominjanju, spotovanju njegovih odloèitev itd. Pri tem ne smemo pozabiti, da krèanstvo ne loèuje med prijatelji in sovraniki; potrebno je ljubiti tudi slednje. 1. Vera V Novi zavezi pisci razumejo vero kot osebni odnos med verujoèim in Bogom. Katekizem katolike Cerkve (1993) pravi, da po svojem razodetju nevidni Bog iz preobilja svoje ljubezni nagovarja ljudi kakor prijatelje in obèuje z njimi, da bi jih povabil in sprejel v svoje obèestvo. Ustrezen odgovor na to povabilo je vera. Z njo èlovek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. 2. Upanje V naravnem pomenu je to zanesljivo prièakovanje neèesa dobrega. V oèeh krèanske vere pa je po Steinerju - Ljubezen do sebe: Jezus pravi, da moramo ljubiti drugega kakor samega Omarjeva moeja v Jeruzalemu. sebe (prim. Sveto pismo; Mt 22,39). Ljubezen do drugega ne more obstajati, èe ne ljubimo sebe in obratno. Vsak je sebi najbliji blinji. Ljubezen do sebe nas obvezuje, da skrbimo zase kot fizièno, psihièno in duhovno bitje. Vera poraja upanje in deluje po ljubezni. Vse rastejo sorazmerno skupaj. Med njimi je prva ljubezen. Vera in upanje prenehata, ko nastopi veèno ivljenje. Ljubezen pa bo ostala. Orazem (1989) pravi, da so vse ostale kreposti konkretizacija kreposti ljubezni. Po Katekizmu katolike Cerkve (v nadaljevanju: KKC; 1993) je celotni nauk in njegovo pouèevanje treba naravnati na ljubezen, ki nikoli ne mine. Vsako v polnosti krèansko krepostno dejanje nima nobenega drugega izvira in cilja kot le ljubezen. Bog se èloveku zaradi svoje ljubezni neprestano razodeva in podarja. Na ta naèin mu prinaa smisel in cilj obstoja. KKC (1993) govori o nadnaravnem verskem èutu, s pomoèjo katerega boje ljudstvo sprejema dar bojega razodetja. Èlovekov odgovor na boje razodetje je vera kot nadnaravni boji dar, s katero èlovek Bogu v celoti in svobodno podredi svoj razum in svojo voljo. ISLAM Od vseh nezahodnih religij je islam Zahodu najbliji geografsko, pa tudi idejno, saj z religioznega stalièa spada v abrahamsko druino religij, filozofsko pa temelji na grki filozofiji. Kljub tej duhovni in prostorski bliini Zahod najteje razume prav to religijo. Bliina nikakor ni zagotovila sloge, temveè so skupne meje povzroèile prepire, ki so se zaèeli z vpadi in protivpadi ter se stopnjevali do vendete, krvnega maèevanja in vsesplone vojne. Nesporazumi se zaèenjajo e z njegovim imenom. Do nedavnega ga je Zahod imenoval mohamedanstvo, kar je netoèno in celo aljivo, saj Mohamed ni ustvaril religije, ampak je bil zgolj njen glasnik. Pravo ime te religije je islam, njegovi privrenci so muslimani. Le-ti priznavajo Alaha za veènega in edinega Boga, kot je oznanjeno v Koranu. To je islamska sveta knjiga, v kateri je Bog objavil vero islam Mohamedu s ciljem, da jo ta posreduje in razloi ljudem, kako bi s sprejetjem tega nauka dosegli sreèo na tem in naslednjem svetu. Za Koran je znaèilno, da v njem Bog govori v prvi osebi (za razliko od Svetega pisma, kjer so podane razliène zgodbe), muslimani pa ga ne elijo 25 PRIMERJAVA prevajati, saj verjamejo, da si je Bog izbral arabski jezik. Poleg tega je moè koranskega razodetja ne le v dobesednem pomenu njegovih besed, ampak tudi v jeziku, ki zaradi ritma, melodiène kadence in rime nudi moèan hipnotièni uèinek. ISLAMSKO VEROVANJE - IMAN2 Za islam je znaèilno, da izrecno poudarja, da je Bog samo eden (medtem ko kristjani priznavajo troedinega Boga Sveto Trojico). On je edini Bog, / veèni Bog; / in ne poraja in se ne poraja; / in nihèe mu ni enak. (112.Oèièevanje; po Cornell, 1994). V Koranu Jezus celo graja svojo obèino, ker veruje v Boga v treh osebah: kot Oèeta, Mater in Sina, ter izrecno odklanja verovanje, da bi bil Jezus Boji sin (Cornell, 1994). Muslimani imajo za to tudi poseben izraz tavhid, ki pomeni, da je Bog enovit, edinstven in transcendenten (po Böwering, 1994). ISLAMSKE DOLNOSTI - IBADAT Za muslimane in muslimanke ni dovolj samo verovati, temveè je treba tudi izvrevati islamske dolnosti. Imenujemo jih tudi 5 stebrov islama: 1. Izpoved vere Islamova izpoved ne izgublja besed. Kratka, preprosta in nedvoumna je zajeta v enem samem stavku: Ni boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Prvi del te izjave kae na monoteizem, drugi del pa pomeni muslimansko vero v Mohamedovo pristnost in v veljavnost Korana. 2. Molitev Koran opominja muslimane, naj bodo pri molitvi stanovitni, da se bo njihovo ivljenje odvijalo v pravi smeri. Muslimani molijo petkrat dnevno: ob zori, ob poldnevu, popoldne, ob sonènem zahodu in pred spanjem. Prava muslimanova molitev je vedno v arabskem jeziku, saj je to jezik, ki ga je uporabil Alah, da je razodel vero. 3. Post Ramadan je mesec v islamskem koledarju, je islamski sveti mesec, ker je Mohamed v tem mesecu doivel svoje prvo razodetje in opravil zgodovinsko selitev iz Meke v Medino. V poèastitev teh dveh 2 Ker je arabski jezik za muslimane svet, se mi zdi umestno, da ob razlagi islamske vere navajam tudi originalne - arabske izraze. Pogled na Jeruzalem, sveto mesto treh velikih monoteistiènih religij: judovstva, krèanstva in islama. velikih dogodkov se vsi za to sposobni muslimani med ramadanom postijo. Od sonènega vzhoda do zahoda se ne dotaknejo ne hrane, ne pijaèe, ne cigaret; po sonènem zahodu lahko zmerno jedo, pijejo in kadijo. 4. Miloèina, dobrodelnost Tisti, ki imajo veliko, naj pomagajo tistim, ki imajo manj. Koran je vpeljal to temeljno naèelo v 7. stoletju, in sicer tako, da je predpisal stopnjujoèi se davek bogataem za pomoè revnim. Miloèino darujemo tistim v neposredni stiski, sunjem, ki si kupujejo svobodo, dolnikom, ki ne morejo izpolniti svojih obveznosti, tujcem in popotnikom ter tistim, ki zbirajo in razdeljujejo miloèino. 5. Veliko romanje Vsak musliman, ki je za to psihièno in ekonomsko sposoben, naj bi vsaj enkrat v ivljenju romal v Meko, kjer se je prviè razkrilo vrhunsko boje razodetje. Temeljni namen romanja je stopnjevati romarjevo vdanost Bogu in njegovi razodeti volji. Z izjemo dobrodelnosti vsi obravnavani predpisi v tem razdelku zadevajo muslimanovo osebno ivljenje. Pa si oglejmo e drubene nauke islama: 1. Ekonomija Zdravje drube zahteva, da so materialne dobrine iroko in ustrezno razdeljene. Ze v Koranu pie, da morata biti pridobivanje in tekmovanje uravnoteena s potenostjo in soèutnostjo. 2. Poloaj ensk Zahod je obtoil islam, da poniuje enske. A glede na okolièine, v katerih je e samo rojstvo hèere veljalo za nesreèo, so koranske reforme neprecenljivo izboljale poloaj ensk. Prepovedale so detomor, zahtevale so soudelebo hèera pri dedovanju, pri njihovih dravljanskih pravicah pa Koran dopuèa popolno enakopravnost z mokimi. 3. Rasni odnosi Islam poudarja enakost med rasami. 4. Uporaba sile Koran uèi odpuèanje in vraèanje dobrega za zlo, ko okolièine to dopuèajo. Dovoljuje kaznovanje zlohotnih hudodelcev v premem sorazmerju s storjenim zloèinom. Tu je spet ena izmed bistvenih razlik med kristjani in muslimani, saj Jezus uèi ljubezen do sovranikov. RAZLIKE IN PODOBNOSTI Verjamem, da vam po glavi roji vpraanje: kdo ima prav? Toda nihèe ne ve dovolj, da bi z gotovostjo lahko rekel, da je neka religija bolja od drugih, zato na to vpraanje ne bomo odgovarjali. Prav tako bi se teko strinjali s trditvijo, da so vse religije v bistvu enake. Zagovorniki tega stalièa pravijo, da razlike sicer obstajajo, vendar so nakljuène v primerjavi z velikimi veènimi resnicami, ki zdruujejo vse religije. Kljub temu, da velika veèina ljudi tega ne priznava, si vseeno oglejmo 26 PRIMERJAVA nekaj razlik in podobnosti med islamom in rimskim katolicizmom. Islam èasti Jezusa kot preroka in sprejema njegovo brezmadeno spoèetje ter verjame, da je samo Adamovo in Jezusovo duo Bog ustvaril neposredno. Koran zarie ostro loènico pri nauku o uteleenju in o Sveti Trojici. Ima ju za izmiljotino, ki zastira razliko med bojim in èlovekim. Muslimani se Alaha bojijo, saj naj bi bil strah edino primerno èustvo v sooèenju z Njim. Koranske podobe nebes in pekla delujejo z vso silo, toda ko se enkrat sprijaznimo s strahom, ki izvira iz negotovosti ivljenja samega, drugi, manji strahovi izginejo (po Smith, 1996). V islamu je poninost pred Alahom zelo poudarjena. Na drugi strani pa katolièani verjamejo, da jih ima Bog predvsem neizmerno rad, da je ljubezen sama in da je èlovek ustvarjen predvsem zato, da bi ivel v obèestvu z Bogom (po KKC, 1993). V islamu noben dan v tednu ni tako ostro loèen od ostalih, kot je sobota pri Judih ali nedelja pri kristjanih, vendar se svetemu dnevu najbolj pribliuje petek. Prav tako kongregacijsko bogosluje v islamu ni tako poudarjeno, kot je v judovstvu in krèanstvu, vendar se od muslimanov prièakuje, da bodo molili v moejah, kadar bodo mogli, in molitev v petek opoldne je v tem pogledu e posebej pomembna. Muslimani verjamejo, da ivimo na dveh svetovih: - - na tem svetu Dunjaluku, to je svet, na katerem sedaj ivimo od rojstva do smrti. Ta svet je nekoè nastal in nekega dne bo propadel in izginil. Vsi ljudje bodo pomrli in se preselili na drugi svet. na drugem svetu Ahiretu, to je veèni svet, na katerem bomo iveli po smrti. Naa smrt pomeni loèitev due od telesa. Telo umre, a dua nadaljuje ivljenje. Smrt torej ne pomeni konca ivljenja, temveè samo spremembo naèina ivljenja. Podobno tudi katolièani verjamejo, da gre po smrti naa dua v nebesa ali v pekel, odvisno od tega, kako je posameznik preivel ivljenje na tem svetu. Vidik, ki se mi zdi zelo pomemben, je tudi ta, kako naj bi se verniki obnaali v primeru, da prekrijo pravila, ki jih je postavil Bog. Katolièani poznamo zakrament spovedi ali pokore: èe se grehov iskreno pokesa in jih prizna, so ti odpuèeni, izbrisani. Celo sam Bog se jih veè ne spominja. Muslimani pa nikoli ne vedo, ali so se dovolj pokorili za svoje grehe in zato celo ivljenje ivijo v upanju, da jim bodo napake odpuèene. - poninost: sposobnost videti sebe v drubi z drugimi in ne kot nekaj veè od drugih; - Obe religiji uèita, da je resnica tista, ki osvobaja èloveka. Na neki abstraktni ravni je ta resnica ista za katolièane in muslimane konèno veljavna resniènost enega Boga, nedoumljivega v njegovi edinstvenosti in enostavnosti. Krèansko pojmovanje monoteizma pa se vendar moèno razlikuje od muslimanskih modelov: usmiljenje: sposobnost videti svojega blinjega kot povsem enakega sebi; - resnicoljubnost: sposobnost videti stvari take, kot so, govoriti resnico. - V krèanstvu se èlovek rodi v svet èutnosti, ima svetno naravo, njegova resnièna boanska narava pa mu ostaja prikrita, zaradi èesar potrebuje odreenje. Iz tega razloga je priel na svet Jezus, ki je bil hkrati èlovek in Bog ter tako odreil èloveka. - Muslimani pojmujejo krèanski model kot nelogièen. Opirajo se na Aristotelov stavek o protislovju, ki so ga priznali tako krèanski kot tudi muslimanski teologi in po katerem nekdo ne more biti hkrati èlovek in hkrati Bog. V islamu se torej lahko èlovek sam odrei (po Cornell, 1994). Katero modrost ponujata ti dve religiji svetu? Obe opisani religiji ponujata posamezniku zvelièanje, vendar mora zato tudi èlovek sam kaj storiti. Podana so temeljna naèela, ki naj bi jih posameznik v svojem ivljenju upoteval in se po njih ravnal. Najpomembneja med njimi so na podroèju etike: izogibajmo se umoru, kraji, laem in preutvovanju. To so najnujneja vodila in èe pomislimo, koliko bolji bi bil svet, èe bi jih povsod spotovali, vidimo, da niso kar tako. Poleg tega so v obeh religijah podana tudi naèela, kako se obnaati do transcendence Boga. Obe religiji sta izrazito monoteistièni, kljub temu, da krèanstvo èasti tri boje osebe. Priznavanje drugih bogov ali celo njihovo èaèenje je velik greh. V islamu so naèini èaèenja bolj predpisani in ostajajo enaki skozi stoletja, medtem ko v rimskem katolicizmu institucija Cerkve predpisuje razliène verske obrede ter podrobnosti v zvezi z njimi. Zato se ne smemo èuditi, èe nekateri katolièani Cerkev zavraèajo. Obe religiji nam ponujata svoje stalièe glede tega, kakni bi ljudje morali postati, pri èemer so poudarjene tri temeljne vrline: Religiozne institucije si zadajajo za nalogo, da èloveka vzgojijo, mu pokaejo pravo pot in je zato njihov prispevek pri podajanju vrednot zelo velik. Videli smo tudi, da se nauk islama in rimskega katolicizma navkljub neskladnostim v posameznih oblikah èaèenja in izraanja pripadnosti Bogu ne razlikuje bistveno. Na osnovi navedenega predpostavljam, da ima religija tako moèan vpliv na svoje vernike, da imajo zato muslimani in katoliki podoben vzorec hierarhije vrednot. To bom preverila tudi v svoji diplomski nalogi. LITERATURA: Böwering, G. (1994). Islamski izziv. Znamenje, 5/6, 39-51. Cornell, V.J. (1994). Tavhid: vera v enega v islamu. Znamenje, 5/6, 26-30. Frelih Gorjanc, J. (1998). Krèanstvo, samopodoba in socialno vrednotne orientacije. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Gantar, A. in Lenart, B. (1997). Vrednotni sistem tudentov. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Orazem, F. (1989). Krèanska duhovnost: Uvod v teologijo duhovnosti. Skripta za sluatelje Teoloko-pastoralnega teèaja. Ljubljana: Teoloka Fakulteta. Smith, H. (1996). Svetovne religije. Maribor: Zaloba Obzorja. Stres, A. (1991). Oseba in druba Pregled katolikega drubenega nauka. Celje: Mohorjeva druba. Trstenjak, A. (1988). Èlovek konèno in neskonèno bitje. Celje: Mohorjeva druba. (1991). Sveto pismo stare in nove zaveze. Ljubljana: Zdruene bibliène drube. (1993). Katekizem katolike Cerkve. Ljubljana: Slovenska kofovska konferenca. 27 IZKUSTVO Mojca Pajk Ko eno oko ostane zaprto Uèiteljeve besede so plavale okoli bledih in nemirnih obrazov. Vèasih se je katera odbila od kutrave glave in takrat so se usta nekoliko razprla, pokazala bele zobe in se takoj zatem znova pogreznila v èrnino tiine. Stoli so ropotali, se odmikali od miz ter se vedno znova priklapljali obnje, kot da bi lo za neko neskonèno privlaènost, ki ostaja za na stole prilepljene zadnjice popolnoma nerazumljiva. Èakanje je bilo neznosno, èeprav sem vedela, da se ura slovenèine poèasi, a vztrajno pribliuje svojemu koncu. Moje misli so bile e daleè proè, vsesane od naslednjega trenutka, ki ni in ni hotel priti. S prsti sem se nemirno dotikala lesenih kroglic svoje jape*. Zaèutila sem, da so moje roke mokre in to me je vznemirilo. Oèi so brezciljno tavale od tevilènice na uri do kroglic, uèitelja, moje olske sosede in spet nazaj. V glavi se mi je spletala zveriena mrea misli o tem, ali bom imela dovolj èasa, ali bom prila pravoèasno nazaj, ali bom uspela tudi kaj pojesti, ali ... Od daleè nekje kot iz tunela sem zasliala monotono tuljenje. Telo se je streslo, stol je odskoèil, e hipen pogled proti oèitajoèem obrazu uèitelja in e sem planila iz razreda. Za nekaj trenutkov me je zajel val tiine, nabit s potuhnjenimi umi, ki so grozili, da bodo vsak èas izbruhnili in ubili mraènost nae olske graèine. Usta so se mi razlezla v nasmeh, ko sem vonjala sladkost tako polne praznine, ki me je obdajala. Ta obèutek pa je hitro minil, saj se nisem mogla znebiti grenke misli, da moje srce ni tam, kjer bi moralo biti. Na steaj sem odprla glavna vrata in se razveselila sonènih arkov, ki so bili zgodaj zjutraj e èisto nemoèni v boju z ostrino jutranjega hladu, zdaj pa so se e toplo poigravali na mojem obrazu. Spremljali so me v popolnoma drugaèen svet, ko sem previdno prijela za prvo kroglico in zaèela ebrati veliko mantro. Poèasi sem stopala proti otrokemu igrièu, ki je med pol enajsto in enajsto dopoldne postal nekaken meditacijski vrt za nas, beigrajske harekrinovce. Gledala sem v tla in skuala pozabiti na poglede mimoidoèih, ki sem jih èutila na svojih oèeh, na obrazu, prsih, na svojem hrbtu, Mojca Pajk je tudentka tretjega letnika psihologije, ki rada bere. In veliko sem bral, joj, vse od kraja. (Guy Pollock iz Glavne ceste Sinclaira Lewisa) skratka po vsem svojem telesu. Ko sem se priblievala otrokemu igrièu, sem na eni izmed gugalnic zagledala svojo duhovno prijateljico, ki je z nekoliko otopelim obrazom strmela proti meni. Narahlo sem ji pokimala v pozdrav. Za hip ji je usta spreletel nasmeh, za katerega nisem bila popolnoma preprièana, ali je bil namenjen meni, saj se nekako ni skladal z brezizraznim pogledom, ki je gledal skozme, nekam v neskonènost prièakovanj neizpolnjenih elja. Usedla sem se na eno izmed klopi, zaprla oèi in se skuala osredotoèiti na ponavljajoèe se besede, ki sem jih izgovarjala v hitrem in enakomernem ritmu. Moje misli se niso hotele umiriti: poskakovale so ena k drugi, se v parih in v troje sprehajale po mojih rokah in nogah, se stapljale druga v drugo, se smejale svoji bizarnosti, dokler telo ni veè vzdralo; nekaj je vstalo, hitro streslo grde pijavke s sebe in se zaèelo sprehajati iz enega konca parka do drugega in spet nazaj. Zaelela sem si, da bi lahko z roko prebila lobanjo, se s prsti dotaknila svojih moganov, zagrabila vse tiste neprimerne misli ter jih zagnala na kup gnoja, kjer bi lahko zaivele po svoje. Poèasi sem se umirjala. V nosnicah sem zaèutila omamen vonj po kadilu, ki sem ga poznala iz prostorov v Templju, kjer je bil tako globoko povezan s samim vzdujem, da nikoli nisem razmiljala o njegovi nenavadnosti. Misli so se potapljale v srce, srce je zaplavalo v druge razsenosti. Pred oèmi so migotali prizori z ivopisanih slik Bhagavad-gite in drugih Spisov. Razmiljala sem o Njem, Krini, Njegovi popolnosti, veènosti in lepoti. Èutila sem Ga z mislimi, vendar nikoli ne s srcem, z vsem svojim bitjem. Potopljena sem bila v mavriènost ekstatiènih trenutkov, daleè stran od gugalnic na igrièu, pa tudi daleè stran od Boga, ki sem ga tako iskala. Vèasih so me zmotili glasovi iz zunanjega sveta, vendar je bila privlaènost intimnega sveta, v katerem sem zaivela, premoèna, da bi me lahko vznemirili. Krute pa so bile tiste minute, ko sem se nehote spogledala z oèitajoèimi in hladnimi pogledi gospe iz bloka, ki me je naslanjajoè se na okensko polico v svojem brezdelju spremljala na mojih jutranjih meditacijah skoraj vsak dan. Takrat se je boleèina zmeala s strahom in sramom. Poèutila sem se, kot da bi me nekdo moèno udaril po obrazu, me zabrisal v tla kot nagnusni pljunek, stopil èezme ter se s krbastim smehom naslajal ob zvijanju mojega telesa. Pospeeno sem zaèela izgovarjati mantro ter se zopet prepustila njenemu toku, ki me je odnesel daleè stran. Mojca! je zavpil znani glas in njegova ostrina me je zbudila ter me naplavila na obalo. Zaskrbljeno sem pogledovala na uro, ko sem hitela proti oli. Srce je hitreje utripalo, v glavi sem èutila rahlo omotiènost, saj za hrano tistega dne e ni bilo èasa. Oddahnila sem si, ko sem zagledala vrata nae uèilnice odprta, saj je to pomenilo, da uèiteljica e ni prila. Zagledala sem se v obraze, ki so mi bili tako znani, pa vendar so se vedno bolj oddaljevali in postajali vedno bolj tuji. Neprestano sem prehajala iz enega sveta v drugega in stvari, ki so bile v prvem tako logièno razumljive, so v drugem moèno zaudarjale, kot bi jih tja izbruhal najgnusneji pijanec. Medtem pa so se mavriène sladkosti drugega sveta v prvem - pod teo osuplosti, nerazumevanja in zgroenosti - sprevrgle v sivino grenkosti, zaslajene s kislo limono. Ob tej misli mi je zastal korak, noga mi je za hip obvisela v zraku, se zazibala v stran in spet varno pristala na tleh, ko me je poklicala najbolja prijateljica s polem v iztegnjeni roki, katerega vonj se je sladko iril proti mojemu nosu. Ko sem zagrizla vanj, se mi je v glavi zbistrilo in pripravljena sem bila na nove izzive, ki mi jih bo dan e prinesel. Tega je zdaj e davno... *** V sobi je bilo tiho in mirno. Sama sem sedela na veèjem stolu, pokritem s pisanimi rutami, ostali pa so sedeli v nepravilnem polkrogu na manjih stolih ali pa kar na tleh. V meni sta se meala strah in veselje. Bilo je e veliko dvomov in vpraanj, a ostalo je zaupanje, zaupanje Vanj. Jaz pa zaupam v Tvojo dobroto, moje srce se raduje zaradi Tvoje pomoèi. (Psalm 13: 6) Drug za drugim so spregovorili vsi tisti, ki so me spremljali na poti odkrivanja Biblije in njenega Boga. Govorili so o meni, o tem, kaj sem jih nauèila, kako sem se spremenila, o 28 IZKUSTVO tem, s èimer sem jih navdahnila. V ozadju sem zasliala um vode, ki je polnila banjo. Spregovorila je tudi moja duhovna voditeljica, ki mi je v ivljenju dala veè kot kdorkoli drug, dala mi je Boga. Ko je priel èas, sem se skozi molitev potopila v vodo. Z mislimi sem bila pri Njem, odpadlo je vse, kar ni bilo zasièeno z ljubeznijo do Njega: preprosto odpadlo je. In to je bil moj najlepi dan, dan, ko sem bila krèena v Kristusovo cerkev. Tudi tega je e davno... Obdaja me temna noè, temna tiha noè. Nekaj svetlobe dajejo le zvezde in snena odeja, ki prekriva pokrajino. um mojih korakov rezko udarja v noè. V oddaljenosti vidim krlatne barve neba, ki oznanjajo, da bo jutro le prilo. Potapljam se v lepoto prizora, ko zaènem z molitvijo: Dragi Bog, hvala ti za to lepo jutro ... Vse okoli mene izgine, ko se pogovarjam z Njim. Besede niso veè tuje, teko razumljive, besede niso veè nauèene molitve, ki so jih napisali drugi, besede niso veè postavljene v moja usta od poduhovljenih; ne! Besede so preproste, to so moje besede in prihajajo iz mojega srca. Spustim se na kolena sredi teh irnih poljan in sklenem dlani. Glavo narahlo sklonim in zaprem oèi. Moja dua je alostna do smrti ... (Matej 26:38) Solze teèejo po licu ... Na majhen ogenj, ki je komaj zaèel tleti, nalaga suhe trske iz blinjega gozda; plamenèki postajajo vse veèji in veèji, iskre vigajo iz moènega ara, dokler ogenj ne utihne in navidezno le e tli pod teo èrne erjavice, a èe nanj poloi svojo dlan, se bo tvoje telo streslo in skozenj bo vignila luè, ki bo razsvetlila celotno tvojo bit. Moj Oèe, èe je mogoèe, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hoèem, ampak kakor ti. (Matej 26:39) Jezus, vzemi moje srce, vzemi mojo duo, vzemi mojo bit, pihni vanje, da bodo odleteli kot èrni angeli ter se na poti, ki so si jo sami izbrali, razpoèili kot milni mehurèki. In daj mi novo srce, novo duo, novo bit, ki bodo goreli v ljubezni Zate. Glava se je narahlo vzdignila, solze so se posuile, zagledala sem se v nebo, ki je bilo iz trenutka v trenutek svetleje ... Tako, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? (Matej 26:40) Glava je znova omahnila na prsi. Moje srce je zaivelo neodvisno od krvi, ki ga polni ali pa se iz njega izteka. Zdaj je postala ta kri milost iz Njegovih rok, spuèajoèih se iz nebes nad mojim telesom, povezanim z zemljo, pokrito s snegom, vraèajoèim se v nebo, navdahnjenim z Njegovo toploto, prihajajoèo skozi nebeka vrata, poslikana z mojo molitvijo. Poèasi sem se dvignila, poklicala svojega psa in se vrnila domov. *** Deklica pionirka je drgetala v hladu velièastne cerkve. Na glavi je imela modro èepico s peterokrako zvezdo, ki se je drzno in ponosno svetlikala v mraènosti prostora. Okoli vratu ji je visela rdeèa rutica. V roki je drala koaro, ki jo je izmaknila Rdeèi Kapici iz pravljice; iz nje je zloila dobrote za babico ter jih prepustila volku, sama pa vanjo naloila kamenje iz olskega dvorièa. Deklica vzame iz koare prvi kamen in ga zaluèa v leseni kri s Kristusom, vzame drugega in ga vre proti oltarju, vzame tretjega in... Njene ustnice se komajda premikajo, ko govori: Danes, ko postajam pionirka vsi izdelovalci malikov so zmedeni dajem èastno pionirsko besedo: njihovi ljubljenci niè ne koristijo da se bom pridno uèila in delala komu torej hoèete primerjati Boga ? da bom spotovala stare in stareje ljudi kakno podobo hoèete postaviti poleg Njega ? da bom zvesta in iskrena tovariica malika je ulil kovaè ki izpolnjuje dano besedo zlatar ga je prevlekel z zlatom da bom hodila po poti najboljih pionirjev srebrar s srebrnimi veriicami cenila delo partizanov kdor je bil preubog za taken dar, je izbral les, ki ne trohni in napredne ljudi sveta in si poiskal spretnega rezbarja ki elijo svobodo in mir da bi naredil malika, ki se ne bo majal da bom ljubila svojo domovino nihèe si ne vzame k srcu, nima spoznanja, ne razumnosti, da bi dejal: vse njene bratske narode polovico sem pokuril v ognju, na erjavici sem spekel kruh, spekel meso in ga pojedel da bom gradila novo ivljenje iz ostanka pa naj naredim gnusobo, naj se priklanjam pred lesenim torom ? polno radosti in sreèe in Gospod se je silno razsrdil.* Deklica je vrgla e zadnji kamen, vzela koaro in odla ... ___________________________________________________________________________ * Japa je vrvica, na kateri je nanizanih 109 lesenih kroglic, podobna je ronemu vencu. * Pionirska zaobljuba in odlomki iz Svetega pisma: Izaija 40:18-20, Izaija 44: 9,19, Druga knjiga kraljev 17:18. 29 IZKUSTVO Vida Kavkler Ko te poklièe Ljubezen ODRINI MALO OD KRAJA (PO LK 5, 3) mladinsko skupino, je bil prvi korak, ki sem ga naredila takrat, v prvem letniku srednje ole, prvi korak k spoznavanju sebe in Boga. To sem storila iz elje, da bi videla, kako ivijo mladi, ki verujejo (do tedaj sem sicer e poznala nekaj vernih ljudi, a me ni nihèe zares preprièal, da kje obstaja kaken Bog). V skupini, ki sem se ji prikljuèila, me je èakalo mnogo preseneèenj. Do tedaj sem mislila, da je vera nekaj staromodnega, nekaj, kar ti v ivljenju ne more dati èesa posebnega... V skupini pa so se pogovarjali o èisto ivljenjskih stvareh (o prijateljstvu, ljubezni, zaljubljenosti, ustvarjalnosti, talentih, pa tudi o Bogu, da ne pozabim, pa o pomenu zakramentov, mae, itd.), razen tega so zelo lepo peli (ob spremljavi kitare), molili pa sploh niso samo po obrazcih, ampak so v pogovor z Bogom vnaali svoja obèutja in misli. Bili so ustvarjalni. Vse to je kalilo moja prvotna preprièanja o veri Najprej je bilo obdobje, ko Boga e nisem poznala in sem sprejela povabilo soolke, da grem z njo pogledat v neko mladinsko skupino, ki se je takrat zbirala na Duhovno - izobraevalnem centru Sinaj v Mariboru in ki jo je vodila ena od redovnic urulink, ki so ivele v tem centru. Odloèitev, da odrinem malo od kraja, malo od svojega obièajnega ivljenjskega prostora v e nek drug prostor, v kot o neèem, kar èloveku zgolj krati svobodo in ga omejuje. Vse to je bilo zame nekaj novega, nekaj, kar je pritegnilo mojo pozornost in pomislila sem, da je celo nekaj na tem. V to obdobje spada e moja prva resna zaljubljenost, in to v vernega fanta (ki je bil tudi èlan skupine), s èimer je Bog (tako to sedaj vidim) naredil vero zame e privlaènejo in predvsem nekaj, kar sem lahko od tedaj opazovala bolj od mnoino rib, tako da so se jim mree zaèele trgati. Pomignili so tovariem v drugem èolnu, naj jim pridejo pomagat. Prili so in napolnili oba èolna, tako da sta se zaèela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem green èlovek! Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova druabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: Ne boj se! Odslej bo lovil ljudi! In ko so potegnili èolna na kopno, so pustili vse in li za njim (Lk 5, 1-11). Ko sem prièela razmiljati o svoji izkunji, svojem izkustvu sreèanj z Bogom in sem razliène dogodke povezala v celoto, ki sega vse do sedanjega trenutka, sem (zahvaljujoè PANIKI, zaradi katere sem pravzaprav zaèela ponovno obujati to svoje izkustvo ter ga gledati kot celoto) na svoje preseneèenje nekaj odkrila. Namreè, da to, kar sem prehodila od takrat, ko sem v sebi zaèutila eljo po spoznavanju Boga, pa do sedaj, lahko simbolièno ponazorim s svetopisemskim odlomkom, ki sem ga sicer poznala e prej, nisem pa vedela, da se v njem zrcali tudi moja zgodba. Odlomek se nahaja v Lukovem evangeliju in pravi: Jezus poklièe prve uèence (naslov). Ko je mnoica pritiskala nanj in posluala Bojo besedo, on pa je stal ob Genezarekem jezeru, je zagledal dva èolna pri bregu; ribièi so pravkar stopili iz njiju in izpirali mree. Stopil je v enega izmed èolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sedel je in uèil mnoico iz èolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: Odrini na globoko in vrzite mree za lov! Simon mu je odgovoril: Uèenik, vso noè smo se trudili, pa nismo niè ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mree. In ko so to storili, so zajeli veliko Vida Kavkler je tudentka tretjega letnika psihologije in se trudi, da bi teoretièno znanje, ki ji ga nudi fakulteta, dopolnila s praktiènim znanjem in izkunjami v obtudijskih dejavnostih. Da, v mojem odnosu z Bogom so se pojavila ta tiri glavna obdobja, tiri faze, ki jih opisuje odlomek. 30 IZKUSTVO blizu. Èez nekaj èasa sem se tudi sama odloèila za prejem zakramentov - sv. krsta, obhajila in birme, a e vedno je bila vera zame nekaj, kar sem opazovala bolj od zunaj. Najdenje skupine zame ni pomenilo pomasovljenja in izgube identitete, temveè ravno njeno prepoznavanje in potrjevanje v vsej avtonomnosti in razliènosti. Za podoben pojav gre v delu zgornjega odlomka, ki pravi, da je mnoica pritiskala Nanj in posluala Bojo besedo (tudi èlani nae skupine so se zbirali, ker so zaèutili ta notranji vzgib, eljo, da bi globlje spoznavali ivljenje - Boga, sebe in druge), a vendar odlomek kmalu preide z mnoice tudi na oseben odnos - Jezus stopi v Simonov èoln. Sicer e vedno nagovorja mnoico, a vstopi v odnos s Simonom, s katerim gre posebno pot. Tako je tudi meni Bog dejal odrini malo od kraja, nato pa odrini na globoko in tako moja vera ni bila vezana veè le na skupino, zaradi èesar bi jo lahko omajal vsak konflikt z njo, temveè je dobila osebno razsenost. ODRINI NA GLOBOKO... (LK 5, 4) Bog mi je znova spregovoril in preko dogodkov, ki so se mi zgodili, sem zaèutila v sebi eljo in povabilo Odrini na globoko in vrzite mree za lov. Takrat se je namreè zgodilo, da si je fant, do katerega sem èutila moèno zaljubljenost, premislil in sklenil prekiniti najin odnos. ivo se spominjam, koliko sem prejokala, kako prazno sem se poèutila, kako razoèarana sem bila in celo, da sem se spraevala, ali bom to izgubo sploh preivela. Bala sem se vpraanj, kdo pravzaprav sem in kaj je smisel mojega ivljenja ter ali je ta odvisen od doloèenega èloveka. Nato pa me je sredi joka in vrtenja okrog svoje alosti - presunila misel, da bi se lahko o tem pogovorila z redovnico, ki je vodila mladinsko skupino. Kakor Simon v zgornjem odlomku sem si tudi jaz v sebi rekla: Uèenik, vso noè smo se trudili, pa nismo niè ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mree..., s tem da je bila moja razlièica sledeèa: O mnogih monostih sem e razmiljala, Gospod, in niè me ni potolailo, a na tvojo besedo... To je bila takrat pravzaprav velika prilonost, velik dar od Boga, ki mi je omogoèil izkunjo sreèanja z Njim. Verjamem, da me takrat ni sprejela le redovnica, ampak me je Bog sprejel preko nje. Moje obèutke je vzela resno, pomagala mi je videti, kaj se dogaja, preko èesar sem se èutila spodbujeno, da sem sama sebe in svoje zmonosti vzela resno tudi jaz. Skupaj sva videli, da imam razliène monosti, kako ravnati. Lahko bi se poskuala maèevati fantu in la v drugo zvezo, lahko bi se zaprla vase in ostajala v razoèaranju in odklanjanju vsega, kar bi me lahko pripeljalo v maloduje, ali pa bi preprosto pogledala, kaj ta dogodek pomeni za moje ivljenje, zakaj ga je Bog dopustil in v kaj me preko tega klièe ter bi se preko pogovora z Bogom odprla ivljenju. Odloèila sem se za zadnjo monost. Preko trpljenja, s pomoèjo pogovorov, pisanja o obèutkih in mislih ter molitve (ki je postala zame globoko ivljenjska stvar) mi je Bog takrat dal veliko spoznanj in novih uvidov. Odprl mi je nova obzorja, ki jih do tedaj nisem niti slutila. Na lastni koi sem izkusila, da me ima Bog rad, da je moèneji od trpljenja, oziroma da trpljenje nima zadnje besede (Èe gre skozi ogenj, ne zgori...! (Iz 43, 2)). V odnosu z Njim je to trpljenje postalo zame pravzaprav odreujoèe, ker mi je omogoèilo nove poglede, odprlo veè poti, mi pomagalo, da sem se prièela jemati resno; ker je poglobilo moj odnos z drugimi ljudmi (vztrajala sem tudi v mladinski skupini, èeprav me je veren! fant razoèaral) in nenazadnje, ker sem spoznala, da v trpljenju nisem sama. Zares, Bog je dopustil trpljenje, da mi je lahko na tako globok in preprièljiv naèin povedal, da me ljubi. To je posuilo moje solze in mi vlilo nove volje do ivljenja, veliko veè odprtosti in zagnanosti v odnosih z drugimi ljudmi, dalo mi je neslutene moèi in globoko radost, da lahko odslej vse in vsakogar spoznavam v novi luèi, v luèi veselega oznanila, ki mi ga je oznanil Bog. Kasneje sem spoznala, da doivljanje prisotnosti Boga ni vedno tako moèno oz. tako èustveno in zaneseno, da te kar ponese (kot kakna zaljubljenost ali ekstaza), ampak se ti kdaj pogled tudi zamegli in ne vidi vsega tako jasno. Sprva sem se tega ustraila in mislila, da to ni veè tisto pravo, kar bi moralo biti, a s pomoèjo dveh duhovnih spremljevalcev, s katerima sem se pogovarjala o svojem strahu (z e omenjeno sestro urulinko in z duhovnikom), sem zaupala, da me ta pot vodi naprej in ne nazaj. Spoznala sem, da ima razvoj vere razliène faze. Morda je res, kot mi je povedal ta duhovnik, da je pot duhovnosti podobna vzponu na goro, kjer veèkrat naleti tudi na gozd. Takrat nima jasnega pregleda nad pokrajino in nad tem, koliko ti e manjka do naslednje jase, kjer se ti bo pogled razprl. Veèkrat se pot namreè tudi odpre v jaso in ti postane marsikaj bolj jasno, ima veèji pregled oziroma razgled, kakorkoli e to imenujemo. Presenetilo me je, ko je dejal, da na vrhu te gore (v viku duhovnosti) tudi ne vidi prav vse pokrajine, potrebno je nekaj zaupanja. Boga nikoli ne spoznamo do konca. Zaupamo mu lahko iz izkuenj, ki jih imamo z Njim. No, èez nekaj èasa sem tudi sama doivela duhovno jaso. POJDI OD MENE, GOSPOD, KER SEM GREEN ÈLOVEK (LK 5, 8) Prebrala sem knjigo Zavedanje avtorja Anthonyja de Mella, preko katere sem zaslutila nov naèin spoznavanja sebe, drugih in Boga. Zavedati se, gledati, prisluhniti srcu, ne soditi, ampak le opazovati vse - od èutnih vtisov do notranjih spoznanj. To je bil zame nov 31 IZKUSTVO stik z Bogom, s to Resnico, v kateri ivimo. Takrat sem se zaèela zavedati, da je Bog ivljenje. Zato se mi je odprlo neteto monosti, kako prihajati v stik z Njim. Bogastvo spoznavanja in doivljanja je v meni prebudilo dro èudenja in rahle groze ob tem, kaj vse mi Bog daje. Njegovih darov je bilo veliko veè, kot bi mogla prièakovati, sprejeti ali uporabiti. To preobilje ivljenja sem doivljala podobno kot Simon Peter v svetopisemskem odlomku: Pojdi od mene, Gospod, ker sem green èlovek! Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim. Spraevala sem se, kako to, da je ravno meni dano vse to spoznavati, doivljati (ko sem pa tudi jaz green èlovek). Izgleda, da Bog, ko deli svoje darove, nima enake logike kot èlovek. Njegovi darovi so zastonjski. Zavedla sem se, da je ivljenje veliko bogastvo, ki nam je dano (v nekem drugem odlomku v Svetem pismu Jezus pravi Jaz sem priel, da bi imeli ivljenje in ga imeli v obilju (Jn 10, 10)) ter da lahko prihajamo z njim v tesneji stik preko zavedanja ive Resnice. Videla sem, da Boga ne sreèa na cesti (razen v soèloveku, a ga ne prepozna v njem, èe nima v sebi zavedanja), ampak da Bog deluje od znotraj in je blie meni, kot sem si jaz sama. Pozna namreè moje globine in dele mene, ki jih jaz ele odkrivam. Da, tudi resnièno poznavanje sebe ni tako samo po sebi umevno, kot veèkrat mislimo, in ni mogoèe brez pozornosti do lastnih vzgibov, èustev, navad, ibkosti, pa tudi slabosti itd. Spoznala sem tudi èudovito stvar - da mi razliènih verskih resnic oz. dogem ni treba kar tako sprejemati (in da ni noben greh, èe v kaj dvomi ali se o èem sprauje), ampak lahko o vsem tem postavljam vpraanja - sebi, drugim in Bogu, ki je ekspert za te zadeve - pa tudi èe ne dobim takoj odgovora, poskuam vsaj iveti svoja vpraanja. Bog deluje nevsiljivo in ni diktator, niti diktator dobrega ne. Hvalena sem mu tudi, da mi je dal (in mi e daje) ljudi, prijatelje in prijateljice, da sem lahko bila prièa, kako Bog nagovarja njih in kako dajejo oni svoj odgovor na Njegovo vabilo (p. Marko Ivan Rupnik je na enem izmed teolokih teèajev v svojem predavanju omenil zanimivo povezavo besed odgovor in odgovornost; beseda odgovornost nosi v sebi besedo odgovor in je torej odgovor - nost; pomeni èlovekov odgovor na to, kar mu Bog ali drug èlovek govori ali daje). Zaradi tega, ker sem bila prièa nekaterim spreobrnenjem pri prijateljih (temu, da so poglobili svoj pogled na ivljenje in s tem na novo zaiveli, odgovorno zaiveli), ne bom mogla nikoli veè verjeti, da se èlovek ne more spremeniti. S pomoèjo ljubezni se lahko spremeni (ne pa zaradi nesprejemanja sebe taknega, kot je). NE BOJ SE! ODSLEJ BO LOVIL LJUDI! (LK 5, 10) In kje sva z Bogom v najinem odnosu sedaj? Pravzaprav tam, ko mi Bog skua dopovedati Ne boj se! Odslej bo lovil ljudi! To Njegovo vabilo v mojem ivljenju zaobjema odloèitev za naèrtno delo na sebi - na razliènih podroèjih (npr. obiskovanje skupine za spoznavanje sebe, skupine za izboljanje kvalitete pogovora, delo na dobrem odnosu s fantom in obiskovanje ole za zakon, branje duhovnih in psiholokih knjig, osebni pogovori z duhovnimi spremljevalci, molitev, zakramenti in e kaj), odloèitev, da se bom poskuala odpreti Boji milosti (to je navzoènosti Boga), da bom tako postala nekdo, po katerem bo Bog lahko ljudem govoril, da jih ima rad. Prav tako kot je meni govoril po moji prijateljici urulinki, po nekaterih duhovnikih, e prej pa po starih in sestri, prijateljih in sorodnikih. Bog me pripravlja na moje poslanstvo, to je - za delo psihologa. Delo na sebi zahteva vztrajnost, iskanje, preizkuanje monosti, tudi napor (a vendar je to, èemur se lahko preko napora odpremo, Boji dar, ne zgolj sad naega truda, kot bi si morda kdo mislil). Delo na sebi ni vedno lahko. Teko se je namreè sooèati s svojimi slabostmi in jim iskreno pogledati v oèi, teko se je vèasih sprejemati taknega, kot si. Pronzato (1975) pravi, da moliti ne pomeni iskati pri Bogu samo tolabe, paè pa tudi iskati njegovo kritiko... ter da ne dvomi, da prava molitev teko pomiri... Molitev je torej v tem, da prepustimo Bogu kritiko naega ivljenja, da nas temeljito pretrese in prereeta. Èe se v to podamo, se nam bodo zdele kritike drugih ljudi le rahli krcljaji.... Morda pa bodo izraz, potrditev, orodje ali obèilo Boje kritike. Slabost, ki jo vèasih opaam pri sebi, je na primer to, da mislim, da kake stvari morajo biti ali da kaj moram narediti, ker je tako prav, da moram sama reevati svoje ivljenje. Èlovek bi mislil, da se mu po tolikih izkunjah z Bogom kakne take stvari veè ne morejo zgoditi, a ni tako. In vendar mi Bog preko molitve in drugih ljudi govori, da je bistvena Njegova ljubezen. Sploh pa je sumljiva tudi beseda moram, ta neizprosna zahteva do sebe. Preko te svoje slabosti pa znova odkrivam - niè drugega kot spet to (morda bo izgledalo, da se ponavljam, a vendar - tako je!), da me ima Bog rad in da do mene nima takne dre, kot jo imam jaz sama. P. Marko Ivan Rupnik je na enem svojih predavanj dejal, da Sveti Duh ne pozna besede moram ali mora. Res je okanten ta Bog, mar ne? Rui nam naa trdna preprièanja o tem, kaj mora biti in èesa ne sme biti... Tako nam pomaga, da prehajamo z moram na elim. 32 IZKUSTVO Bog nam ponuja kot merilo za presojanje vsega en sam kriterij Ljubezen. Morda bi bilo tukaj dobro omeniti, da s tem ni miljena ljubezen kot èustvo (ali vsaj ne zgolj kot èustvo). Ljubezen je veliko veè in presega èustva ter lahko obstaja tudi, ko do druge osebe nièesar posebnega ne èutimo. To nam omogoèa, da ljubimo takni, kot smo in ni potrebno da se silimo v neka èustva. Ta e pridejo, a Ljubezen ni le to. Kaj je Ljubezen, pisana z veliko zaèetnico? Sveto pismo pravi o njej, da je potrpeljiva, dobrotljiva, ni nevoèljiva, se ne ponaa, se ne napihuje, ni brezobzirna... (1 Kor 13, 4); ...se ne da razdraiti... ( 1 Kor 13, 5); ...vse opravièi, vse veruje, vse prenese (1 Kor 13, 7); ...ljubezen nikoli ne mine (1 Kor 13, 8) ter ko bi razdal svoje imetje in ko bi rtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi niè ne koristi (1 Kor 13, 3). Postavlja jo celo nad vero: ...ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem niè (1 Kor 13, 2). Ali je Ljubezen odloèitev za nekoga? Je Ljubezen gledanje na nekoga s taknimi oèmi, kot ga vidi Bog? Je Ljubezen pot, ki jo hodi Bog z nami, ali pa celo Bog sam, kot uèi krèanstvo? Verjamem, da je eden od smislov naega ivljenja ta, da to ele odkrivamo in dajemo na to svoj svobodni odgovor. Najbr pa ne bomo nikoli do konca vedeli... Èe smo iskreni, lahko priznamo, da se Ljubezni ele odpiramo in e nismo popolnoma v njeni logiki. A Bog nas v to vabi. On resnièno eli, da bi vsak èlovek v polnosti zaivel in kar je v skladu s tem, je Boja volja. Vsako od teh obdobij moje poti, prehojene skupaj z Bogom, predstavlja pravzaprav eno majhno (ali pa veliko) vstajenje od smrti (od tega, da nisem mogla svobodno, aktivno in sreèno iveti kaknega svojega ivljenjskega podroèja, da nisem dovolj ljubila sebe in drugih...): od prebujanja zanimanja za vero, najdenja skupine, opazovanja konkretnega primerka vernika od blie, ivljenjske krize in iskanja poti naprej (zavedanja, da imam veè monosti izbire, osebnih pogovorov o konkretnem problemu, ostajanje v povezanosti s skupino in obraèanje na Boga), poglabljanja odnosov z ljudmi, zavedanja, spremljanja Bojega ivljenja v drugih ljudeh, izkuanja vpraanj, ki so v meni, do preèièevanja osebne zgodovine skozi osebni odnos s fantom in skozi druge odnose in ustvarjalne priprave na poslanstvo. Zaradi teh vstajenj verujem, da je Jezus tudi pred nekoliko manj kot 2000 leti zares, zate in zame, umrl in vstal od mrtvih. In ker se je rodil v meni, si lahko predstavljam, kako je bilo takrat, ko se je pred 2000 leti rodil takratnim ljudem. Zgodovinski dogodek ni dovolj za osebno vero, jo pa potrjuje. Iz svojega izkustva lahko reèem, da vera ni le preprièanje. Ni dovolj imeti preprièanja ali podobe o Bogu, kot tudi ni dovolj, èe imamo od èloveka, ki ga imamo radi, le njegovo sliko. Z njim se elimo sreèevati, se z njim pogovarjati, se ga dotakniti, pripovedovati mu o svojem doivljanju... Enako je v odnosu z Bogom. Vera je pravzaprav prijateljski odnos z Bogom. Boga se ne da ujeti v neko spoznanje, nato pa to zapakirati in ga nositi s seboj po ivljenju ter se poèutiti varno. Ne, nikakor. Lahko pa vedno znova vstopamo z Njim v odnos. Bog eli stopati v odnose z vsemi ljudmi. In èe e nimate te izkunje, ne bodite preprièani, da se vam ne more zgoditi, da vas kdaj poklièe tako, da ga boste prepoznali, vas oèarati in vam dati monost, da na novo zaivite. Morda boste tudi odkrili, da vas je pravzaprav vseskozi spremljal na vai poti, z vami el skozi trpljenje, vas bodril, vam bil blie kot vi sami sebi in vas bolj sprejemal, kot ste se sprejemali vi, vas navdajal z upanjem, vse to e posebno takrat, ko ste mislili, da ste popolnoma prepuèeni sami sebi. To sreèanje z Njim vam privoèim iz vsega srca. VIRI: Pronzato, A. (1975). Rad bi molil. Ljubljana: Nadkofijski ordinariat. Risbe so vzete iz in prirejene po knjigi: Slatinek, S. (Ur.) (1997). Presunil si moje srce in vzljubil sem te. Maribor: Slomkova zaloba. Z dovoljenjem predsednika zalobe, Marjana Turnka. Sveto pismo stare in nove zaveze. Ljubljana: Zdruene bibliène drube (1992). 33 IZROÈILO Vid Peèjak Bogovi nas gledajo skozi maske Vsa plemena, ljudstva in narodi sveta uporabljajo in so vedno uporabljali maske (stenska slika iz jame Les Trois Freres, ki kae èloveka v maski rogate ivali, je stara kakih 30.000 let), tako da lahko reèemo, da so maske poleg dela, jezika, politike in e nekaterih znaèilnosti bistvena komponenta èlovekove kulture. Pravzaprav ne maske same po sebi, temveè to, kar izraajo: vero v skrivnostne sile, ki vplivajo na ivljenje (mana), v duhove in demone, ki podvajajo naravo (animizem) in bogove, ki poosebljajo naravne sile (politeizem). A tudi v deelah z monoteistièno religijo si ljudje nadevajo maske. Najpogosteje so maske hudièa, èarovnic, vampirjev in raznih imaginarnih bitij, sposojenih od poganskih religij (nai Kurenti naj bi predstavljali boga veselja in vina, podobnega grkemu Dionizu, èeprav jih ohranjamo predvsem kot folkloro), ki dokazujejo, da se sodobni svet ni povsem osvobodil animizma prednikov. Ali niso tudi razni napitki, tiriperesne deteljice, posuena zajèja taca in podobni kultni predmeti neke vrste mana? Podobno animistièno funkcijo kot maske imajo totemi (kipi) in amuleti (svetinjice), ki jih prav tako zasledimo pri vseh ljudstvih sveta. Maske, totemi in amuleti so na skrivnosten naèin povezani z demoni, èeprav prirodnjaki ne znajo pojasniti, ali so samo njihovi simboli, prebivalièa, toèke vplivanja ali pa to, kar predstavljajo. V Rodeziji so izkopali gravirano koljko z luknjo, staro kakih 250.000 let, ki je morda najstareji amulet na svetu. Od teh arhaiènih funkcij moramo razlikovati funkcije gledalikih mask (antièna Grèija, Kitajska, Japonska), ki kaejo osebnost junaka, posebno pa funkcije sodobnih mask, kot so: zabava in izraanje ustvarjalnosti (pust in karneval), zaèita pred zunanjostmi (npr. lopovske maske, plinske maske in ljubezenske maske), poèastitev (npr. posmrtne maske), èeprav se tudi vanje vpleta animizem, saj so denimo posmrtne maske na eni strani poèastitev pokojnika, na drugi pa poskus, da bi se prikupili njegovemu duhu. Zato jih plemenjaki nosijo na obrazih in z njimi pleejo. V antiènih kulturah so z njimi pokrivali krste, danes pa jih hranijo sorodniki ali muzeji. Ugledni pokojniki imajo bogateje posmrtne maske. Tutankamonovo so skovali iz zlata, maska majevskega kralja Xipe pa je okraena z adom in oksidianom. Vid Peèjak je profesor na Katedri za obèo psihologijo na Filozofski fakulteti. K animizmu se zatekamo v stiski, posebno tedaj, kadar si èlovek ne more pomagati (situacije brez izhoda). Leta 1974 sem priel v New York iz Betlehema (ZDA), kjer sem sodeloval na Poletni oli za zgodovino psihologije. Neka nuna, prav tako sluateljica ole, mi je dala svetinjico svetega Kritofa (amulet), da bi mi pomagal v stiski. Manjkalo je samo kakih 50 minut do poleta letala, kar je od sredièa mesta do letalièa odloèno premalo. Stiskal sem svetinjico s pronjo, da bi prispel pravoèasno. Zamuda bi imela zame nadvse hude posledice. Èlovek v maski, shematska slika na steni jame Les Trois Freres. Letalo je odletelo z enourno zamudo, v zadnjem hipu sem ga e ujel. Morda mi je pomagal sveti Kritof. Animistièno miljenje je verjetno vsajeno v nae gene, ker omogoèa nekatere evolucijske prednosti. Èlovek, ki meni, da mu pomagajo vije sile, laje premaguje teave in ovire in ima veèje monosti za preivetje, medtem ko nevernika ubija njegova lastna nevera (kar bi lahko razloili z uèinkom prièakovanja). V nekem poskusu so napolnili veèji bazen z motnimi steklenimi stenami z vodo in vanj spustili eksperimentalno skupino podgan, ki so plavale, dokler se niso utopile. Podgane kontrolne skupine pa so videle za steklenimi stenami obalo s travo in grmovjem. Èeprav jim to ni pomagalo, da bi se reile, so plavale dalj èasa kot podgane v prvi skupini. Lahko bi rekli, da jim je prièakovanje (beseda, ki v zvezi s podganami ni najbolj primerna) podaljalo ivljenje (takni kruti eksperimenti danes ne bi bili veè mogoèi). Med najpogostejimi maskami so maske prednikov. Pokojnikov duh nas ne pusti na cedilu, temveè je e naprej z nami, bedi nad nami in nam pomaga v nesreèah in stiskah. Na vpraanje, kje se nahaja, prirodnjaki odgovarjajo na razliène naèine (npr. v nevidni obliki v gozdu ali v strehi koèe). Obèasno pa postane viden in njegovo vidno obliko upodabljajo totemi in maske. Vsaj èetrtina jih predstavlja duhove prednikov, èeprav so jim bolj malo podobne. V znamenitih kaèinah (Hopi Indijanci) komajda prepoznamo èloveko podobo. V tej zvezi velja omeniti cargo kult, ki je bil razirjen na mnogih otokih Oceanije med drugo svetovno voljo in e desetletja po njej. Med vojno so pristajala letala in prinaala cargo (tovor): hrano, obleko, oroje, zdravila in drugo. Med domaèini se je razirila vera, da poiljajo cargo njihovi predniki, zviti Amerièani pa ga na letalièih prevzemajo in jim ga odvzemajo. Zato so zaèeli graditi lastna letalièa, zravnali so zemljo in z lesenimi konstrukcijami ponaredili stolp in vse, kar sodi zraven. Ko so se pojavila letala, so si nadeli maske prednikov in uprizorili ples, da bi jih privabili. Na Karolinih sta bila glavna 34 IZROÈILO jim kodovati (podobno funkcijo ima prebadanje lutk, ki poosebljajo konkretnega èloveka). V plemenu Ibo (Nigerija) obesijo nad posteljo mladozakoncev masko, da bi odvzela eni poelenje po drugem mokem, èe pa odide k ljubimcu, ji njen demon sledi in prepreèi nezvestobo (jasno, za moa ni ovir). Podobno vlogo imajo maske primitivnih boanstev, npr. boginje Kali, ali polboanstev kot so znamenite maske plesoèih opic (v njih pa komaj prepoznamo opice) z otoka Bali. V starem Egiptu so sveèeniki nosili maske Anubisa, boga mrtvih. Èeprav krèanske religije praviloma ne uporabljajo mask, pa imajo podobno funkcijo kipi svetnikov in drugih boanskih bitij, pred katerimi verniki prosijo za pomoè. Maska boga smrti Anubisa iz Egipta. prednika Jezus in Marx (na kar so verjetno vplivali misijonarji in levièarski propagandisti), na otoku Pango pa Kapan Kok (verjetno kapitan Cook). (Profesor R. Johnson z univerze na Havajih je razloil ponaredke letaliè kot ukano, ki naj bi si jo izmislili prebrisani domaèini, da bi privabili trume novinarjev, antropologov, sociologov, psihologov in turistov in z njimi denar in razne dobrine.) Totemske maske predstavljajo bitje, iz katerega rod ali pleme izvirata. Najveèkrat prikazujejo ivali, zlasti zveri. Z njimi se nosilci obraèajo k svojemu zaèetniku, da ga èastijo in prosijo pomoèi. Njihova psiholoka funkcija je identifikacija s plemenom, nekatere funkcije pa so tudi praktièno koristne. Omenjena maska rogate ivali iz jame v juni Franciji je verjetno totemska maska. Lovec v maski (gre za masko vsega telesa) se je laje priblial divji èredi in uplenil ival. Animistièna in praktièna funkcija se veèkrat meata, pri tem posameznik verjame svoji animistièni veri, vedenje pa se utrdi po principu poskusov in napak zaradi praktiènega uèinka. K identifikacijskim maskam sodijo tudi maske razliènih klanov in zdrub, ki jih smejo nositi samo njihovi èlani. Maska predstavlja njihovega zaèitnika. Nadvse pogoste so odbojne maske, ki prepreèujejo hudobnim demonom (ki so denimo nosilci raznih bolezni, toèe, poplav in drugih naravnih pojavov) ali ivim sovranikom (npr. sosednjemu plemenu) vstop v vas, v koèo ali telo posameznika. Te maske so divje in grozne e na pogled. Tudi sodobni svet uporablja razne vrste odbojnih mask. Med korejsko vojno so Amerièani poslikali svoje tanke s slikami tigrov in raznih poasti, dodali so jim sirene, ki so rjovele, da bi prestraili svoje sovranike. Konec koncev je celo fris (mimika, polna grozeèih znakov) neke vrste odbojna maska, ki naj bi odbila ali prestraila potencialnega napadalca. Izkopanine dajo misliti, da je e Neandertalec pred 50.000 leti gojil kult prednikov. Mrtve so pokopavali v grobove, zaèitene s kamenjem. Grobovi naj bi imeli podobno funkcijo kot piramide egipèanskih faraonov. Ohranjali naj bi trupla ali vsaj ostanke trupel, da bi se dua obèasno vrnila vanje. Èe bi bili nai predniki ateisti, bi metali trupla v kante za smeti (ker smetnjakov e niso poznali, bi jih paè pustili, da obleijo, kot to poènejo ivali). Èeprav kult prednikov nima veè tiste vloge kot v prirodnjakih zdrubah, pa ni povsem izginil. e vedno prosimo due sorodnikov za nasvete in pomoè, npr. na spiritistiènih sejah. Neka mehika pesem pravi: O Pablo, oèe mojega oèeta Pabla, pomnoi èredo mojih ovac, naj bo v trebuhih morskih praièkov veliko zaroda in naj bodo kozli plodni , naj imajo nae ene veliko mleka, da bo ostalo e za praièke itd. Tudi pronje svetnikom so neke vrste kult prednikov. Maske duhov in demonov so del bele ali èrne magije. Z belo skua èlovek iztriti korist zase ali za blinje osebe, s èrno pa Naglavna maska z dvema obrazoma (Ekoi, Nigerija) 35 IZROÈILO Odbojno funkcijo so imeli nai Kurenti, ki preganjajo zimo. Prirodnjaki so maske izobeali v koèah ali pred koèami, nosili pa so jih na prireditvah, festivalih, sveèanostih, obredih in bojnih pohodih. Najveèkrat so v njih peli in plesali, kar kae na celovitost njihovega izraanja. Zelo pogosto jih nosijo vraèi, ki potrebujejo veliko moè in pomoè nadnaravnih sil, da obvladajo svoje okolje. Prirodnjaki izdelujejo maske iz vseh vrst gradiva, s katerim razpolagajo: lesa, lubja, kovine, usnja, slame, listja, kamna, kosti, celo voska. V plemenih, kjer je kovina redka, so kovinske maske zelo dragocene in poosebljajo vija, bolj cenjena boanstva. Kovinske maske so pogosteje v Nepalu in Tibetu. Posebno zanimive so naglavne maske z dvema obrazoma, ki prikazujejo pare demonov, ki so na neki naèin povezani. Obraza si nista podobna. Pogosto je en obraz moki in drugi enski (jing in jang?) ali eden ivalski in drugi èloveki. Èloveki je, denimo, duh prednika, ivalski pa totemski zaèetnik rodu. Dvojne maske morda simbolizirajo razcepljenost èlovekovega duha, kar pa je teko ugotoviti, ker dajejo domaèini racionalizirana animistièna pojasnila. Sleherna maska skriva posameznikovo identiteto in hkrati daje obèutek nove identitete. Zato se obnaanje pod njo radikalno spremeni. Èarovnik ali vraè z masko se vedeta mnogo bolj samozavestno kot brez nje, saj sta preprièana, da jima mana ali demon dajeta posebno moè. Pod masko popustijo inhibicije. Nekatera ljudstva si jih nadevajo prav z namenom, da se lahko bolj sproèeno obnaajo. Na Odbojna maska, ki naj bi prestraila gledalca (Ibo, Nigerija). Plesna maska, ki prikazuje gozdnega demona (Kongo). junoamerikih karnevalih velja, da greh pod masko ni greh. Lahko bi nateli e druge funkcije maske, ki izraajo eljo in morda potrebo ljudi, da bi bili drugaèni, kot so v resnici (obèutkek nezadostnega jaza) - da bi bili podobni demonom, bogu, pomembnemu predniku, ivali, komurkoli, razen sebi. Ta potreba je povezana z nastankom èlovekove zavesti. Ko se je èlovek zavedel, da je on on in ti ti, je odkril tudi to, da bi lahko on bil ti in ti on (identifikacijske maske), ali nasprotno, da ne bi bil ti on ali on ti (odbojne maske). Èutil je potrebo, da se identificira z moènejim bitjem ali da ga odbije od sebe. Celo impanz uporablja masko (èe mu jo naredi èlovek), da z njo strai druge impanze (podobno kot poskusi z ogledalom tudi ti poskusi dokazujejo, da ima rudimentarno zavest), delfini pa se radi igrajo s preluknjanimi vreèami na glavi (seveda pod vodstvom iznajdljivih psihologov v bazenih). Otrok si nadene masko v drugem letu ivljenja, da z njo vzbuja zanimanje, strah ali smeh pri drugih osebah. Do tega pride priblino v dobi, ko zaène uporabljati simbole, npr. besede. Tudi maska je simbol. Konec koncev - ali niso tudi nae zavestne vrednote, stalièa in podobne vsebine nekakne psiholoke maske, ki prekrivajo to, kar smo v resnici? 36 NA VZHODU Anja Simoniè Vzhodnjake religije Sodobni èlovek se v zadnjem èasu vse bolj posveèa spoznavanju samega sebe in ravno religija, vera, duhovnost so tiste, ki mu pomagajo prodirati v globine njegove duevnosti. Pogosto so ravno knjige prve, ki odpirajo poti, polne vedenja o silah, zaradi katerih se Zemlja vrti sredi vesolja, se delata dan in noè, neslino rastejo cvetlice in e bolj drevesa, predejo maèke, se ljudje ljubijo in sovraijo, uèijo iz izkuenj, spoznavajo, ali so ali niso zadovoljni sami s seboj, se iskrijo arki v oèeh in se rojevajo otroci. Police v knjigarnah se ibijo od knjig in èasopisov s takno ali drugaèno duhovno vsebino, obenem nas vabijo k prebujanju in sreènemu ivljenju tudi tevilni plakati. Ponudba je bolj ali manj posreèena in uèinkovita kombinacija razliènih psiholokih tehnik z verskimi in ezoteriènimi znanji ter metodami. Ljudje veèinoma ne sledijo le enemu avtorju, knjigi, nauku, filozofiji, religiji, temveè svojemu lastemu razvoju in potrebam; seveda je od vsakega posameznika odvisno, v kolikni meri mu to uspeva. Ker marsikdo ne najde zadovoljivih odgovorov v zahodni eksperimentalni in globinski psihologiji ter religiji, ièe odgovore v stari vzhodni modrosti. Tako jo povpreèni dananji posameznik spoznava po delèkih preko knjig, novodobskih gibanj, skupin, teèajev, seminarjev itn., kar pa e zdaleè niso avtentièni in pristni viri vzhodne modrosti in religije. Zaradi povezovanja, porajajoèe se sinteze omenjenih znanj in modrosti, pojmi kot so religija, vera, duhovnost ipd. na nek naèin izgubljajo svojo prvotno identiteto, saj se vse bolj stapljajo drug z drugim v nekaj univerzalnega, globalnega, kar je v doloèeni obliki dobro za enega posameznika, v drugaèni pa za drugega. Tudi v tem primeru bomo skuali vzhodnjake religije prikazati po delèkih. Pri tem je napisano povzeto zlasti iz dveh knjig: Verstva sveta (1993) in Svetovne religije (1996). Vzhodno odreenjsko in mistièno izroèilo ima korenine v Indiji in obsega hinduizem, budizem in njune loèine. HINDUIZEM Hinduizem je vera indijskih narodov, ki nima ne ustanovitelja ne veroizpovedi, paè pa ima svete knjige, imenovane Vede. Osnove indijskega pojmovanja o dui zasledimo v Upaniadah (okoli 600 let pr. n. t.), ki temeljijo na Vedah, vendar odsevajo gibanje proè od obredja k filozofiji, zlasti k nauku o reinkarnaciji. Hindujcev je priblino 780 milijonov, najveè jih ivi v Indiji. Po svojem preprièanju so monoteisti; verujejo v enega Najvijega Boga, Stvarnika Brahmana, ki je gospodar vseh ustvarjenih bitij in vzvien nad vsako èaèenje, zato skoraj ni templja, ki bi mu bil posveèen. Svetu vlada ob pomoèi mnogih nijih bogov. Za izobraenega hindujca so niji bogovi nekaj podobnega kot angeli in svetniki v nekaterih krèanskih cerkvah, za navadnega vernika ali vakega hindujca pa so mnogo pomembneji. Indijska mladoporoèenca v tradicionalni noi. Anja Simoniè je tudentka psihologije, ki obouje vonj marnic in je mila ter oèarljiva kot srnica. Vero teh ljudi ljudski hinduizem lahko razdelimo v tri veje ali sekte, vsako s svojim pogledom na naravo in ime Najvijega Boga: Vinu, iva, akti. Vse tri sekte ivijo druga ob drugi bolj ali manj v soglasju. Izobraeni hindujci verjamejo, da so ti trije bogovi le razlièni naèini gledanja na istega Najvijega Boga ali najvijo resniènost. Vinu vodi èloveko usodo in ga na splono èastijo v obliki enega izmed njegovih desetih uteleenj. Zaradi svoje zavzetosti za svet se mu od èasa do èasa priblia v doloèeni obliki uteleenja. Eden izmed najbolj priljubljenih in najpomembnejih Vinujevih uteleenj (avatarjev) je Krina, ki je junak mnogih mitov, prikazan kot ljubimec, vojèak in kralj. Deveti avatar je Gautama Buda, zaèetnik budizma. Deseti avatar mora e priti. iva ima za razliko od Vinuja tudi temno in kruto stran, vidijo pa ga tudi kot asketa, ki zamaknjeno premiljuje nekje v Himalaji. akti, velika boginja Mati, se v svoji divji podobi pojavlja kot kruta, zoprna stara enska (Durga ali Kali), v svoji mili podobi pa kot lepa mlada ena (Parvati ali Uma). Hinduizem je naèin ivljenja. Druinski obredi skozi posameznikov razvoj moèno zaznamujejo njegovo ivljenje. Posameznika spominjajo, da predstavlja del druine. S tem se tudi zave, da predstavlja druina del kaste in kasta del drubenega razreda. Obstajajo tirje veliki razredi: duhovniki (brahmini), plemièi (katriji), trgovci in kmetje (vaiji) in roèni delavci (udri). Imajo tudi izvrence in ljudi, ki ne spadajo v noben razred. Vsi se delijo v veè kast in podrazredov, vsak s sebi primerno dolnostjo. Pripadnik enega razreda se naj ne bi poroèil s pripadnikom drugega razreda, celo jedel naj ne bi z njim. V zadnjem èasu so to razliko vsaj teoretièno odpravili. Vsi najpomembneji hindujski Hinduistièni simbol. 37 NA VZHODU Na vzhodu ima religija e od otrotva naprej pomembno vlogo. obredi se opravljajo doma, tudi èaèenje. Hindujski romarji prihajajo h Gangesu, da bi se z obrednim kopanjem oèistili. Prav tako svoje umrle seigajo in trosijo pepel v reko Ganges ta sveta voda je namreè simbol ivljenja brez konca. Posebna hinduistièna navodila, kako uresnièiti èloveke monosti, sodijo v poglavje joge. Na splono je joga metoda urjenja, namenjena integraciji ali zdruitvi èlovekega duha z bogom. K temu cilju vodijo tiri duhovne poti. Od kod kdo krene, je odvisno od tega, kakna oseba je. Po hindujski razlagi gre za tiri temeljne duhovne tipe osebnosti. Tudi C. G. Jung je svojo tipologijo sestavil po indijskem vzorcu, vendar ga je v nekaterih pogledih spremenil. Za vsakega od teh tipov pripisuje hinduizem drugaèno jogo, njen namen pa je izkoristiti razlièno moè vsakega tipa. Nekateri ljudje so predvsem refleksivni, zanje je primerna dnanajoga, pot do enosti z boanstvom po poti spoznanja. Ker pa zahteva redko povezavo racionalnosti in duhovnosti, je namenjena le izbrancem. Druga skupina so v osnovi èustveni ljudje. Cilj bhaktijoge je usmeriti k Bogu popolno in pristno ljubezen, ki lei na dnu vsakega srca. Vse, kar moramo storiti pri tej jogi je, da ljubimo, dejansko ljubimo boga in to zaradi ljubezni same, ne zaradi kateregakoli drugega razloga. Bhaktijoga je najbolj priljubljena med vsemi tirimi potmi. Tretja pot do boga, namenjena dejavnim osebam, je karmajoga, pot do boga z delom. Karmajogiji poskuajo storiti vsako stvar, ki jim pride na pot, kot da je edina stvar, ki jo je treba storiti, in ko jo opravijo, se enako osredotoèijo na naslednjo dolnost. Pri tem se upirajo nestrpnosti, razburjenju ter razmiljanju o pol ducatu stvari hkrati. Ko nalogo opravijo, pustijo, da drobtinice padejo kamorkoli. Radajoga je namenjena ljudem, ki so nagnjeni k eksperimentiranju. V Indiji jo zaradi slepeèih viin, do katerih vodi, imenujejo kraljevska (rad) pot k reintegraciji. Gre za poskuse na jazu; jogi eksperimentira s svojim duhom. Poskusi imajo obliko prakticiranja predpisanih duhovnih vaj in opazovanja njihovih subjektivnih uèinkov. Èloveki jaz je plastna bitnost. Najprej in najbolj oèitno je, da imamo telo. Temu sledi zavestna plast naih misli. Naslednje je podroèje individualnega nezavednega, ki ga je oblikovala naa individualna zgodovina. Veèina naih preteklih izkuenj je za na zavestni spomin izgubljenih, toda te izkunje e naprej oblikujejo nae ivljenje, kar nekako skua razumeti sodobna psihoanaliza. S temi tremi deli jaza se Zahod povsem strinja. Razlika je v tem, da hindujska hipoteza sprejema e èetrto sestavino. To je bit, neskonèna, brezmejna, veèna, ki jo zavestni duh zaznava celo manj kot svoje zasebno nezavedno (èeprav je z njo kar najbolj povezan). Gre torej za umik s podroèja zavestnega h globje leeèim podroèjem psihe, kjer so prava vpraanja in odgovori. Omenimo e, da eno izmed stopenj radajoge predstavljajo asane, poloaji, s katerimi doseemo ravnoteje in mir; za meditacijo je najpomembneji lotosov poloaj. K uèinkoviti meditaciji veliko pripomore tudi pravilno dihanje. Vse tiri joge so predstavljene kot alternative, ki pa se med seboj ne izkljuèujejo. Hinduizem spodbuja ljudi, naj preskusijo vse tiri in jih skuajo medsebojno uèinkovito povezati. Hindujsko pojmovanje èlovekove narave in usode je tesno povezano s pojmi kot so karma, reinkarnacija (samsara) in odreenje (moka). Po hindujskem stalièu ni duh niè bolj odvisen od telesa, ki ga naseljuje, kot je telo odvisno od oblaèil, ki jih nosi. Ko prerastemo oblaèila, jih zamenjamo z novimi, v katerih se naa telesa gibljejo bolj svobodno. Enako poèno due. Ta proces, v katerem individualna diva potuje skozi zaporedje teles, je znan kot reinkarnacija ali preseljevanje du. Gre za verovanje, da ob smrti dua vedno preide v drugo telo, dokler se ne rei iz neprekinjenega kroga ponovnega rojevanja. Na podèloveki ravni se ta proces dogaja v vrsti vse bolj kompleksnih teles, ki dui dajejo potrebne pogoje za njene nove monosti, dokler nazadnje ne pride do èloveka. S prehodom due v èloveko telo se ta avtomatièni, stopnjujoèi naèin dviganja konèa. Dua je dosegla samozavedanje, s tem pa tudi odgovornost in napor. Mehanizem, ki povezuje te nove pridobitve, je zakon karme, moralni zakon vzroka in uèinka. Trenutno stanje vsakega notranjega ivljenja kako sreèno ali nesreèno je, kako zmedeno ali veselo je, koliko posameznik razume je odvisno od tega, kar je elel, storil in poèel v preteklosti. Tudi posameznikove trenutne misli in odloèitve doloèajo njegovo prihodnjo izkunjo. Ta ideja karme, hindujca, ki jo razume, zavezuje k popolni osebni odgovornosti. Vsak posameznik je v celoti odgovoren za svoje trenutno stanje in bo imel natanko tako prihodnost, kot si jo zdaj ustvarja. Karma predpisuje, da mora imeti vsaka odloèitev svoje doloèujoèe posledice, toda odloèitve same v zadnji instanci èlovek sprejema svobodno. To pomeni, da ivljenje due v èlovekih telesih vodi izbira; na vsaki stopnji potovanja pa duo nadzorujeta njena volja in elja. Med svojim popotovanjem èloveki duh ni nikoli povsem prepuèen samemu sebi. Od zaèetka do konca je njegovo jedro Atman, notranji bog. Èeprav je zakopan pregloboko v duo, da bi ga opazili po normalni poti, je edina podlaga èlovekega obstoja in zavesti. Na najviji stopnji razvoja dua dosee odreenje (moka), poistoveti se z bogom in izgubi vsako sled svoje prejnje loèenosti. Hinduizem tudi pravi, da je svet, kakren se nam kae obièajno, maja. Dojemamo ga tako, kot ga duh v normalnih okolièinah zaznava; vendar se motimo, èe mislimo, da je realnost takna, kot jo vidimo. Maja je zapeljiva v svoji privlaènosti, s katero predstavlja svet, ujame nas vanj, tako da nimamo veè nobene elje po potovanju. Hindujci si boga predstavljajo v netetih oblikah. Pravijo, da je to ustrezno. Za veèino ljudi je idealna forma ena izmed bojih inkarnacij; boga je namreè najlae ljubiti v èloveki obliki, ker so naa srca e uglaena na ljubezen do ljudi. Kadar je stabilnost sveta resno ogroena, pride bog, da bi ponovno vzpostavil ravnoteje. 38 NA VZHODU Simbol sikhizma. SIKHOVSKO VERSTVO Sikhizem skupaj z islamskim razodetjem zavraèa pojem boanske inkarnacije, razlike med kastami, èaèenje podob in svetost Ved, po hinduizmu pa potrjuje dokonènost nepredstavljivega najvijega in brezliènega boga ter priznava nauk o reinkarnaciji. Guru Nanak je, poenostavljeno reèeno, na nov, lep in razumljiv naèin podal sintezo hinduizma in islama. Guru tisti, ki preene nevednost in temo (gu) ter prinese razsvetljenje (ru). Identiteta sikhovske skupnosti se je oblikovala skupaj s kulturnim, politiènim in vojakim razvojem prebivalcev Pandaba. Brade, turbani in vojaki pogum, ki jih danes povezujemo s sikhovsko vero, predstavljajo pomnike tega razvoja. Zanje sta znaèilna moèna samozavest in èut za skupnost. Tudi v drugih pogledih se je sikhovsko verstvo razlikovalo od obièajne kulture, priznavalo je npr. enakost ensk. Pravijo, da je v zvezi z enskami guru Nanak pripomnil: Le kako lahko za enske reèemo, da so manj vredne, ko pa rodijo kralje? oblaèilo, ki pa je izareval mir in veselje. Siddhartha se je odloèil, da zapusti eno in sinka in zaèel je iveti kot asket. Po okrog estih letih meditiranja in stradanja je zapustil svoje prijatelje askete in odel premiljevat pod figovo drevo blizu kraja Gaja v severovzhodni Indiji. Pod drevesom, ki je postalo znano kot drevo bo (okrajava za bodhi ali razsvetljenje), je prejel veliko razsvetljenje. Gautamova bit se je spremenila in postal je Buda, kar pomeni Razsvetljeni ali Prebujeni. Spoznal je, da sta trpljenje in hrepenenje vzrok vseh èlovekovih teav ter da je hrepenenje mogoèe odpraviti, èe èlovek sledi srednji poti med obema skrajnostima - askezo in èutnostjo. Njegovi nekdanji tovarii so postali njegovi prvi uèenci, v naslednjih dneh se jim je pridruila skupina e estdesetih drugih in tako je nastalo jedro budistiène redovne skupnosti. Gautama je umrl v starosti 80 let. Pri razumevanju budizma je zelo pomembno dobiti obèutek za vpliv Budovega ivljenja na tiste, ki so ga obkroali. Buda se je za povrinske razredne in kastne razlike tako malo menil, da jih pogosto niti opazil ni. Ne glede na njegovo objektivnost do samega sebe so ga e med njegovim ivljenjem poskuali spremeniti v boga, kar je odloèno zavraèal in poudarjal, da je samo èlovek. V èasu, ko so se mnoice pasivno zanaale na brahmane, da jim bodo povedali, kaj storiti, je Buda pozval slehernega posameznika, naj se sam napoti na svoje religiozno iskanje, naj bo sam svoja luè. Uèil je religijo brez obredov. Ni teoretiziral, temveè je ohranjal svoj plemeniti molk. Svoje privrence je spodbujal, naj ne sledijo izroèilu in avtoriteti tradicionalnih naukov. Njegov najpomembneji prelom s starim naukom je v odloèitvi, da bo BUDIZEM Po izroèilu je zaèetnik budizma Siddhartha Gautama, ki je najverjetneje ivel v letih od 563 do 483 pr. n. . Sin premonega voditelja je odraèal ob vznoju Himalaje v dananjem Nepalu. ivel je v èudovitih palaèah in se poroèil z lepo princeso, ki mu je rodila sina. Ko je bil njegov sin e otrok, je Gautama veliko razmiljal o trpljenju in kljub oèetovim prizadevanjem kmalu zbeal iz svojega zavarovanega okolja. Zunaj je sreèal onemogle in bolne starèke ter potujoèega verskega beraèa z obrito glavo, obleèenega v preprosto rumeno opustil sanskrt in pridigal v ljudskem jeziku. Govoril je, da se ni mogoèe zanesti niti na boga niti na bogove in tudi nanj ne. Stalièe, da lahko zgolj brahmani doseejo razsvetljenje, je bilo za Budo smeno. Ne glede na to, iz katere kaste si, je govoril svojim uèencem, ga lahko dosee e v tem ivljenju. Za budistiène menihe, ki posveèajo svoje ivljenje molitvi in pobonosti (prepoznamo jih po obritih glavah in rumenih oblaèilih), je èaèenje individualno, ne skupinsko. Poleg tega izvirno èaèenje opravljajo menihi, ne laiki, kajti v budizmu je biti menih pravilo. Njegovo edino imetje je njegovo oblaèilo, beraka skodelica, britev, igla in cedilo za vodo. Za hrano beraèi. Menihi stopijo v red (sangha) s posebno slovesnostjo posvetitve. Vendar se menikemu ivljenju ne zaveejo za vedno, odidejo lahko, kadar elijo. V nekaterih deelah vsi deèki preivijo nekaj èasa, morda le teden dni, v samostanu kot del svoje verske vzgoje. Budistièni nauki so zbrani v svetih spisih Tripitaka kot tudi v svetih spisih razliènih budistiènih ol. Dhammapada ali pot narave je najstareje budistièno besedilo. Obsega tiri plemenite resnice, plemenito osemèleno pot in mnoge nauke o praktièni moralnosti in samodisciplini. Budov ivljenjski cilj predstavlja nirvana. Nirvana je najvija usoda èlovekega duha in dobesedno pomeni ugasitev. Je stanje, v katerem osebne elje povsem izginejo in je mrtvo vse, kar omejuje konèni jaz, obenem pa pomeni, da je ivljenje samo neskonèno. Buda je poudarjal, da je absolutno nedoumljivo, neopisljivo, nepredstavljivo, neizrazljivo. Najbolj vznemirljivo, kar je Buda povedal o èlovekem jazu je, da nima due. Tudi zaradi tega nauka o neobstoju due (anatta), se zdi budizem z religioznega vidika nekaj posebnega. Buda je trdil, da ponovno rojstvo ni posledica karme, ampak tanhe, elje. Dokler obstaja elja po loèenem jazu, bo usliana. Iz tega izhaja dejstvo, da je mogoèe vse, dokler je elja kljuèna toèka. Obstajata dve razlièni vrsti budizma, ki imata skupne korenine. Theravada je zgodneja oblika budizma, oblikovanje mahajane pa sovpada z zaèetkom krèanske dobe Budistièni simbol. 39 NA VZHODU TIBETANSKI BUDIZEM Vadrajana pomeni diamantna pot, izvira iz Indije, izpopolnili pa so jo Tibetanci. Da bi dojeli posebnost tibetanskega budizma, ga moramo razumeti kot tretjo veliko budistièno smer in takoj dodati, da je bistvo vadrajane tantra. Formalni pomen besede tantra oznaèuje besedila, od katerih so bila mnoga ezoterièna in po svoji naravi tajna ter dodana hindujski literaturi. Za razumevanje vsebine teh razirjenih besedil je potrebno poznati drugi etimoloki pomen besede tantra, ki oznaèuje medsebojno prepletanje. Tantre so besedila, ki se osredotoèajo na medsebojno povezanost stvari. Tibetanci pravijo, da se njihova religija po svojem namenu v nièemer ne razlikuje od drugih. Praksa te religije je drugaèna le v tem, da èloveku omogoèa doseèi nirvano v enem samem ivljenju. Za tantro je znaèilno, da brez zadrkov sprejema spolnost kot duhovnega zaveznika in se z njo ukvarja eksplicitno in namerno. Tako onkraj prevelike obèutljivosti kot tudi draljivosti tantriki ohranjajo fiziène in duhovne sestavine spleta ljubezni in spolnosti kot nekaj strogo povezanega v umetnosti (ki prikazuje pare v koitalnem objemu), v domiljiji (dejavno gojijo sposobnost za vizualizacijo) in v odkritem spolnem udejstvovanju, saj je le eden od tirih tibetanskih sveèenikih redov zavezan celibatu. Tantrièna spolna praksa ni veseljaèenje, ki kri zakone, ampak se dogaja pod skrbnim nadzorom guruja kot praznovanje vrhunca dolgega niza spiritualnih vaj, prakticiranih v mnogih ivljenjih. K povzetku povzetka o tantri moramo dodati e informacijo, da je leta 1989 Nobelovo nagrado za mir dobil Njegova svetost dalajlama. Dalajlama je bodhisattva, ki se je v zadnjih nekaj stoletjih uteleal, da bi omogoèil in prerodil tibetansko tradicijo. Lotusov cvet. V Indiji hinduizem ni premagal budizma, temveè si ga je prilagodil. Budistièni prispevki, ki so jih hindujci sprejeli vsaj naèelno, èe e ne zmeraj tudi v praksi, so poudarjali obnovljeno naklonjenost do vseh ivih stvari neubijanje ivali, odstranitev kastnih pregraj na religioznem podroèju in njihovo skrèenje na drubenem podroèju ter velik interes za etièna vpraanja nasploh. Na tem mestu preprosto ni prostora, da bi opisali tudi budistiène in hinduistiène loèine, ki so kot religije prav tako pomembne. Zato omenimo le tiste, ki so se in se e razvijajo v spletu verskih izroèil na Kitajskem in Japonskem. Po tiridestih letih zatiranja vera na Kitajskem danes ponovno oivlja. Kitajska je deela treh usmeritev: konfucianizma, daoizma in budizma. V svojem razvoju so se vse tri usmeritve prepletale ali se celo spojile med seboj in z ljudsko vero. Konfucianizem je dal novo spodbudo starodavni navadi èaèenja prednikov, daoizem je dal mistièno razlago sveta, mahajanski budizem pa je prinesel vsem monost odreenja po veri in pobonosti. Posebno vrsto kitajske budistiène meditacije, imenovano chan, sodobni svet bolje pozna po njenem japonskem imenu zen. Vera, nekdaj orodje mogoènega cesarja, danes tudi na Japonskem dobiva novo ivljenjsko moè. Tri najpomembneja verska izroèila predstavljajo intoizem, budizem in konfucianizem. DAINIZEM Dainizem je vera blizu pet milijonov ljudi, ki skoraj vsi ivijo v Indiji, vendar njegov vpliv ni v nikakrnem sorazmerju s tevilom pripadnikov in z razirjenostjo. Moderni svet je ta vpliv najbolj zaèutil ob Mahatmi Gandhiju. Èeprav sam ni bil dainist, je prevzel njihov najznaèilneji nauk - ahimso, nenasilje do vsega ivega. Dainisti verujejo, da je vesolje veèno, brez zaèetka ali konca. Je neustvarjeno, zato ni nobenega stvarnika. Vesolje prehaja skozi neskonèno tevilo kozmiènih ciklov, od katerih je vsak razdeljen v razvojne stopnje vzpona in spusta, v katerih civilizacija raste in pada. Èlovek si lahko prislui odreenje s tem, da osvobodi duo snovnosti, tako da lahko dua za veèno uiva vsevedno samozadostno blaenost - dainistièno nirvano. Slaba dejanja zatemnijo duo, dobrohotna dejanja pa lahko pomagajo duo razsvetliti. Najbolj kruto dejanje je odvzem ivljenja. Ker pa ima vse ivo duo, tudi rastline in vse, kar raste iz zemlje, so dainisti strogi vegetarijanci. Dainist npr. z denikom zadruje mrèes, da se mu ta ne more pribliati. Nekateri si pokrivajo usta s kosom blaga, da ne bi sluèajno porli kake uelke. Popolno odreenje laiku ni dosegljivo, èe proti koncu ivljenja ne naredi starostne zaobljube, ki vsebuje obljubo, da bo umrl zaradi prostovoljnega stradanja. ZAKLJUÈEK e Vede vsebujejo klasièno hindujsko trditev, da so razliène religije samo razlièni jeziki, s katerimi bog govori èlovekemu srcu. Resnica je ena; modri jo imenujejo z razliènimi imeni. Na goro ivljenja lahko splezamo s katere koli strani, ko pa doseemo vrh, se poti zdruijo. Razlike v kulturi, zgodovini, geografiji in kolektivnem znaèaju ustvarjajo razlièna izhodièa. Azijske religije povzdigujejo temeljne prvine, kot so: poninost, usmiljenje in resnicoljubnost, obenem pa poudarjajo ovire (pohlep, sovratvo in razoèaranje), ki jih moramo premagati, da bi jih dosegli. Vse religije nas vodijo k popolnejemu, celovitejemu gledanju na svet. V osrèju ivljenja, prepletenega z religijo, je posebna radost, upanje, prièakovanje sreènega konca, ki izhaja iz tekih zaèetkov, obljube, da bomo vztrajno premagovali ovire na poti. V naem vsakdanjem ivljenju jo lahko le slutimo. Èlovek ima to monost, pravijo religije, da trenutni blisk spremeni v trajno svetlobo. Brezmejna èistost èlovekovega bistva, kot jo vidijo svetovne religije, se nam morda zdi daleè stran, èeprav je dejansko tako blizu. Anthony de Mello pie: Oboje to, od èesar bei in to, po èemer hrepeni je v tebi. VIRI: Carriere, J. (1997). Moè budizma. Ljubljana: Mladinska knjiga. Huston, S. (1996). Svetovne religije. Maribor: Obzorja. Langley, M. (1993). Verstva sveta. Priroèniki Ognjièa. Mello A. (1989). abja molitev. upnijski urad Ljubljana Dravlje. Self, D. (1996). Verstva sveta. Ljubljana: Zaloba Mladinska knjiga. kafar, V. (1998). Verstva, sekte, novodobska gibanja. Celje: Mohorjeva druba. 40 VERSKE RAZPRTIJE Tamara Povh Vera v boga ali vera v èloveka Bil je to èas pred nacionalizmom, èas, ko je verska pripadnost pomenila mnogo veè kot narodna ali dravna pripadnost, saj je vera dana od Boga, drave pa je ustvaril èlovek. Mogoèe je renesansa v umetnosti v ospredje e postavila èloveka, a za navadnega kmeta je potekal miselni obrat mnogo poèasneje. ivljenje na zemlji je dostikrat sluilo le temu, da so si ljudje prisluili veèno ivljenje v nebesih. Pozabili so na peto zapoved Ne ubijaj, pozabili so na Jezusa, ki je uèil, da moramo ljubiti svoje blinje. Raje so se spomnili obljub, da pride v nebesa, kdor ubija za pravo vero - obljub papeev, ki so pred stoletji zdruili ljudi mnogih narodnosti v boju za sveto deelo. V noèi med 23. in 24. avgustom leta 1572 je katolika stranka Francije v Parizu pobila skoraj vse protestante. Veèina jih je prila tja na poroko svojega vodje kralja Navare in francoske princese Margaret de Valois. Ocenjujejo, da je bilo samo v Parizu pobitih 6.000 hugenotov (v Franciji so tako klicali pripadnike kalvinizma), pokol pa se je raziril naprej po celotnem kraljestvu. Protestanti so bili veèinoma nepripravljeni na napad, pobili so jih neoboroene. Umirale so tudi enske in otroci. Obstaja veè razlag tega stranega poglavja francoske zgodovine. Lahko je bilo posledica dolgotrajnih naèrtovanj kraljice matere Catherine de Medicis, ki naj bi tako postala tesneja zaveznica panskega kralja Filipa II. Bolj verjetno pa je, da se je sicer zaèel na njeno pobudo, nadaljeval pa spontano. Vanj je bila vkljuèena veèina katolikega prebivalstva, ki ga je spodbujalo sovratvo in strah pred drugaènimi, pred tistimi, ki niso prave vere, ki trdijo, da so katolièani greniki, ki so zgreili pot do Boga. V prid zadnji razlagi govori dejstvo, da se je s tem dogodkom bistveno poslabal kraljev poloaj, kajti z odstranitvijo protestantov je postala rivalska stranka katolikov veliko bolj vplivna in s tem nevarna. Na prestolu je sedel Karel IX, èustveno nestabilen, nerazsoden, trmast in impulziven moki. Brez dvoma je njegova mati (Catherine de Medicis) znala dobro izkoristiti te lastnosti, bila je tista, ki je resnièno vladala, njena volja je postala zakon. Hotela se je znebiti èloveka, ki je vse bolj Tamara Povh je e vedno tudentka tretjega letnika psihologije, a gre vztrajno naprej. vplival na kralja. Admiral de Coligny je v dneh pred grozljivo noèjo postal glavni kraljev svetovalec - Karel ga je klical Oèe. Admiral je imel naèrt, da bi vsi Francozi s skupnimi moèmi napadli panske sile v Flandriji (dananja Belgija). To bi pomenilo konec verskih bojev, ki so e 30 let razdirali dravo na protestantski jug (kraljestvo Navara) in ostalo Francijo, ki je bila veèinoma katolika. Francija je bila v tistem èasu obuboana in politièno oslabljena, kralj je bil nesposoben in na oblasti se je obdral predvsem s krmiljenjem med obema osovraenima strankama. Vojaka zdruitev teh dveh strank bi bila sicer gospodarsko, moralno in zunanjepolitièno ugodna, za kralja pa bi verjetno pomenila nevarnost. Catherine ni bila pripravljena tvegati, ni si mogla Pariz med entjernejskim pokolom. privoèiti napak. Karel je kot vedno popustil. Preprièevanje je bilo sicer teje kot dotlej, pomagal ji je njen drugi sin Henrik Anujski. Morala sta zdruiti moèi, razloiti Karlu, da so protestanti nevarni, da ga nameravajo ubiti, da so ga prevarali. Karel je popustil. Vse naj pobijejo, vse! Naj ne ostane nihèe, ki bi mu lahko kaj oèital! Pa so jih. Nekateri se sicer preiveli, zbeali so v Anglijo ali na jug, veèinoma pa jim je naèrt uspel. In posledice? Druge drave so pokol obsodile, celo njegovo zelo katoliko velièanstvo panski kralj je menil, da je bila dokonèna reitev protestantskega vpraanja (kot bi temu danes rekli) preveè direktna. Politièno, gospodarsko in moralno je bila entjernejska noè neuspeno dejanje. Kljub temu pa je bila dejanje veèine. Katolièani so sodelovali prostovoljno, ni jih bilo veè mono nadzorovati. Izraali so svoje sovratvo do protestantov, do drugaèe misleèih. Morili so, ker jih je bilo strah. Strah teh, ki so imeli drugaèen naèin ivljenja, teh, ki se imeli drugaène vrednote in norme, teh, ki so trdili, da ostali ivijo v zmoti, teh, ki so jih nenehno kritizirali, jim oèitali grenost in nepokorèino Bogu. Kar hudi oèitki za preproste ljudi tistega èasa, ki jim je bila velikokrat edina uteha v krutem vsakdanu prav misel na onstranstvo, na zblianje z Bogom, veèno ivljenje v sreèi. Tega e niso mogli sprejeti, protestanti so greniki, ne vedo, kaj govorijo, Bog jih bo kaznoval za njihovo poèetje. In jih je. Eden redkih, ki so preiveli entjernejsko noè in dneve, ki so ji sledili, je bil Henrik Navarski. Na njegovi svatbi so se tistega nesreènega meseca zbrali protestanti v Parizu. Nekaj dni pred pokolom se je poroèil. Po poroki so se zabavali, trajalo je veè dni, bili so mladi, veseli, hoteli so iveti. Neke noèi jih je presenetilo, bil je kaos, povsod so leala trupla, po hodnikih Louvra je tekla kri, nad mesto so se spustili krokarji, zakrili so nebo za tri dni. Kralj je Henriku ukazal, naj prestopi v katoliko vero, kar je 17 dni po pokolu tudi storil. Po ujetnitvu na dvoru se je vrnil v rodno pokrajino Bearn na jugu Francije. Tam je e vedno 41 VERSKE RAZPRTIJE otrotva (razpetost med protestantsko materjo in katolikim oèetom), osamljenost, strah pred bitkami, ki ga je moral vedno znova premagati, tenja k lajim reitvam, ugodje ivljenja na dvoru, vrnitev k stari ureditvi, èar zmage v bitkah, zanaanje na svetovalce, prijateljski krogi. Da je lahko spremenil svet, je moral premagati te ovire, moral je spremeniti sebe. Ustvaril je moderno Francijo, dokazal, da lahko kralj deluje, ne samo vlada. Bil je kralj, ki se mu ni bilo potrebno posluevati idej Machiavellijeve knjige Vladar. Dogodki entjernejske noèi in utripa 16. stoletja v Franciji so prikazani v veè leposlovnih in drugih umetnikih delih. Isabelle Adjani kot kraljica Margot. prevladovalo protestanstvo, prestopil je nazaj v protestantsko vero in njegovi podloniki so mu odpustili. Sledila so leta boja. Boril se je proti katoliki ligi, ki jo je skrivoma vodil kralj panije, proti fanatizmu, proti rigidni miselnosti, krutosti, s katero so vladarji in poveljniki zatirali premagane. Bil je tisti, ki je lahko ovrgel e starodavno geslo vae victis (gorje premaganim); edino tako je lahko omogoèil ponovno spravo Francije. Po dvajsetih letih je postal kralj Francije Henrik IV. Bil je dovolj skeptièen, da je poznal spremenljivo naravo ljudi, a sprejel jih je take, kot so bili. Pod njegovim vodstvom si je Francija gospodarsko opomogla, ljudem je ponudil skupni projekt - obnovitev drave. Verska nasprotja je skual reiti z Nantskim ediktom, ki je v nasprotju z Aufzburkim verskim mirom v ospredje postavil posameznika. Odloèitev za vero je odloèitev vesti, ne vladarja. Edikt zato pomeni korak k modernizaciji, ne samo v smislu poudarjanja individualne svobode, temveè nakae drugaèno strukturo drube. Pisatelj F. Bayrou pravi, da èe le sledimo Henrikovemu ivljenju, tako v obdobju vojne kot v ponovnem miru, v simboliènih odloèitvah (verski prestopi iz protestanstva v katolitvo in obratno) in ekonomskih reformah, zgodovina ni bila doloèena vnaprej. Posameznik lahko toliko dosee le pod enim pogojem - biti mora notranje svoboden. Kajti tudi Henrikov najveèji sovranik, ki ga je nenehno ogroal, je bil v njem samem. To so bile rane iz Verjetno se e spominjate filma Kraljica Margot (La Reine Margot), posnetega po istoimenskem romanu Aleksandra Dumasa. Bil je dinamièen, bil je vulgaren, narejen kot spektakel, pa vendar prav niè podoben hollywoodskemu vzgojno - moralnem pojmovanju zgodovine. Bil je resnièen. Èeprav je dinamika dogodkov zmedla marsikoga, ki mu zgodovinska dejstva niso bila znana in tudi nekatere, ki so jim bila, se mi je zdelo, da nejasnost zgodbe ne vpliva bistveno na razumevanje filma, dogajanja, miselnosti in èasa, v katerega so nas tako neusmiljeno porinili. Tam so kraljevali liki, karakterji, ki so bili tako resnièni, tako èloveki, da smo se gledalci brez problemov viveli vanje, èutili smo z njimi, se zgraali z njimi in mislili, kot so mislili oni. Film, ki opisuje zgodovino in hkrati zajema sedanjost, je brezèasen, saj èloveko miljenje, predvsem pa èustvovanje ostajata tekom èasa bolj ali manj nespremenjena. Intuitivno doivljanje filma e spodbuja Kraljica Catherine de Medicis. èutna glasba Gorana Bregovièa in èetudi nekaj melodij zveni sumljivo znano, je njegov prispevek k doivljanju filma po mojem mnenju neprecenljiv. Dumasova knjiga je po drugi strani predvsem romantièno - ironièna. Temeljne like zgodovine tedanje Francije opisuje skorajda mistièno. Ekstremni so opisi zle kraljice in antiherojskega lika Henrika Navarskega, ki se bori za svoje ivljenje, predvsem pa za Francijo, za humanost in popustljivost v medèlovekih odnosih. Ozadje je romantièno tragièno. Poudarja krizo takratne drubene in politiène ureditve evropskih drav, predvsem pa krizo vrednot, moralno propadanje, ki pomeni konec srednjeveke miselnosti in zaèetek humanizma in renesanse. Edini svetli lik je zato Henrik in kljub naslovu ni nobenega dvoma, da je knjiga posveèena predvsem njemu. Opisuje njegovo ujetnitvo na dvoru, negotova leta po pokolu, ko je vsak preiveti dan pomenil uspeh. Prav ta leta naj bi po mnenju zgodovinarjev izoblikovala njegov znaèaj; komaj osemnajstleten v èasu strane noèi, v kateri so mu pobili vse blinje, vse znance. Izoblikovala so ga tri leta negotovosti na francoskem dvoru, kjer se je nauèil predvidevati dejanja ljudi, ki so ga nenehno ogroali. Nauèil se je sovraiti nesmiselno nasilje nad ibkejimi. Nauèil se je e neèesa pomembnejega: da lahko odpusti tistim, ki so ga prizadeli, kajti le ko se je lahko odloèil, da ne bo sovrail teh ljudi, je lahko postal svobodni kralj. entjernejski pokol je eno najpomembnejih dogodkov francoske, pa tudi svetovne zgodovine. Èe naj bi se iz zgodovine uèili in ne bi ponavljali e storjenih napak, potem nas to dejanje lahko nauèi, da nestrpnost do drugaènih ne prinese reitev, temveè le ustvarja nove probleme. 42 RAVE Snea Rikiæ Rave* on ali tehno-kultura kot nova oblika civilne religioznosti v èasu sekularizacije Rave v angleèini pomeni divjati, noreti, blazneti, biti nor na kaj; torej v vsakem primeru iti do konca, (se) preseèi, s strastjo predati svoje vroèe srce, kar nam, poleg sveta umetnosti in ljubezni, obljublja le e svet religije. Sodobne druboslovne razprave, ki se pomikajo iz makro v mikro sfere, na nivo vsakdanjega ivljenja, vsakdanjih ivljenjskih potekov in mikrokozmosa, izpostavljajo ravno slednje tri skupine kot presene v osmiljanju sveta posameznika. Za fenomenoloke sociologe (Schütz, Berger, Luckmann) so kljuènega pomena ivljenjski svetovi posameznikov, ki vkljuèujejo s pomeni in smisli nabite realnosti. ivljenski svet je neposredno dani svet kot primarna realnost, na katero se ljudje vedno nanaamo, jo predpostavljamo in po potrebi tematiziramo in (vedno le delno1 ) problematiziramo v vseh svojih dejavnostih. Je nujno ozadje, horizont vseh razumevanj in poèetij ljudi...Vsakdanji svet je torej ljudem najblija, najbolj priroèna realnost, ki nam nudi orientacijsko osnovo in ozadje za vsa naa instrumentalna in komunikacijska dejanja, za interpretacije realnosti in nas samih (Ule, 1993:23) Pri posamezniku se s pomoèjo selekcionirane redukcije ustvari doloèena mrea vzorcev, smislov, idej, pomenov..., ki pripomorejo h konstrukciji ivljenskega sveta, ki zajema veè plasti resniènosti. Le-te delujejo intersubjektivno in z neko posebno, urejeno in nekaotièno prepletenostjo oivljajo, delajo resnièno posameznikovo ivljenje samo. * Poleg glagolske oblike iz angleèine prevzeta beseda rave oznaèuje (mnoièno) zabavo (mladih), ki obièajno traja celo noè ali dlje in je predvsem plesni dogodek na hipnotièno elektronsko glasbo, ki jo posreduje DJ. Lokacija so predvsem zapuèena skladièa, letalièa, tovarne, lahko pa potekajo tudi na odprtem ali pa v doloèenih klubih. Spremljajoèi dejavniki so svetlobni in vizualni efekti. Èeprav se beseda rave obièajno uporablja za dogodke s techno in podobno glasbo, v tem tekstu predstavlja tudi dogodke s podobno vsebino, a z drugaènimi glasbenimi zvrstmi in oblikami (breakbeat, drum´n´bass, ambient, jungle, trance). 1 zaradi razkoraka med mentalnimi reprezentacijami oz. modeli sveta in svetom samim (op. p.) Fenomenologi (Berger) loèijo veè plasti vsakdanje resniènosti, predvsem pa je kljuèna diferenciacija med vrhunsko, sredièno resniènostjo in alternativno resniènostjo. Prva je bolj operativnega pomena in je razdeljena na sfere relevantnosti, govorimo o svetu brez dvoumnosti in negotovosti, ki deluje predvidljivo, varno in zanesljivo. Alternativne resniènosti (umetnost, ljubezen, religija) pa predstavljajo preseek in gibalo èlovekovega ivljenja in so nujni umiki iz vrhunske resniènosti. Govorimo o svetu sanj, fantazij, spominov, o vpraanjih ivljenja in smisla in zajemajo èlovekovo veèno hrepenenje po neèem drugem, ki presega tukaj in zdaj. Poleg biolokih, psiholokih in socialnih vsebin èlovekove eksistence so nesporen prispevek k tej totaliteti torej tudi kozmoloke vsebine, ki se nagibajo k transcendenci jaza. V èasu predmodernih drub je tem namenom vsaj navidez zadostila centralistièna cerkvena hierarhija, ki je s sekularizacijo in umikom v posvetno ivljenje izgubila svoj pomen. Slednje pa nikakor ne zanika tudi zatona v iskanju preseganja jaza. Ker pa cerkev temu ne zadosti veè in ne opravi svoje funkcije, prihaja do znatnega pomika na druga podroèja. e tako profano okolje namreè potrebuje svoje arhetipe in simbolni svet, ki daje esenco posameznikovemu ivljenju. Ne glede na posameznikovo religiozno opredelitev (vernik ali ateist) le-ta potrebuje nekaj v kar vpenja in na kar naslanja svoj ivljenski svet. Neizprosno potrebo po iskanju izgubljenega raja, prastanja, ivljenja pred grehom, si posameznik zapolni z izborom neke eksistencialne vrednote, ki postane njegovo sredièe, gibalo, bit in jo lahko enaèimo s svetim. Sveto pa ima vselej absolutni status. Sekularizirani posameznik je na drugaèen naèin vren v izbor in doloèitev svetega. Lahko bi rekli, da je ponudba trga pestreja in ne veè tako samoumevna, a sam izbor Snea Rikiæ je absolventka sociologije s tehnikalièno vesoljskim odnosom do ivljenja in vseh ostalih mirakuloznih stvari. vseeno ne poteka po principu trne ekonomije. Posameznik svojo kljuèno vrednoto ustvari na podlagi svoje zgodovinske biografije, izkunje, oblike ivljenskega sveta, ki ga ivi. Luckmann govori o nevidni religiji, ki lahko pomeni tudi sodobna gibanja, skupino portnih navijaèev, politiène parade ali pa rock´n´roll manije. Pomembno je le, da za posameznika stvar deluje, utemeljuje njegov vsakdanji svet, ga loèuje od kaosa in relatvitete, omogoèa odnose v katerih se posameznik zlahka prepozna kot del ire skupnosti. Potemtakem lahko najbr upravièeno trdimo, da so si mnoice pleoèih prile v orjake hale iskat svoje sveto in ne le neskonène hedonistiène zabave. V transu opojeni hlastajo za tistim, kar ostaja skrito po razkritju. Za tistim, kar je razloèevalni dejavnik, da si in2 , èe ti uspe pripeti to v svoj svet simbolov, ali pa za vedno out, èe se tovrstno preseganje sebe ne vmesti v tvoj ivljenski svet. O prisotnosti kljuènega, povezovalnega, integralnega, a skritega bistva prièa tudi definicija udeleenca samega, ki pravi, da dojemanje rave-a vsaj sedemdeset odstotno bazira na stanju zavesti posameznika. Udeleence zbliuje deljena izkunja rave-a, sreèanje na mentalnem nivoju. Sredièno vlogo odigra na rave-u DJ ali posrednik glasbe in ustvarjalec klime. Èe rave dogodek primerjamo z obredom religijiske vsebine, potem lahko reèemo, da DJ zavzema funkcijo duhovnega vodje, amana, duhovnika; od njegove fiziène postavitve pa do subtilnejih nivojev. Obièajno je njegova fizièna lokacija rahlo privzdignjene oz. glede na prostor postavljena kot oltar. Preko svoje mealne mize pa obèinstvu posreduje posebne glasbene kombinacije, ki obljubljajo zbranim vstop v ekskluzivno hipnotièno stanje, v nek hibridni prostor med realnostjo in fikcijo. Odnos med DJem in publiko je reciproèna izmenjava elektronskih vibracij. Gre za izmenièno igro moèi; kakor mnoica èrpa moè iz DJ2 in in out v tem kontekstu pomeni biti del skupine ali pa ne in predstavlja kriterij vkljuèive oz. izkljuèitve (op. p.) 43 RAVE odraslih, ki si jih nadevajo otroci, na drugi strani pa imamo oblaèila sanjskih barv (ronate, sladoledne, srebrna), oblik (debeli podplati pri èevljih) in materialov (svetleèi, plastièni), ki spominjajo na pravljièni otroki svet in ne namigujejo na spolnost. elja po povezovanju ni na romantièni osnovi, ampak na univerzalni osnovi. Platonièna komunikacija je tudi reitev za gronjo AIDS-a. Forma : Conspiritor. ve glasbe, tako DJ vzvratno èrpa moè iz mnoice, opraviti imamo z neposrednim daj-dam efektom. Tu ima neposredna vkljuèenost absolutno prednost pred opazovanjem, obiskovalec postane hkrati gledalec in ustvarjalec. V odnosu publika - DJ ni manifestne manipulacije, ki je recimo znaèilna za rock koncerte, kjer se mnoica odziva bolj vezano na dogajanje na odru. Kljub karizmatièni funkciji DJ-a ne moremo mimo dejstva, da je veèina njih in ustvarjalcev tovrstne glasbe anonimnih oz. neznanih. Fetiizacija imen in ustvarjanje zvezd je izkljuèena. Ne moremo si delati iluzij, da je izvzeto obraèanje denarja kot v vsaki drugi zabavni industriji, a vseeno v tem primeru odpade produkcija zvezdnitva in kulturnih herojev. Image blagovnih znamk je iznièen, ustvarjalci pa nastopajo brezosebnostno. Taken koncept ilustrira triumf kolektivnega nad individualnim. brkone priporoèa marsikatera regularna religija. Na vzpodbujanje slednjega apelira tudi univerzalni jezik tovrstne glasbe, ki obièajno nima besedila (obèinstvo od èasa do èasa nagovori DJ s kaknim ekstatiènim sporoèilom) in odpira prosto pot za aplikacijo èesarkoli brez padanja v kalup besed. e ena pomembna znaèilnost te elektronske glasbene zvrsti je, da je zreducirana na nekaj ponavljajoèih se bitov s poenostavljenim ritmom, brez posebne melodije in deluje skoraj mantrièno. Do skrajnosti oèièene, minimalistiène, poenostavljene oblike sugerirajo tovrstno simpliciteto tudi v razmiljanju, ki presega vsakrno disharmonijo, neskladje, fragmentacijo, kaotiènost. Dodatno pretirana glasnost pa vodi tudi v telesno neizrekljivo ugodje za privrence, (ki je lahko zaradi pretitavanja pospremljeno s okom konca). Èlovekova potreba po obèestvu in pripadnosti skupnosti je neizpodbitna. In kljub temu da je rave zabava na zunaj videti kot mnoica osamljenih vase zazrtih plesalcev, je doivetje znotraj te skupine izrazito kolektivno. Ponovna vzpostavitev obèestva (s sicer suverenimi posamezniki) potrjuje posmodernistiène prvine. Na videz eden mimo drugega delujoèi posamezniki tvorijo moèno celoto, ki jo povezuje nova presena etièna vrednota brez materialne eksistence. V tem se zdijo vrednote navadnega sveta kot so drava, etniènost, rasa, spol, spolna usmerjenost, drubeni status banalne in trivialne. Duh protestantske etike tu nima veè mesta, mladi ne teijo k tradiconalnim vrednotam in h kopièenju materialnih dobrin, ampak si elijo svobode, odprtosti, nevezanosti, neomejenosti, pretakanja, globalne povezanosti. Privrenci pogosto govorijo o pozitivnem doivljanju sveta, miru, enotnosti, ljubezni, toplini, solidarnosti in podobnih prijaznih vrednotah, ki e en pomembena lastnost, ki potrjuje religiozne/spiritualne vsebine v rave-u je njegova popolna aseksualnost. Èe ste prili na rave po erotièno spogledovanje in zapeljevanje tako znaèilno za disco zabave sedemdesetih, potem lahko mirno zapustite prizorièe. Saj ne da privrenci ne bi bili spolno aktivni, a med obredom samim je za osvajanje bolj malo prostora in je prepuèeno za afterhours3 nadaljevanja. Na rave pridejo obiskovalci plesat in uloviti obèutek, ki se ga ne da ubesediti. Zgolj seks in zabava sta na rave-u transcendentirana. Aseksualnost ali predseksualnost se prezentira tudi v modi in naèinu oblaèenja. Znaèilna so ohlapna in prevelika oblaèila, ki ne povdarjajo oblin in delujejo kot prevelika oblaèila 3 beseda je praktièno neprvedljiva in pomeni zabavo, ki se zgodi po rave-u in je namenjena predvsem umiritvi po pogostem pretiravanju v elji po preseganju 4 pogosto v rave slengu, najdemo besedo tribe, kar pomeni pleme Je pa rave nedvomno religija brez cerkve. Tu se namreè izgubi moment institualizacije. Neinstitucionalna ureditev pomeni obliko nomadstva4 , ki omogoèa laje prehajanje in je v slogu tovrstne kulture, ki ne prepuèa radikalnih, obvezujoèih in izkljuèujoèih normativov. Produkt so neartikulirane oblike obèestva, ki s svojo prepustnostjo oblikujejo prilonostno obèestvo. Ohlapnost in pomankanje konstitutivnopovezovalnih dejavnikov dopuèajo monost spreminjanja. A prav to je skladno z mamljivo formo komunikacije, ki je neoprijemljiva, abstraktna in minimalistièna in se zdi ravno pravnja za futuristiène napovedi naslednjega tisoèletja. Rave je subkultura, urbani alternativni trend, ki se pojavi kot odgovor darkerski sceni osemdesetih pri tem pa koketira s svetlimi vrednotami hipijevstva v sedemdesetih. Njegova nesporna vsebina pa so tudi rituali, obredi, pripadnost obèestvu, transcendentalna simbolika, ki definirajo religijske/spiritualne naèine. VIRI: P. Berger & Th.Luckmann: Drubena konstrukcija realnosti, 1985. Th. Luckmann: Nevidna religija L. Tomlinson: This Ain´t No Disco...or Is It? Youth Culture and the Rave Phenomenon. V: J. S. Epstein (ur.) Youth Culture; Blackwell Publishers, Oxford 1998. M. tefanèiè: Rave in grave. V: Mladina, t.12, 1996. M. Ule: Psihologija vsakdanjega ivljenja; ZiPS, Ljubljana 1993 44 NOVA VERA? Miha Èernetiè Psiholoki vpliv mrenega trenja na posameznika tudija primera Eden od sistemov mrenega trenja je to, èemur ljudje pravijo Amway. Gre za tvrdko, ki vkljuèuje izdelovanje doloèenih predmetov ter njihovo prodajo. Pri slednji sodelujejo z zdrubo Network 21, ki je mrenega znaèaja in bo predmet prièujoèega èlanka. Na resniènem primeru, to je osebi, ki v mrei Network 21 dejavno sodeluje sedaj e priblino leto dni, bom skual prikazati nekatere psiholoke vidike takega udejstvovanja. Oseba ivi in dela v Sloveniji, je mokega spola, v petdesetih letih starosti. Poznam jo osebno in upam, da dovolj dobro, da lahko napiem nekaj opaanj. V èlanku se bom oprl na èlanek Johna Hoaglanda z naslovom Is Amway a Cult? An Analysis. Hoagland se v svojem èlanku sprauje, ali je Amway kult. (Pri tem nima v mislih samega Amwaya, temveè Amwayeve motivacijske organizacije, mreo za prodajo izdelkov. Menim, da je mrea Network 21 v obravnavanih vidikih s tem primerljiva.) V svojem èlanku Hoagland po knjigi Roberta J. Liftona Thought Reform And The Psychology Of Totalism iz leta 1961 navaja kriterije za to, kdaj gre v skupini za destruktivni kult: miljejska kontrola, kult izpovedovanja, sveta znanost, uporaba znaèilnega jezika, doktrina nad osebo. Nato pa Hoagland dodaja e svoje kriterije: ponujanje edinstvene oblike reitve, obsipavanje z ljubeznijo, kognitivna disonanca, karizmatièno voditeljstvo, uporaba prevar in novaèenja, neprostovoljno sluenje in izkorièanje, loèitev od prijateljev in druine, potlaèitev kritiènega miljenja, diskreditacija zunanjih informacij, izguba neodvisne presoje, strahovi v zvezi z zapustitvijo, odtegnitev spanja, dezorientiranost in èutna preobremenjenost. Poglejmo, ali in v kolikni meri so navedeni znaki opazni pri naem preizkuancu (navedem lahko samo znake, kot jih vidi zunanji, v mrei neudeleeni opazovalec, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo tudi drugi znaki): MILJEJSKA KONTROLA Preizkuanec in somiljeniki se tedensko zbirajo v velikem tevilu (polna dvorana) na predstavitvi poslovnega naèrta, obèasno na seminarjih ob koncu tedna (vèasih tudi v tujini), v manjem tevilu pa tudi na drugih sreèanjih. Preizkuanec èesto poslua kasete, namenjene motivaciji in izobraevanju v zvezi s poslom. Ima tudi precej knjig, ki jih prodaja mreno podjetje. Poleg tega pa veliko èasa preivi s sodelavci v mrei. Vsebina knjig, kaset in seminarjev je podobna, z njo pa so uglaeni tudi somreniki, s katerimi se preizkuanec drui, zato bi lahko govorili o enotnem okolju, ki ga preizkuancu ustvarja mrea in kar sodi k njej. UPORABA ZNAÈILNEGA JEZIKA Miha Èernetiè je tudent drugega letnika, ki bi rad opravil izpit iz statistike. Dasiravno je nekdaj menil, da ni za matematiko, sedaj z zanimanjem odkriva neustavljive èare statistike. Preizkuanec uporablja za svoj posel znaèilne izraze, veèinoma angleke. Kae, da znaèilno izrazje poveèuje obèutek pripadnosti skupini. PONUJANJE EDINSTVENE OBLIKE REITVE Preizkuanec je preprièan, da si bo s poslom v nekaj letih pridobil denarno neodvisnost, da bo torej imel veliko prostega èasa in obenem tudi veliko denarja. Zdi se, da v mrei vidi edinstveno poslovno prilonost, pa tudi prilonost za osebnostno rast. Knjige, ki jih kupuje v mrenem podjetju, bi lahko v precejnji meri uvrstili v zvrst ètiva za samopomoè, nekakne psihologije za laike. OBSIPAVANJE Z LJUBEZNIJO Opazna je velika prijaznost preizkuanca do soudeleencev v mrei (ta prijaznost je dvosmerna) ter do morebitnih novih pripadnikov. Ni jasno, v kolikni meri je ta prijaznost pristna, dejstvo pa je, da je preizkuanec motiviran za prijazno vedenje do ljudi, ki mu lahko pomagajo do zasluka. KARIZMATIÈNO VODITELJSTVO Ta znaèilnost je zelo oèitna. Na seminarjih, v knjigah in na kasetah ljudje, ki so v poslu menda uspeli, pripovedujejo z velikim arom, poudarjeno èustveno, dostikrat zelo odloèno. UPORABA PREVAR IN NOVAÈENJA Ko preizkuanec povabi svojo morebitno stranko na predstavitev, ji ne pove natanèno, za kaj gre, ampak ji stvar predstavi samo kot poslovno prilonost, celo kot monost za osebnostno rast; za kaj gre v resnici, ji razkrije ele na sami predstavitvi. To je na nek naèin prevara in sicer prevara v smislu zamolèanja pomembnih informacij. Pomembnih e posebej zato, ker bi morda odvrnile stranko. 45 NOVA VERA? RAZPOLOENJE IN OSEBNOSTNE SPREMEMBE Preizkuanec je videti sreèen, bolj kakor prej. Ni jasno, ali gre to na raèun potlaèitve negativnih èustev, na raèun potlaèitve negativnih informacij v zvezi z dejavnostjo (torej zaradi velikih prièakovanj) ali pa je obèutek sreèe posledica dejanskega, objektivno ugodnega stanja. NEPROSTOVOLJNO SLUENJE IN IZKORIÈANJE Dasiravno preizkuanec z dotiènim poslom denarno e zdaleè ni uspeen, saj zapravi precej denarja za nakup izdelkov in motivacijskih pripomoèkov (knjig, kaset in vstopnic za razne seminarje), je videti, da sodeluje povsem prostovoljno. Moène prevlade odhodkov nad prihodki ne doivlja kot izkorièanje, marveè meni, da mora sedaj nekaj vloiti, èez nekaj let pa mu bo obilno povrnjeno. LOÈITEV OD PRIJATELJEV IN DRUINE Opaziti je loèitev od druine (ki sama v poslu ne sodeluje in se z njim ne strinja), saj preizkuanec veliko èasa preivi na sreèanjih mrenikov ter na predstavitvah pri svojih morebitnih strankah. POTLAÈITEV KRITIÈNEGA MILJENJA, KOGNITIVNA DISONANCA, DISKREDITACIJA ZUNANJIH INFORMACIJ IN IZGUBA NEODVISNE PRESOJE Do kognitivne disonance je v preizkuancu na zaèetku prihajalo, kar se je kazalo tako, da se je na pripombe in argumente, ki se z mreno filozofijo niso skladali, odzival z navajanjem protiargumentov in pripravljenostjo na razpravo. Sedaj navzven ni videti, da bi prihajalo do kognitivne disonance; verjetno so se stalièa v preizkuancu dovolj utrdila, da do nje dejansko ne prihaja veè. Ni videti, da bi se preizkuanec ukvarjal z neeljenimi argumenti. Pogosti so odzivi v smislu Govorite, da je stvar slaba, pa je sploh ne poznate. Tako bi lahko v doloèeni meri govorili o potlaèitvi kritiènega miljenja zaradi potlaèevanja in zanikanja neprijetnih informacij ter o odsotnosti objektivne presoje zaradi selektivne validacije. STRAHOVI V ZVEZI Z ZAPUSTITVIJO Pri preizkuancu jih ni opaziti. Toda ne glede na to, ali so prisotni ali ne, ni verjetno, da bi se kazali navzven. Vpraanje je tudi, ali bi se jih preizkuanec zavedal; strah pred zapustitvijo skupine se namreè lahko nanaa tudi na izgubo kroga prijateljev (èlanov mree), v katerem, kot smo e zapisali, vladata velika prijaznost in sprejemanje. ODTEGNITEV SPANJA, DEZORIENTIRANOST IN ÈUTNA PREOBREMENJENOST Odkar se preizkuanec ukvarja z mreenjem, opazno manj spi. Odkar se ukvarja s poslom, so se pri preizkuancu (v kolikor je to mono opaziti brez uporabe osebnostnih vpraalnikov) pojavile osebnostne spremembe v smeri proti sledeèim lastnostim: afekcija (A), parmija (H), surgentnost (F), pripadnost skupini (Q2), radikalnost (Q1) in javno samozavedanje, e posebej izrazito pa sentiment jaza (Q3) in obrambni slog zanikanja. V sistemu vrednot se je okrepila vrednota gmotnega bogastva in razkoja. Zmanjale pa so se sledeèe lastnosti: protenzija (L), rafiniranost (N) in refleksivnost. Opisane znaèilnosti veljajo za celotno preizkuanèevo delovanje, tako za obnaanje v kontekstu mree kot tudi izven njega, èeprav so pri prvem izraziteje. V kolikor so vrednostne sodbe neobjektivne, jih psihologija ne daje, zato se jih bom vzdral tudi sam v tem èlanku. Vsekakor pa lahko zakljuèimo, da ima opisani mreni sistem precejen vpliv na posameznikovo duevnost (èustva, preprièanja), osebnost kot celoto in vedenje. VIRI: Hoagland, J. Is Amway a Cult? An Analysis. Http://www.cocs.com/ jhoagland/amcult.html. 46 GANA Petra Vladimirov Le glej, da se ti lulek ne posui! Oèi so se mu belo vrtinèile med mehkimi gubami uvelega obraza. V mraku blatnih sten so se nemirno bleèale kot obledel plamen veèernih leèerb in zdelo se je, da se bodo zdaj zdaj skotalile iz svojih luknjic ter zaplesale divji ples pod stropom pritlikavega prostora. Dialo je po ognjièu. Po potnih telesih, oguljenih, netetokrat uporabljenih predmetih, po trohneèih koah dlakavih ivali, lobanjah in posuenih opièjih tacah, ki so, zloeni po nekem skrivnostnem kljuèu, leali ob vznoju starega vraèa. Vonj se je meal s pritajenim mrmranjem, njegovo drobno, na pol golo telo se je zamaknjeno pozibavalo ob ritmiènem odzvanjanju eleznega zvona. ali nehote prenaa na druge. Biti zaèaran pomeni preprosto prepustiti se, verjeti, èim manj dvomiti in sploh ne spraevati. Vse drugo pride samo od sebe. Za èloveka, preetega z Descartesovo znamenito mislijo o posameznikovem obstoju, je to lahko sila zoprno, nemara aljivo, èe e ne kar do konca usodno. In z malo nepazljivosti se lahko zgodi prav to, namreè: ni te veè, izgubi se v coprnijah netetih zaèaranih in navsezadnje v svojih lastnih... Zunaj je bilo popoldne. Sonce se je stapljalo z razbeljenim zrakom in se razlivalo po otopelih prostranstvih travnate pokrajine. Vas je v senci potrpeljivo èakala veèera. Tistega veèera je minilo e veè kot mesec dni, odkar sem prila v Gano. Noè je velièastno ovijala drobna blatna poslopja majhne vasice nekje na severu. S Hasanom sva sedela pred hio in nemo strmela v temo, kot da si ne bi upala zmotiti neèesa pomembnega. Sem ter tja je rahlo zapihal veter, v goèavi je zavreèala divja ival in za hip pretrgala monotono pesem oddaljenih bobnov... Let´s go, je dejal Hasan, we should leave him alone! Slii? me je vpraal èez èas, spet ti duhovi... Umaknila sem pogled, ki sta ga vse preveè beli oèesi tam v mraku e zdavnaj posrkali vase. Omotièna sem se povzpela na staro zarjavelo Hasanovo kolo in mu sledila po prani zaraèeni stezi. Svet pred nama je zamigljal. Èvrste kronje mogoènega kruhovca so e poslednjiè tiho zadonele, nato pa jih je zabrisal pi peèenega harmatana. Obzorja ni bilo veè. Spojilo se je z nebom. In nebo se je tedaj tesno oprijelo najinih teles, ki so v tiini prodirala naprej. Nihèe e dolgo ni rekel nièesar veè, bilo je namreè popolnoma jasno: nekaj nas je zaèaralo! Kje?! sem skoraj kriknila in v napetem prièakovanju pobulila v temo, kot da se mi bo zdaj zdaj prikazala sama Devica v ustreznem spremstvu svetih kolegov ali pa nemara kakna frfotava gospodièna prozorne narave ali pa vsaj kaken èisto navaden, klasièen duh. Tistega dne nisem potem sreèala nikogar, ki bi mi pohvalno dejal Now we are all Africans, kot so to storili mnogi, ko sem prviè prebolela malarijo. Biti zaèaran je v Afriki tiho dejstvo in to celo eno izmed tistih, kjer je kakrna koli debata e najbolj podobna povoeni glisti, namreè: nikamor ne pride! Kako, koliko in na kaken naèin je zaèaran, ve vsak sam. O tem se ne govori kaj dosti. Ko postane zaèaran, postane del nekaknega splonega stanja hipnoze, ki ga bolj ali manj ustvarja vsak zase in ga nato hote Petra Vladimirov je... krava. In vsi, ki vas zanima zakaj, jo lahko mirno poklièete na tel. 316-295. Èaka vas goveji nicl in obilo veselih prigod! Niè takega se ni zgodilo. Ne more jih videti, je èez èas dejal Hasan. Daleè proè so. Tam, kjer ni ljudi, verjetno pod katerim izmed kruhovcev. Imajo svoj obred, bobnajo... Slii? Ja..., sem epnila hitro, saj je bilo bobnanje, ne glede na to èigavo, vse preveè oèitno, da bi ga uspel presliati. Vseeno pa je bilo, milo reèeno, kar malce èudno takole sedeti prijetno sit po obilni veèerji in posluati nekaken glasbeno obarvan shod razposajenih duhov. Taken neverjeten pojav v sicer tako obièajnem veèeru pa èloveka z Descartesovim umom kaj hitro spravi v dvome... Ampak..., sem nejeverno povzela, kako pa sploh ve, da so to res duhovi?! Vem, je mirno dejal Hasan, saj jih sliim skoraj vsak veèer... No, to, da sliiva bobnanje, je paè res, zato pa ni e nikjer prav nobenega dokaza, da so to ravno duhovi! Jih je sploh kdo e kdaj videl?! sem dejala e prav vidno zadovoljna s svojo dvomljivo, pokroviteljsko racionalistièno naturo, ki je tako trdno ostajala zvesta svetu Oprah-ova, Esmerald in podobnim sila resnim zgodbam, ki jih pie ivljenje... Hey, obruni, je dejal nato in v njegovem glasu je bilo sliati celo kanèek rahlega pomilovanja, you know so much, but there are some things you have to forget. The truth is not always what you see or hear... Hasan je govoril e naprej. Govoril je poèasi in potrpeljivo, govoril je tisto o gledanju s srcem ali èemerkoli paè e, pripovedoval je o duhovih, o svetih krajih, drevesih, rekah, o pritlikavih kratih z magièno moèjo, o èarovnicah in coprnijah...; govoril je tiho, da si e vedno lahko slial oddaljeno pesem bobnov, tako pritajeno, da so jo nemara res ustvarjale nevidne roke razposajenih 47 GANA zagreila vsaj kaj od prepovedanega, ko pa so ti duhovi tako preklemano zahtevni, ivljenje pa te kot nalaè potiska v skunjave, za katere niti ne ve, da to so. e preveè iv je bil spomin na èasopisni èlanek iz tednika P&P, ki govori zgolj resnico. Èlanek je govoril o tem, kako so se v Akri v skrivnostnih okolièinah zmanjevali lulèki, èe e niso kar preprosto odpadli! duhov... V Gani, tako kot verjetno povsod na zaèarani celini, so duhovi le e dodaten del e tako mnoiène populacije. In kadar si èlovek z Descartesovim umom drzne izraziti le trohico dvoma na raèun njihovega obstoja, si domaèini nadenejo sila resen, rahlo pedagoki izraz, èe Duhovi so in bodo in pika! In zakaj bi bilo vendar potrebno to dokazovati, ko pa tako ali tako e vsi vedo?! Ah, obruni, vi pa res znate komplicirati, se je smehljal Hasan, vidi tiste krokodile tam v mlaki? e davno tega so prili z neba. Ne verjame? Nemara se sprauje, kako je to mogoèe?..., se je smehljal e naprej, medtem ko je moj pogled nejeverno vrtal vanj in so misli begale sem ter tja, da bi nale èim bolji naèin, s katerim bi razloila osnove darwinistiène teorije, o kateri pa, resnici na ljubo, nimam prav dosti pojma. K sreèi pa je Hasan e davno nael odgovor. Povedal ga je tako pribito, da bi e sam klub fanatiènih ljubiteljev evolucije pri prièi utihnil. Seveda je mogoèe, je dejal,poslal jih je namreè Bog! Domaèini e od nekdaj verjamejo v obstoj Boga. V nekoga vsemogoènega, ki je na nebu in je tja gor priel po tistem neljubem dogodku z neko kmetico, ki je tlaèila fu-fu. Bil je ravno namenjen na Zemljo, pa ga je kmetica tako sunila s kolom, medtem ko je z njim gnetla lepljivi hlebèek, da ga je odneslo visoko nad oblake, kjer je potem ualjen tudi ostal. Vseeno pa je prisoten vselej in povsod. Iz njega se rojevajo duhovi, ki se uteleajo skoraj v sleherni zemeljski materiji. V grobem se delijo na plemenske, regionalne, druinske in individualne. Delitev nekako ustreza tudi velikosti njihove manifestacije in s tem tudi moèi njihovega vpliva. Tako se plemenski duhovi veèinoma naselijo v rekah, jezerih, gorah, individualni pa domujejo v majhnih predmetih, lahko tudi èisto vsakdanjih, na primer starih konzervah, zavrenih zajlah, scufanih kosih blaga, da ne bi vzbujali preveè nepotrebne pozornosti. Njihovo prisotnost lahko zaznajo le tisti s posebno moèjo, ponavadi vraèi ali po domaèe fetipriesti, in jih nato ustrezno dodelijo posameznikom kot nekakne fetie, da jih v ivljenju varujejo in jim prinaajo sreèo. Duhovi so kajpada tudi v ivalih in rastlinah, ki z njihovo prisotnostjo postanejo zdravilne, sila mogoèni pa so tisti v drevesih. Med njimi je nedvomno najbolj skrivnosten baobab, kruhovec. Zanj pravi legenda, da po boji kazni raste s koreninami navzgor. V njem kar mrgoli duhov, pod njim pa se ponoèi zbirajo èarobna bitja, kratje in cele druèine vreèavih èarovnic. Najmogoèneja izmed vseh duhov pa je boginja zemlje. Ta je namreè dom slehernemu, èlovekemu, bojemu, ivim in neivim. Je hrana, ivljenje in smrt, ki jo polje med ljudi, je najstraneja med vsemi. Zato jo je potrebno nadvse spotovati... Ponekod velja pravilo, da jo lahko obdeluje le na doloèene dneve, po njej nikakor ne sme razuzdano polivati èloveke krvi, e na misel ti ne sme priti, da bi vanjo zakopal mrtvo noseènico, ne da bi ji vnaprej odvzel e nerojenega otroka... in kar je najvaneje: bog ne daj, da bi seksal v (njenem) grmovju!!! In kaj se zgodi, èe prekri pravilo, ki ga zahtevajo duhovi? sem neuèakano epnila v temo in si vneto elela, da je kazen vsaj nekoliko manja, èe tega ne stori nalaè. Prav verjetno je, da sem You never know, je Hasan niè kaj tolaljivo skomignil z rameni, everything is possible! Hotela sem ga br povpraati glede odpadlih genitalij, a sem se zadrala. Zazdelo se mi je namreè, da je napoèil èas, ko lahko tudi jaz povem kaj imenitnega. Kaj takega, kar je primerno straljivo in èesar ne ve e prav nihèe, sploh pa ne kaken razvpiti tednik za gospodinje, kot je na primer P&P. e vem! sem kriknila pokroviteljsko, something really strange happened to me!!! In z glasom, ki pritièe najskrivnostnejemu, sem prièela pripovedovati zgodbo. Z Vero sva se peljali po ozki, pa vendarle svee asfaltirani cesti nadaleè od Teme. Travnata pokrajina je neno valovila in se v daljavi gubala v nizko Ekwapimsko hribovje. Pripravljala se je popoldanska nevihta. Nebo se je prièelo gostiti in modra sivina je grozeèe bingljala z nebesnega svoda, kot da se bo vsak hip raztreèila na zemljo in pod seboj pomendrala sleherno bilko tropskih planjav. Ob cesti pa so e kar poleavali babooni. Predrzno, kot da jim prav niè ni mar, so zehaje odpirali svoje velike zobate èeljusti in vtikali vanje sosedove bolhe. Sicer je bila cesta prazna. Drveli sva molèe. V daljavi se je e prikazal Krobo hill. Ob vznoju sva izstopili. Nad nama se je kakih 300 metrov visoko dvigala gladka 48 GANA skalnata stena, na vrhu je arel kri. Prizor paè, kakrnega zgledno tankoèuten popotnik nikakor ne sme kar tako izpustiti izpred svojega budnega fotoobjektiva. Poèakaj! je kriknila Vera, ko sem kot kaken divji bojevnik vihtela fotoaparat pred seboj, mar ne ve? Gora je vendar sveta. Z vrha so nekoè vojèaki plemena Krobo porivali ujete Aantije in jih tako morili. Od takrat naprej na njej bivajo duhovi. Zato pa res ne bi bilo dobro... Zopet sem si nadela tisti klasièni nejeverni pogled, ki je veljal e kar nekako za del moje popotne afrike opreme, in ga zapièila naravnost v njo. No, prav. Povem ti zgodbo, je zamahnila z roko,potem pa stori, kot eli. Bilo je pred leti, ko smo ele prili v Gano. Z oèetom sva la na pot, da bi si malo pogledala deelo, malo fotografirala..., pa saj ve, kako je to. Pojma nisva imela, kaj ta hrib sploh pomeni in oèe je naredil kar nekaj posnetkov prav od tu, kjer zdajle stojiva. No in..., sem dejala, napeto prièakujoè zasluenih èudes. Niè. e ena sama samcata fotografija ni uspela. Vse ostale so, prej in potem, na tistih, kjer bi moral biti hrib, pa ni bilo nièesar. Le tema, popolna tema. Torej, sedaj ve in zaradi mene lahko poène, kar te je volja, je zakljuèila na tisti zoprni naèin, ki vedno pripelje do tega, da niti sluèajno ne stori tistega, kar ti je bilo tako irokosrèno dopuèeno. Povesila sem fotoaparat. Pred mano so se na dih jemajoèi podlagi nevihtnega neba dvigovale razburkane stene, polne z vsemi avbami namazanih duhov, jaz pa sem ravnokar v skrivnostnih okolièinah prebolela smrtnonosno malarijo, torej... Pojdiva, sem zamrmrala in sedla v avto,èlovek nikoli ne ve... Sploh pa... Vera je ena izmed tistih ljudi, ki jim enostavno mora verjeti. Je namreè hèi bivega jugoslovanskega ambasadorja in ima mobitel... Niè nenavadnega, je dejal Hasan,to se dogaja. In br mi je povedal e tisto o trmastem mistiènem kamnu, ki ni hotel s svojega mesta in se je vrnil tja vedno, ko so ga konèno uspeli premakniti; pa o umrli sestri z domotojem, ki je pred lastnim pogrebom elela domov in avto, s katerim naj bi jo pripeljali na pokopalièe, ni vgal, dokler ji tega niso na glas obljubili in tako potem tudi storili... Volji duhov se enostavno ne more upreti, je dejal in se zazrl v leni plamen veèernega ognja. Z duhovi se torej ne splaèa afnati. Najpametneje je, da paè ravna, kot ti veleva èarobni bonton, kajti èlovek resnièno nikoli ne ve. Zato je dobro, da prvi griljaj dnevnega obroka lepo deli z njimi. Zaluèa ga v pesek pred sabo in ni vano, èe ga potem kaj hitro pojejo sestradani psi. Duh je gotovo e zdavnaj odnesel, kar mu pripada. Pa tudi sicer se kar naprej nekaj daruje. Ponavadi so to ovce, koze in kokoi ob rojstvu, smrti, dnevih iniciacije in drugih ustrezno pomembnih dogodkih. Sploh pa se spodobi, da umrlega dodobra opremi za pot v svet mrtvih. To ponavadi pomeni, da ga obleèe primerno, ga umije, mu da kaj denarja, pijaèe in hrane ter nekaj daril za druge e mrtve. Kajti pot do one deele je dolga, èeprav tam ni dosti drugaèe kot tu. Je enostavno le bolje. Tam bojda ni veè bolezni, ni gluhih ne slepih, pohabljeni zopet dobijo roke in noge. Sicer pa ostane to, kar si bil. Zato je tudi pred èasom veljalo, da z mrtvim kraljem odide e del njegovih dvorjanov, npr. lingvist, ki govori ljudstvu v njegovem imenu, ene in sluge in kajpada kuhar. Ob smrti èloveka zapusti dih ivljenja (honhom), ki ga je ob rojstvu skupaj z duo (okra) v telo dahnil Bog. Otroka torej sestavljajo Bog, mati in oèe. Mati je kri (bogya), oèe pa spirit (sunsum), ki tvori èlovekov znaèaj. Mrtva oseba zgubi tudi okro. Ta se vrne nazaj k Bogu, sunsum pa odide v svet mrtvih. Èloveka doloèa usoda, ki ti jo polje Bog preko okre. Ta je al lahko tudi slaba. To konkretno pomeni, da si razuzdan, tat in morilec, alkoholik, preutnik ali pa enostavno eden izmed tistih, ki umre brez èasti. Takna je smrt zavoljo neèiste bolezni (npr. gobavost), èarovnij in prekletstva, smrt ob porodu, èe si ubit ipd. V teh primerih je smrt gotovo kazen za tvoja skrita neèista dejanja, zato je le znak, da si bil hudodelec. Sem prav tako sodi samomor, kajti tega stori le zaradi hudo slabe vesti. V vseh teh primerih sunsum ne najde miru in tava v nekaknem medsvetu kot slikovita visoka, bela poast in strai. Nazaj na zemljo se lahko vrne, vendar le pod pogojem, da bo popravil napake, ele potem si zaslui spokojno bivanje v svetu duhov. Reinkarnirajo se lahko tudi tisti, ki imajo med ljudmi posebno nalogo, npr. poglavarji, pomembni bojevniki, vraèi... Ko se otrok rodi, e ni èlovek. Èe umre ob rojstvu ali nekaj dni po tem, ni deleen nikakrnega pogrebnega slavja, starem pa ni dovoljeno alovati, saj je novorojenec bolj pripadal svetu duhov in s tem tamkajnjim starem. Èe enski ob porodu umre veè otrok 49 GANA zapovrstjo, verjamejo, da je to en in isti duh, ki prihaja in odhaja. Vèasih ga celo okarakterizirajo kot zlega, kot nekoga, ki je v slubi hudièa in na taken naèin obremenjuje nesreène stare. Ponekod velja, da dojenèkom v lica in druge dele telesa vreejo razlièna znamenja, da ne bi veè eleli oditi nazaj k duhovom, saj jih taknih tam ne bi veè prepoznali. Vèasih so iz istega razloga otrokom zaèasno dodelili tudi kakno grdo ime, taknega, ki se ga je duh sramoval, zato se je potuhnil tu v naem svetu. Bitje konèno postane polèlovek po osmem dnevu, ko se mu dodeli stalno ime. Ponavadi odraa njegovo poslanstvo, ki ga je po pogovoru s predniki ugotovil vaki vraè. Ganci imajo veèinoma tri imena: tradicionalno, angleko in ime, ki ustreza dnevu v tednu, ko si se rodil. Èlovek postane, ko odraste. To se zgodi po iniciaciji ali pa preprosto takrat, ko se poroèi. Vraèi so torej tisti, ki imajo moè komuniciranja s predniki. Ti jim sporoèajo prihodnost plemena ter posameznikov, opozarjajo jih na nevarnosti, predlagajo ugodne reitve problemov, ustrezne vojake operacije in povedo, kako ozdraviti teko obolele. Vraè postane, ko te za to izberejo duhovi sami. Takrat pade v trans in povedo ti, kakne so njihove elje. Ponavadi ima vsak posamezen duh ali boanstvo svojega vraèa. Ko ta to postane, pravijo, da se z duhom poroèi. Temu potem sledi dolgoletno izobraevanje. Z duhovi in nadnaravnimi silami so povezane tudi èarovnice. So tiste, ki izvajajo zloglasni voo-doo. Èarovnice lahko delujejo brezpredmetno, z uroki. Povzroèajo zoprne nadloge in bolezni, ki se lahko konèajo s smrtjo. Vèasih uporabljajo razne pripomoèke, zvarke iz èlovekih nohtov, las, zeliè ter raznih ivalskih delov telesa, razne magiène predmete in lutke, ki jih prebadajo z eblji, da rtvi prizadenejo boleèino. Kadar èlovek zboli zaradi uroka èarovnice, ga ne pozdravi nobena moderna klinika veè, pa naj bo e tako svetovno priznana! Pozdravi ga lahko edino dobri mag, ki pozna metodo dotiène èarovnice in je hkrati moèneji od nje. Njihova naloga je poleg tega tudi preganjanje coprnike drhali, saj so edino oni tisti, ki jim lahko prizadenejo boleèino in smrt. Znano je, da se èarovnice ponoèi zbirajo na krajih, ki normalnim ljudem povzroèajo tesnobo, pogosto pod starimi drevesi. Tam kujejo hudobne plane, balinajo s èlovekimi glavami, zaradi èesar takrat doloèeni ljudje trpijo hud glavobol, ali pa enostavno letajo po zraku. Vèasih se pokaejo le v obliki majhnih, hinavskih ognjev, da jih ljudje ne bi mogli razkrinkati. govori zgolj in samo resnico, navaja cel ducat taknih torij. Med njimi so najbolj pogoste tiste, ki z vsem bolj ali manj zanesljivim dokaznim gradivom poroèajo o tem, kako je neko dekle rodilo kaèo, njena prijateljica raka, ivilja iz sosednje ulice kuèarja in to celo kar nekaj njih. Takim dekletom se potem niè kaj dobrega ne obeta. Pa ne le zavoljo potomcev, èarovnice paè zasluijo svoje... Pred èarovnicami in njihovimi hudobnimi naklepi èloveka lahko posvarijo sanje. e posebej resno velja jemati noène more in sanje, v katerih te preganja èreda pobesnelih krav. Te namreè slikovito povedo, da ti je pravzaprav za petami cela horda èarovnic in skrajni èas je, da nekaj stori. Precej bolje se godi tistim, ki jih ugrabijo kratje. Pritlikavi, s stopali obrnjenimi nazaj, se skrivajo nekje po gozdovih Ekwapimskega hribovja ter preijo na mlada dekleta. Saj ne, da bi jim nudili ravno komfort v smislu klasiènih pravljic, paè pa jih nauèijo zdravilstva. Tako se dekleta èez leta vrnejo spet nazaj med ljudi, kjer dobrodola lahko koristijo svoja pehtovska znanja. Ko stvari pripeljejo e tako daleè, da je zdravo èarovnico nemudoma razkrinkati, je najpametneje, èe jo ièe kar med svojimi blinjimi sorodniki. Èarovnice namreè lahko prizadenejo le nesreène èlane druinskega kroga. In e drobcen namig: najbolj sumljiva je stara teta, ki so ji odpadli e vsi zobje, razen dveh ali treh. Èarovnice nedvomno prepoznamo tudi po sila èudnih dejanjih, ki jih nikakor ne moremo pripisati potenemu èlovekemu rodu. Zgovorni èasnik P&P, ki seveda You see, eweryting is possible, je dejal Hasan in v zaspanih oèeh so mu zaplesali ugaajoèi plameni veèernega ognja. Pokrila sva se s tanko odejo in molèe poirala misli preteklega dneva. Noè je postala tiha in hladna. Na nebu so kot roj posrebrenih muic meikale zvezde. Vrtele so se okoli lune, kot drobni insekti ob noènih luèeh, verjetno e dolgo potem, ko sva midva zaprla oèi in sladko zaspala, tam v neki vasici na severu Gane. Èez nekaj dni sem odla. Nazaj proti jugu. Natlaèeni kombi se je leno prevraèal èez cestno hribovje, v zaspanem ritmu smo poplesavali drug drugemu v naroèjih kakor v zibki utrujene starke. Bila je tema. Le tu in tam si pod starim drevesom zagledal osamljene ognje... Strmela sem skozi okno. Kura ob meni je tiho zaprla svoj bedni pogled, kaseta je v tretje hreèala hit zadnjega tedna. You, see, me je epetaje dregnil mlad fant, you see? Ghosts, je dejal in mi ponudil koèek prezrele papaje. Vidim, sem odvrnila in zagrizla v slastno meso. Bilo je namreè popolnoma jasno... 50 UTRINEK Toma Tiler Odreitelj 8 Prav zdaj se mi je zazdelo. Oblo me je spoznanje. Zasrbelo me je in sem se popraskal tam nekje. (Tam nekje juno.) Ne, to ni to Niè ne pomaga Spoznanje je e kar tukaj v moji glavi. V moji glavi? Ne more biti Zunaj je, vsepovsod je (Ko ugasnem luè, ali bo izginilo???). Ni. Prekleto, ni! it. Kaj torej pravi? ... (prebiram spoznanje) (e vedno prebiram spoznanje) NEEEE! Hudièa! Kaj? Konec?! Kaj, konec?! Èesa, zaboga?! VSEGA!!!! AAAAAAaaaaa!!!!!!! (klicajev ni nikoli preveè!)!!!!! Blia se konec vsega, tega èlanka (do konca èlanka e 982 besed), tega faksa, tega ivljenja (tudi tvojega, bralec), tega sveta!!! Brezup!!! Kaj, o kaj mi je storiti v tej noèi? Stoj, bralec! e nekaj mi pravi Berem Posluam Gledam krat na goreèi pici mi pravi: Ti! (torej jaz) Samo tij (me lejko spremeni ?) lejko rei svet! Houli smouki! Jaz sem izbran!!! Jes, Jes, Jes. Konèno. Tudi jaz, od vsega sveta pozabljena nièvredna gnida, lahko pridem kdaj na svoj raèun. JES. Tisoèletne krivice so popravljene. Jaz sem tisti. Jaz sem glavni. (Do konca èlanka e 898 besed.) Jaz in samo jaz sem Bog, odreitelj, mesija, Alah, Buda, Tito, Zeus, Mohamed Ali, Pele, Jezus, Marija (ne, to ne) in Jupiter v eni osebi. Jaz imam moè. Imam svojo moè!!! To je v poduk vsem tistim, ki so mislili, da pa iz tega smrkavca, ki se zna samo z rolerji vozit in puncam (na svoj prav posebno neumen naèin) nagajat, niè ne bo. Ampak zaboga (torej zamene) do konca sveta je samo e malo èasa. Zbrati se moram. Zberi se! Zberi se! Zberi se! Zberi se! Zberi se! Zberi se! 7 Zdaj, ko smo se zbrali vsi mi, jaz, Bog, Alah, Svetovid, Zeus, Tito in podobni frajerji v eni osebi, lahko priènemo. Toma Tiler je MCD*-jevec, ampak mi ga imamo vseeno radi. *minimalna cerebralna disfunkcija Izdelati je potrebno strateki naèrt. Kako prepreèiti konec sveta??? Potem pa naèrt predstaviti vsemu ljudstvu, vsej tej nièvredni raji, ki se je bomo seveda usmilili. Mislimo e vem!!! Poskusimo s pogojnim vpisom! Niè ni lajega kot od nekod privleèi neumno zdravniko sprièevalo in se zaradi ulja na mezincu privleèi skozi Ah, tega mi ne poènemo Ni v stilu. Spomniti se moramo neèesa res velièastnega. (Do konca èlanka e 715 besed!) 6 Hudièa, zmanjkuje nam èasa. Mislimo. Zavihajmo rokave in mislimo z golimi rokami e vem! Vzemimo nekaj spremenljivk, izraèunajmo faktorsko analizo in skoraj zagotovo bomo dobili kaj pomembnega in dobrega. To poènejo bojda vsi. Pa kar nekako gre. Ampak neeeee, tudi to ni dovolj stajli, fensidensi. (Do konca èlanka samo e 663 besed!) Mislimo, zaboga. Kaj je zdaj to? Zakaj se ne spomnimo nièesar pametnega. Kje pa smo? Na Oddelku, seveda! Tukaj ne bo lo z dobrimi idejami Gremo na èaj-kavo-kakav!!! 5 Pae! Mmmm In glej ga Iluminacija, razsvetljenje, heureka! Tukaj je moj velièastni naèrt! Vsi vi, ki bi radi preiveli konec sveta (Do konca e 609 besed). Veselite se. Jaz, va reitelj, sem tukaj! Ne boste umrli! (Razen tistih zares porednih.) Po moji volji boste reeni. Ja. Po moji volji. Èastite me. Hvala. Posluajte me, ubogajte me, delajte tako, kot vam pravim in morda se boste zlizali. Pozor, poènite toèno to, kar vam bom rekel! Smo se razumeli? Za menoj Tukaj (v parku za faksom) se bomo dobivali vsak veèer. Vsak veèer! (Tudi v snegu.) Postavili bomo skupaj kup kamenja in mu rekli oltar. Oltar odreenja. Odreenja po moji volji. Svobodni volji. 4 Vsak veèer se torej tukaj dobimo. Gospodje, vi pridite ob 21.33. Gospe, ve pa toèno ob 22.17. Bodite toèni, ali pa boste pogubljeni! Gospodje, vi prihajajte v oblekah in klobukih. Urejeni. Poskusite se prebiti èez blato kar se da èisti. V desnih epih nosite majhne lesene rogovile, ki bodo na simbol. V levih epih nosite vae greha polne denarnice. Skupaj se bomo oprali vaih slabih dejanj. Dnevno bomo na oltarju darovali po tisoèaka vsakega od vas, zadnje dni pa kar desettisoèaka, da bo bolj zaleglo. Poloili jih bomo torej na oltar. Zamrmrali Tiste besede (ki si jih moram e izmisliti), se obrnili proti azimutu 231 kotnih stopinj in zavpili: Fej! Potem bomo skupaj zaprli oèi in ponavljali (mie, seveda): Denar, izgini! Denar, izgini! Denar, izgini! Denar, izgini ! In èe bomo dovolj srèno poèeli to vsaj 57 sekund, bo denar izginil in mi bomo po moji volji korak blie reitvi. (Do konca èlanka e 369 besed!) Pomnite, tovarii, to bomo poèeli vsak veèer. Èe vam bo zmanjkalo denarcev, ker ste jih morda v vai slepoti vloili v kakne Zdenexe ali podobne hudièeve kremplje, si jih boste izposodili, od tistih, ki ne bodo li po vai poti odreitve, temveè bodo za vedno pogubljeni. 3 Gospe, ve boste prihajale kasneje. Obleèene boste v dolge (ne krznene) plaèe. Samo v plaèe! In niè drugega kot plaèe! (Tako mi Bog pomagaj!) Prile boste umite in urejene. (Do konca èlanka je zgolj in samo e 285 besed!!) Prile boste vesele in boste prijazne z odreiteljem. Skupaj bomo prigali radio in si zavrteli kakno dobro staro Vse to zgolj v èiste in potene namene nae odreitve. Ko se bomo ogreli, bom po svoji volji med vami izbral eno nakljuèno (ha-ha-ha) mlado dekle. Ve boste mrmrajoè odle, jaz pa jo bom rtvoval v èiste in potene namene nae skupne odreitve. Potrudil se bom. Za vas. 51 BOGOVI NA ODDELKU 2 In tako veèer za veèerom. Èe se mi bo zazdelo, da bo potrebno, se bomo morda dobivali tudi zjutraj. Odvisno od potreb. Vse za nao skupno odreitev. Na zadnji veèer se bomo skupaj zbrali v parku. Vam bom dal piti posebnega vina, sam pa se bom (do konca èlanka res samo e 165 besed!!!) v novem mercedesu, ki ga bom kupil za nao skupno odreitev sam s svojim trdo zasluenim denarjem odpeljal prosit za milost. Z menoj bo odlo tudi eno od nakljuèno izbranih ( ) mladih deklet. Tisto, ki bo bogovom najbolj poveèi. rtvovala se bova za vas in nikoli veè naju ne boste videli. (Do konca èlanka, prekleto, res samo e 105 besed!!!!) 1 Tako, vam zagotavljam, se bomo prav gotovo reili zanesljive smrti in pogube. Zatorej prihajajte k meni v èim veèjem tevilu in vabite s seboj e tiste, ki jih imate radi in bi jih radi reili krutega konca. (Do konca e borih 63 besed!!!!) Obljubite pa mi, da ostalim, pogubljencem, ne boste spregovorili o tem niti besede. Slutim namreè, takole po èemenju v estem levem rebru, da bi to utegnilo biti slabo za moj, se pravi na skupni cilj. (e 25 besed!!!) Pridite, pridite. Samo jaz vas lahko reim. (15!!!!!!). Pridite in oèistite se. Dame e preden gredo od doma. (5!!!!!!!) Zdaj! Zdaj takoj! (1!?!?!?!?!?) AAAAaaaaaaa!!!!!!!. 0 Toma Tiler Bog je med nami Mnogi med vami, neverniki, ne veste, da sploh obstaja. Ne zavedate se, da je Nekdo, ki je povsod, Nekdo, ki se lahko vplete v sleherno sekundo vaih skromnih, brezciljnih ivljenj in jih razsvetli. Res je - na Oddelku obstaja Nekdo. Bog (z malo zaèetnico). Èeprav sploh e ni pravi bog temveè zgolj (zgolj?) polbog, je na nek naèin viji od marsikaterega velikega boga. Mnogi med njimi, bogovi, sploh e ne vedo, da je tukaj, niti se ne zavedajo Njegove moèi. Èeprav je odrinjen, potisnjen, nameèen nekam na skrajni rob nebes, je prav Njegov del nebes prvi, mimo katerega greste, ko vstopate na Oddelek in zadnji, ko se odpravljate dalje ivet svoja skromna, nevedna ivljenja. Vsi vi uboci, ki e ne morete ceniti Njegove moèi, berite dalje. Ostali tudi. Vèasih Ga vidite, kako v Svoji silni moèi vihra z enega konca na drugega opravljat tiste stvari, ki mu kot polèloveku pritièejo, in se spraujete, kdo je On. Kdo neki je? Kaj neki poène tukaj ta pretirano iv neznanec? Seveda ste e pozabili, da ste se e na zaèetku tudija sreèali z Njegovo moèjo, z Njegovim oblièjem. Ne skrbite, e pred diplomo vas bo obupane in polne suicidalnosti zaneslo v njegove dvore. Kajti samo Njemu so dane nekatere sposobnosti, ki vas vodijo preko irnih goèav, temaènih brezpotij in radioaktivnih tabel (?) do konène zmage. Zavedajte se, tudi vas bo doletela ta usoda! Ker pa je On po svoji polboji naravi dober polbog, bo v Svoji velièini nekoliko zagodrnjal, potoil nekaj o preveè dela in tako naprej in vam namenil delèek svojega mogoènega znanja ter vas s tem povzdignil stopnièko vie k nirvani, samoaktualizaciji, diplomi in podobnim visokim ciljem. Pa vendar je ta polbog take narave, da laènemu ribe ne da, temveè ga uèi ribariti. Kadarkoli se v svoji nemoèi in neznanju zateèem k Njemu po pomoè, ne reèe Izvoli, tukaj ima, vernik, marveè spregovori Poglej sem, poglej tja, èe ne najde, vrni se spet k meni. Tisti med vami, ki ste se e obrnili k Njemu in Ga rotili za pomoè, veste, da je ni, ampak res ni stvari, o kateri ta polbog ne bo znal spregovoriti modre besede. Pa je samo polbog Torej, vi brez(pol)boniki, ko se boste naslednjiè spraevali, kdo je to, kaj neki poène, kam hudièa drvi ali pa kako se to naredi, kje pa naj najdem kaj o tem . Spomnite se, tukaj je On. Vsemogoèni, polbog, ÈAROVNIK. 52 POSLOVNI SVET Jernej Omahen Panika v ekonomiji Panike so v ekonomiji redke, èe pa se zgodijo, za sabo pustijo opustoenje. Nasploh zna biti ekonomija dolgoèasna stvar. Jedro te vede so ti ali oni ukrepi, katerih rezultati so vidni tako pozno, da smo na vzrok e pozabili ali pa nas sploh ne zanima veè. Hitro premikanje stvari, tudi panike, se zgodi takrat, ko se napaèni ukrepi poèasi nakladajo en vrh drugega in se konèno, v histeriji sesujejo. Sinonim za histerijo, panike, boom & bust cikle so borze, prav zaradi njihove lastnosti, da na zelo oèiten in razumljiv naèin (cene paè padajo ali rastejo, gredo gor ali dol) kaejo, kaj se v gospodarstvu dogaja. Zato pogosto prav v dogodkih na borzah ièemo vzroke za stanje v gospodarstvu in ne obratno. Naslavneja svetovna kriza, ki je nastopila v 30-ih letih, se v vseh uèbenikih zaèenja s totalnim sesutjem cen delnic na èrni petek, naslavneja moderna kriza, azijska kriza pa s pekulativni napadi na nek junijski dan leta 1996. Dananji èasi so nori. Sploh so nenormalno nori tudi za borze. Dow Jones, najslavneji indeks, ki si ga lasti borza v NY, se napihuje v enormne obsege, v svoj objem pa je zvabil rekordno tevilo Amerièanov kar èez 70% vseh prebivalcev ZDA naj bi vsaj delno varèevalo v delnicah. Mnogi ekonomisti skokovito veèanje vrednosti na borzah imenujejo svetovni kazino ali pa kar teorija zadnjega norca. Prava vrednost nekega papirja je izgubila pomen pri oblikovanju njegove cene v ospredje je stopila psihologija; bistvo vsega je, da pri nakupu neke delnice vem, da za menoj prihajajo novi igralci, ki bodo pripravljeni vlagati denar in kupovati. Zmagovalec v tej igri je tisti, ki mu uspe prodati svoj papir zadnjemu norcu in se pravoèasno umakniti iz igre. Ko bo namreè usahnil stalni dotok novih ljudi, sveega denarja, se bo cenovna piramida v stilu catch the cash-a sesula. Pri tej igri kvaliteta posamezne delnice ni veè bistvena, saj lahko isto igro igramo tudi z opeko ali vreèo peska. Borzni zlomi so torej najbolj èist primer panike v ekonomiji. Èe se v zgornjem sestavku kupuje, igralci drug drugemu viajo ceno in postopek se tudi pri prodajah ponovi zopet prodaja takrat, ko si preprièan, da bodo prodajali tudi igralci za tabo in s tem ceno potisnili e nije. Èim prej hoèe izstopiti iz dvigala, ki se je prej s skoraj neznosno hitrostjo dvigalo, sedaj pa prosto pada. Verjetno je Jernej Omahen je tudent èetrtega letnika ekonomije. eden lepih primerov, ki potrjujejo to teorijo, prav z naega konca. Znameniti Dadas je zaèel pri 5.000 SIT, v dveh letih dosegel vrednost, ki je presegla 350.000 SIT, danes, 7 let po zaèetku trgovanja, pa si ga lahko privoèite za 500 SIT. Seveda pa se pojavi problem, ker se nominalizmi na borzah prevedejo v realnost zunaj nje. Potronja je gonilna sila vsakega gospodarstva, saj s troenjem ustvarjamo potrebo po produkciji novih dobrin, s tem nova delovna mesta, veèji obseg proizvodnje ter konèno vije dobièke. Vsak posameznik se o potronji odloèa na podlagi premoenja, ki ga ima. To je v tem primeru sestavljeno iz trdnega (gotovina, vloge v banki ) in spremenljivega (delnice, vrednostni papirji). Dananji tipièni investitor na amerikem trgu je denar vloil v delnice, npr. 1000 USD, cena slednjih se je potrojila (pametno je investiral v katero od internet podjetij), tako da ima sedaj 3000 USD in na podlagi tega zneska tudi troi. Vendar se lahko zgodi, da cena delnic nepredvideno pade, od 3000 USD mu ostane le e 500 tak posameznik bo znial porabo, znial svoje stroke; s tem pa nial naroèila podjetjem, ta bodo krèila proizvodnjo, odpuèala delavce Napihnjen borzni mehurèek, ki poèi, v nekaj minutah zradira miljardne zneske denarja, ki, ko izostanejo v potronji, dodajo plin na poti v recesijo. Panika na borzah je mogoèa izkljuèno zato, ker je nemogoèe izraèunati pravo vrednost podjetja oz. posamezne delnice v podjetju. Èe bi jo namreè poznali, bi iz trgovanja izginil element negotovosti, s tem pa tudi cenovna nihanja. Samo v primeru, ko so vsi prihodnji dogodki znani in hkrati z gotovostjo vemo, da se bodo zgodili, lahko enoznaèno doloèimo vrednost podjetja. Ker pa vsa podjetja poslujejo v razmerah negotovosti, so glavni element ocenjevanja vrednosti prihodnji donosi podjetij ki pa so ocene oz. prièakovanja. Pri naem napihovanju borznega mehurèka gre, vsaj pri podjetjih povezanih s popolnoma enigmatiènim internetom, za prièakovanje eksponentne stopnje rasti dobièkov in s tem vrednosti. Prav lahko se zgodi, da so te ocene napaène, kar bo povzroèilo histerièno nianje cen internetskih delnic, na drugi strani pa je moen scenarij, ki internetu pripisuje vlogo izuma na ravni parnega stroja ali elektrike, ki naj bi revolucioniral produkcijske postopke, znial stroke in tako preko eksponentne stopnje rasti dobièkov tudi v realnosti upravièil navijanje cen delnic. Posamezniki (gospodinjstva), podjetja in drava sestavljajo narodno gospodarstvo. Vsi trije subjekti delujejo v razmerah negotovosti, zato so izpostavljeni tveganju. Nenadni nepredvideni dogodki lahko povzroèijo paniko, ki se najbolj oèitno izrazi tam, kjer se podjetja vsakodnevno vrednotijo na borzah vrednostnih papirjev. Panika je v tem primeru sinonim za prevrednotenje, ker vstopa v oceno prihodnosti nov, prej neznan element. Pa vendar je spremljanje poèasnega nazadovanja gospodarstva v primerjavi z zaèetno paniko na borzi precej bolj boleèe in vsakdanje. 53 PSIHOOLA Maja orli Kako je dobro biti s teboj, èutiti s teboj Drage bralke, spotovani bralci, pred vami je e en zapis iz psihoole, tokrat desete po vrsti - jubilejne. Kot vseh devet do sedaj je bila tudi ta nekaj posebnega. Sèasoma, ko se èlovek udelei veèih psihool, jih vrednostno ne primerja med seboj. Vsaka psihoola je dogodek zase, al neponovljiv, a zagotovo nepozaben. Zimska psihoola je potekala zadnji teden semestralnih poèitnic v Kanèevcih, o katerih je bilo v PANIKI veliko e napisanega. Nesporno so bili primerna lokacija za psihoolo, ki je tokrat imela delovni naslov The best of the best. Zasnovali smo jo na ideji, da bi povabili predavateljice in predavatelje, ki so nas e navduili v preteklih tirih letih. Nekateri al niso imeli èasa, vseeno pa smo tudi tokrat privabili znana imena. Uradni program je torej obsegal delavnice Aca Prosnika, Hermine Merc in Vasje Smole, Leona Lojka, Alenke Èas, Barbare Brinovec, Zore Burnik in Gaja Vidmarja. Kaj pa se je v resnici dogajalo.... Zaènimo od zaèetka. V ponedeljek, osmega februarja zveèer, smo se spoznavali. Obseen spoznavni veèer sta odlièno vodila Andreja in Botjan. Pripravljala sta ga okrog est ur in organizatorke (in verjetno e kdo) smo bile malo alostne, ker sta se kmalu po konèanem programu vrnila kar nazaj v Ljubljano. Ne bom opisovala vseh igric in malo manj igriv dejanj, bi se pa e enkrat zahvalila Botjanu in Andreji ter priznala, da je bil to po mojem mnenju najbolji spoznavni ur, na katerem sem prisostvovala. Dve posebnosti te psihoole pa vendar moram navesti: tokrat so bili prisotni le trije moki udeleenci ter prava pravcata trièlanska druina Brinovec - Pribakoviæ z najmlajo psihoolarko Zalo J. Malo Zalo J. smo v teh dneh dodobra spoznali in mnogim je bilo v veliko veselje preivljati èas prav z njo, èetudi e ne govori, ne teka in ne plee. teoretièni uvod v terapijo pravljic, posluanje pravljice Èarovnikova hèi, risanje prizora, ki je ostal v spominu ter analiza risb. Popoldanska skupina je veè izvedela o biblioterapiji, brali smo pravljico Èarovnik ter oivljali spomine iz otrotva. Risali smo osebni sociogram, kjer smo nekateri spraevali, èe lahko druinskega psa uvrstimo v prvi - intimni krog, spomnili pa smo se tudi na vse tete prodajalke, kuharice, èistilke in strice hinike, voznike avtobusa, vratarje, ki so pomembno vplivali na nae otrotvo. Pogovarjali smo se tudi o sindromu odraslosti, razpravljali o ritualih, ki danes zaznamujejo odraslega, nam pa so zoprni in modrovali, ali to pomeni, da noèemo odrasti ali pa le, da razbijamo kalup, v katerega se odrasli prepogosto ujamejo. Barbara je za deseto psihoolo pripravila plesno gibalno delavnico. Ta je vkljuèevala razgibavanje, psihofizièno sprostitev, gibalno izraanje, plesno gibalno ustvarjanje in gibalne socialne igre, pa tudi nekatere elemente plesne terapije. Te stvari so veèini tudentov psihologije rahlo tuje, ampak uivanje v tem ni niè manje kot drugod, kjer ponavadi s polno paro telovadi na razum. Zveèer je bil na vrsti e en spektakel. Absolventka Petra nam je z diapozitivi predstavila svoje popotovanje po èrni celini oziroma natanèneje Gani. Nedvomno je Petra ena najboljih performerk v noveji zgodovini naega oddelka in tako ji je tudi brezèasnost Gane in neteto doivljajev uspelo predstaviti zelo duhovito in kratkoèasno. Kar pa je zaznamovalo Slovenijo v tem èasu, so bile silovite snene padavine. Mi sploh nismo imeli predstave, kaj se dogaja, saj je v Kanèevcih paè malo sneilo, kakne huje tragike pa nismo zaznali, dokler nam ni bilo treba razmiljati, kako bodo predavatelji v naslednjih dneh prili do nas. In tako se je vsa bela in zasneena rodila popolnoma drugaèna sreda, kot smo prièakovali. Jutranji program se je zaèel z aerobiko, ki sta jo vodili slavna Gibka Fizkulturova iz Makedonije ter njena V torek zjutraj so delavnice stekle po planu. Oblikovali smo dve skupini. Prva je prièela pri Acu Prosniku. V njej so bili tisti, ki jih septembra 1997 ni bilo v Portorou na poletni psihooli in so torej poèeli drugi skupini e znane stvari: Maja orli je tudentka tretjega letnika psihologije, ki vedno veè èasa posveèa svoji veliki ljubezni - plesu. Deseta psihoola - Kanèevci, februar 99 54 PSIHOOLA priel Leon Lojk, ki je zaradi pomanjkanja èasa delal kar z vsemi psihoolarkami in psihoolarji naenkrat. Tema je bila delo v skupinah. Najbolj zabaven del je potekal v manjih skupinah, kjer smo se lahko prosto pogovarjali o konkretnih problemih in smo potem razpravljali e o ravnokar obèuteni skupinski dinamiki. Nae reitve smo primerjali (tudi preko igre vlog) z reitvami terapevta. E, ba smo se dobro zakamuflirale! asistentka Skoka Miièata. al se je te jutranje rekreacije aktivno lotilo le malo udeleenk, vsi prisotni pa so neznansko zabavali. Èe ne drugega so lahko uivali tudi ob glasbeni podlagi in prepevali e vsem znano himno te psihoole. Saj veste: Kako je dobro, da te imam, kako je dobro, da te poznam... Gibka in Skoka sta obljubili, da se vrneta na naslednjo psihoolo, al pa sta imeli tako zapolnjen urnik, da nista ostali ves teden. Zaradi ohromitve prometa po celi Sloveniji sta to dopoldne prviè odpadli delavnici. Ustanovili pa smo instant delovno miniskupino za èièenje avtomobilov, ki je v svojem delu neznansko uivala ter naredila veliko koristnega. Med drugim je èlanom uspelo iziveti pobalinske impulze zasuvanja drugih s snegom, kepanja, beanja, skakanja v sneg, predvsem pa smo uspeli postati prijetno premoèeni. Naravnost razveseljivo in poivljajoèe dopoldne! Po kosilu je sledilo mnoièno hitrostno pomivanje posode, tekmovanje med motvoma modrih in rdeèih, kjer sta se obe ekipi okitili z zmagama. Zadihani smo prièeli z integrativno terapijo, ki sta jo vodili Hermina Merc in Vasja Smole. Pozitivno me je presenetilo mnogo dela s telesom. Najprej smo v parih z rokami obdelali partnerja in izmenièno okusili vlogi vrtnarja in gredice. Potem smo se spoznavali preko hrbtov. Pa risali smo energetske toèke v svoje obrise, pa upravljali z energijo iz teh toèk, pa... Veliko smo se tudi pogovarjali o obèutkih ob vsem tem in tako preiveli prav prijetno popoldne. Veè o integrativni in realitetni terapiji (ki bo omenjena kasneje) preberite (èe e niste) v posebni tevilki PANIKI iz leta 1997, ki govori o psihoterapijah. Ta veèer nismo jedli v Domu duhovnosti. Zamaskirani v nemke turiste smo se vsi v enem avtobusu odpravili v vinotoè na narezek, vino in vinjevo ganje. ilce vinjevega ganja je stalo natanèno 100 tolarjev. Za glasbo smo skrbeli sami s prepevanjem ob kitari ali pa samo v zborèku, zvezda veèera pa je bila naa vodièka, ki nam je na harmoniko zaigrala hit njene glasbene kariere Koza meka. Glede na pisanost populacije smo se sijajno ujeli. Opazili smo lahko dekleta s postaje Zoo, pa mnogo gospa srednjih let iz razliènih drubenih slojev, pa prave hribovce, prelepo Heidi, nekaj balkanskih Nemk... Moje besede res ne morejo opisati tega razkoja nemke populacije, ki se je zdruila v izbi vinotoèa na Suhem vrhu (kraj tam znan pod imenom Sujivrej), zato pa upam, da ste si ga ogledali na plakatu o psihooli, ki je visel na tretji kabini. V èetrtek smo se spet zbudili slovanske krvi. Ta dan je rojstni dan zabeleila Katja in organizatorke smo bile za vsak prispel telegram hvalene dejstvu, da je bil namenjen njej in ne nam. In vendar smo tudi me dobile enega z vsebino, ki smo se je bale. Odpoved petkove delavnice Zore Burnik. Ker so bile odpovedi zdaj e del vsakdana, se nismo preveè alostile. Saj poznate Preernov epigram: Kar je, bei... Dopoldne je Delovna skupina za stike z naravo organizirala zimske radosti, saj je sneg e vedno otekoèal promet. Popoldne je le Bolj ko je se je priblieval veèer, glasneje smo nekateri kovali naèrte za ogled svetovnega prvenstva v smuèanju v kakem prijetnem lokalu. Tako dolgo smo besedièili, da smo zamudili zaèetek uène ure flamenka, ki jo je vodila izkuena Marjeta. V krilu, dolgih petah in s pravo pansko strastjo je zapeljevale vse, ki so jo spremljali sede in zelo dobro uèila psihoolarke, ki so ob koncu zaplesale ob krasni panski glasbi. Ugotovili smo, da si na prihodnjih psihoolah elimo èim veè takih stvari. Temu je sledila scientoloka seansa, ki je pritegnila kar nekaj obèinstva, nekaterim pa se je predstava ob sveèah in z mistièni pridihom zdela prenevarna. kodljivih posledic ni bilo, koliko je novih scientologov, pa boste morali vpraati Aldo in Ano, voditeljici tega gibanja med tudenti psihologije. Imata zelo dobro izdelano promocijsko taktiko, saj sta vsem lanskoletnim fanatikom izdali lièno izdelana priznanja s fotografijami in naslovno stranjo v anglekem jeziku. Ta veèer smo prviè v veèji skupini prepevali ob Radetovi kitarski in vokalni spremljavi in tako kot lani smo imeli tudi letos ritem sekcijo, ki pa je bila al Vodièka Helga v elementu. 55 PSIHOOLA intenzivno pripravljali na pustni veèer, ki smo ga prièeli z dvema tortama za e omenjen Katjin rojstni dan ter za rojstni dan Alenke, ki je enaindvajset let dopolnila prav na dan pustnega ura. Fotografije pustnih mask ste si lahko ogledali na plakatu o psihooli. Ves petek je bila zelo dobro razpoloena tudi najmlaja Zala J., ki je z rumeno nogavico na glavi predstavljala eno najbolj ljubkih mask. Ta veèer smo podarile priznanje tudi prejnjim organizatorkam - veterankam psihool, ki so nam vrnile z lepim zahvalnim govorom. Res smo lahko ponosni sami nase in dokler bomo tako zadovoljni na psihoolah, se za njihovo prihodnosti ni bati. Tudi petkov veèer se je konèal v sobotnem jutru. Utrinek z nemkega veèera. osiromaena, saj je bila odsotna Martina, vsem znana kot izredno vsestransko glasbeno nadarjena. Spalnica tudi ni bila preveè akustièna, tako da smo prepevanje konèali prej, kot bi ga ponavadi v malo ugodnejih razmerah. Manja skupinica veseljakov se nas je v poznih urah tisti veèer zbrala v kuhinji in la igro Kaj bi bil, èe bi bil. Pravil se nismo strogo drali, zato pa je bilo tako zelo zabavno, da smo se krohotali kot e nikoli prej na tej psihooli. Nismo se zavedali, da ljudje nad nami zaradi tega morda niso mogli spati in se vsem prizadetim na tem mestu iskreno opravièujemo. Ob lastnem uitku smo popolnoma pozabili na vse ostalo. Ko smo z igro konèali, so nekateri utrujeni, a sreèni li spat, drugi pa v glavno sobo e najprej uivat. Z Uro sva izkoristili zgodnje jutranje ure oziroma dejstvo, da nas je budnih morda e kakih pet in plesali sva po celi glavni sobi. tirje smo se potem odloèili èetrtek zakljuèiti s skupnim spanjem v sobi za dva in se e èez nekaj ur prebudili v petek. kaj storiti, ko te kot prostovoljca delo preveè bremeni, ko se ti zdi, da si izrabljen, da ne dobiva prav nobenega povraèila, da ne more veè. Zdelo se nam je namreè, da je poteno govoriti tudi o tej plati in prisluhniti tovrstnim teavam. Po veèerji smo nadomestili e odpadlo delavnico Kako navezati stik z drugo osebo. Jana je ob pomoèi priloge dnevnega èasopisa vodila delavnico Kako privabiti (pritegniti) pogled mokega. Aktivno smo preizkuale vse napotke na treh mokih udeleencih psihoole in se seveda mnogo koristnega nauèili. Predvsem, da tovrstno populistièno pisanje mogoèe povzeti v eni besedi: s*anje. Po veèerji smo se Dopoldne je bilo sonèno in mnogi smo ga izkoristili za sprehod. Delavnice so se seveda zaèele z zamudo. Pri Barbari smo ponovno prièeli s pozdravom soncu. Nadalje smo oponaali hojo drug drugega ter z gibanjem po omejenem prostoru in zaprtimi oèmi preverjali, koliko smo zaupljivi. Dve sva tudi sledili Janini hoji po snegu z bosimi nogami, a naju je po lastni krivdi dobro prezeblo. Skupaj z Alenko Èas smo se sproèali, zveèer pa e razpravljali o prostovoljnem delu. al smo se premalo dotaknili teme, Pustno rajanje. Sobotno dopoldne se je zaèelo z vstajanjem, pakiranjem, tuiranjem in zabavnim zajtrkom. e zadnje dejanje je bilo predavanje Gaja Vidmarja o analizi preivetja. al nam je nagajal grafoskop in sploh smo bili slabo tehnièno opremljeni za tovrstno predavanje. A smo preiveli tudi to in po razkritih skrivnih prijateljih, feedbacku in kosilu zaèeli s poslavljanjem, ki spada med teja opravila na psihooli. Zapustili smo Kanèevce in prièeli naporno pot v drugo socialno resniènost, zasuto s snegom in z vzhajajoèimi mislimi na Valentinovo ter ... letni semester. 56 EFPSA Tanja Kajtna EFPSA page Lep pozdravèek. Minil je e en kongres, na katerem so se stvari malo drugaèe odvijale, kot smo jih bili navajeni od lani (mimogrede, veè o letonjem kongresu si lahko preberete v èlanku, ki govori o vsem, kar ni EFPSA in kar se je zgodilo na kongresu). Lani smo imeli EB sestanke in zveèer obèni zbor, na katerem smo li skozi dnevni red in glasovali za veèino stvari, za katere je bilo potrebno glasovati, brez kaknih posebnih pretresov. Vse se je paè odvijalo nekako vzporedno celemu kongresu, morda je bila EFPSA celo bolj kot ne formalnost. In to ni nikogar pretirano motilo. Ampak, saj veste, kaj pravijo o dnevu, ki ga ne sme hvaliti pred noèjo. Podobno se oèitno ne bi smeli preveè veseliti obènega zbora na Portugalskem oziroma ga ne bi bili smeli smatrati za »nekaj usput«. Prihajalo je namreè do precej burnih debat v smislu osnovnega namena EFPSE, tega, èemu naj bi bila namenjena njena sredstva, ljudje so kar hoteli spreminjati statute itd Milo reèeno, malèek smo se kregali. Kasneje sem sicer izvedela, da je bilo tako tudi e pred èasom, ko so bili EFPSini sestanki vsaj trikrat toliko formalni kot so sedaj. Novi ljudje, novi naèini, ali pa stari ljudje in arhaièni naèini. Ne morem si pomagati, da ne bi omenila, da je novi predstavnik Danske isti, kot je bil pred 8 leti. Zato je prihajalo do manjih teav v komunikaciji navajen je bil na stara pravila in stare navade in vemo, da »you cant teach an old dog new tricks«. Se vpraa, kako to, da je po 8 letih e tudent. Niti na Danskem tudij ni 10 leten. Tako. Sedaj pa k temu, kar je v EFPSI (sem se po kratkem premisleku odloèila, da bom besedico EFPSA sklanjala, ker sicer èlanek dobi neberljivo obliko) novega. Na sestankih predstavnikov se ni zgodilo niè presunljivga, veèinoma smo li skozi toèke, ki naj bi se obravnavale na obènem zboru zveèer, dogovarjali smo se o tem, kakne predloge in zakaj naj bi predstavniki dali na glasovanje itd Veèino predlogov smo tudi precej detajlno argumentirali. Izvedeli smo tudi, da je Evropsko zdruenje drutev profesionalnih psihologov zelo zadovoljno z delom EFPSE in da elijo, da se 5 predtsavnikov EFPSE udelei njihovega kngresa v Rimu, ki bo potekal v zaèetku julija. No, te predstavnike smo na zadnjem sestanku tudi izbrali, njihova naloga pa bo na kongresu predstaviti EFPSO in njeno delo. Sicer pa se je veèina sprememb izvrila z glasovanjem na obènih zborih. Tako je odloèeno, da vse obstojeèe Task Forces ostanejo tudi prihodnje leto, spremenile so se le nekatere odgovorne osebe zanje. Tako bo za homepage in mailing listo e naprej slrbel Daniel iz Estonije, za Travel network bo odgovoren Aleksandar iz Hrvake, tudi Research network bodo prevzeli Hrvati in sicer Irena. Psycho students abroad se je preimenoval v Psychology students abroad, odgovorna pa je zanj e vedno Poljska in sicer Gosia. Toliko o starih Task Forces. Dobili smo tudi nekaj novih in sicer bodo Hrvati pozimi organizirali Zimsko psihoolo (ne ve se e kje, a o tem bomo zagotovo pravoèasno obveèeni), za kar bodo od EFPSE dobili tudi sponzorstvo, s sponzorstvom EFPSE pa bo organizirana tudi naslednja izmenjava v naem Drutvu in sicer bo to z Nizozemci èe bo seveda lo tako, kot je bilo to naèrtovano. Naslednji EB meeting bo v Varavi na Poljskem, naslednji kongres pa bodo verjetno organizirali Estonci. EFPSA je dobila tudi dve novi èlanici, Bolgarijo in Islandijo, Nizozemska pa se bo prikljuèila nanaslednjem EB sestanku. Tako je trenutno v EFPSI 13 drav, tevilka pa naj bi se e poveèala, vsaj tako smo sklenili (ena glavnih nalog naj bi ostala irjenje EFPSE). Spremenil se je tudi izvrni odbor in predsedstvo. Predsednica sem po novem jaz, novi podpredsednik je Daniel (Estonija), nova tajnica blagajnièarka pa Irena (Hrvaka). Nekaj je tudi novih predstavnikov drav, nova predstavnica za Slovenijo pa je postala Barbara Dovjak. Ravnokar sem opazila, da je v tem odstavku precejkrat uporabljena beseda »nov«. Kaj èemo, vèasih paè ne gre, ne da bi se èlovek ponavljal. To je pravzaprav vse, kar se je zgodilo in kar bi vas lahko zanimalo. Naslednjiè pa morda kaj o tem, kaj smo poèeli v Rimu, do katerega oèitno res vodijo vse ceste. Seveda se je nael tudi èas za navezovanje osebnih stikov ... 57 KNJIGA VPRAANJA KRALJA MILINDE Knjiga, ki vam jo bom predstavila v èlanku, je nekaken uvod v budizem, ena najbolj zanimivih budistiènih knjig, hkrati pa tudi eno izmed del indijske tradicije, ki imajo poleg filozofske tudi literarno vrednost. Knjiga Vpraanja kralja Milinde opisuje debate med grkim kraljem Milindo in budistiènim menihom Nagaseno, nastala pa je v zaèetku naega tetja v severozahodni Indiji. Osebi, ki sta nosilca teksta, se pogovarjata o glavnih naèelih budistiènega nauka, vendar pa gre hkrati tudi za dialog med dvema kulturama. Tako v stari Grèiji kot tudi v Indiji so bili razgovori z modreci razliènih ol izjemno priljubljeni in v obirnosti tematike, ki zanima Grka, ter v natanènosti odgovorov, ki jih podaja Indijec, je to zanimanje veè kot oèitno. V knjigi se kaejo lastnosti, ki bi jih lahko oznaèili kot skupne obema kulturama elja po odkritem pogovoru brez predsodkov, ljubezen do modrosti in iskanje resnice. Grk je predvsem radoveden in eljan razgovora, Indijec pa navduen nad dialektiènimi razpravami in debatami. Ni nemogoèe, da je knjiga nastala na podlagi resniènega sreèanja. Kralj Milinda je namreè obstajal tudi v resnici opisujejo ga kot mogoènega in vplivnega vladarja, ki je kazal ivo zanimanje za indijsko kulturo, vero in filozofijo, zaradi èesar je bil med svojimi indijskimi podloniki zelo priljubljen. Po drugi strani o menihu Nagaseni nimamo podatkov, da bi zares obstajal, vendar pa to osebo glede na njene znaèilnosti nekateri literarni kritiki enaèijo z znanim indijskim filozofom Patanjalijem, ki je pisal o yogi v knjigi namreè najdemo mnogo izrazov, ki sodijo bolj v prakticiranje yoge kot pa v klasiène budistiène spise. Avtor knjige je neznan; predvidevajo, da gre za tekst, ki je nastajal po delih, na kar nakazuje ponavljanje nekaterih vpraanj, med seboj pa se razlièni deli teksta razlikujejo tudi jezikovno. Sicer se Vpraanja precej razlikujejo od klasiènih budistiènih kanoniènih spisov, v njih je veè sproèenosti, vsebinsko pa, èeprav govori o Buddhovih naukih, je tekst brez prevelike togosti in ponavljanja tu naj vas opozorim, da brez ponavljanja pomeni v nekem povsem drugem kontekstu. e vedno na vsako vpraanje kralja menih odgovori z vsaj po tremi primeri, v katerih se vsebinsko spremeni le na primer ime izvajalca dejanja ali pa vrsta rastline, medtem ko niti pod razno ne skoparijo s ponavljanjem pridevnikov in podobnega. Ko namreè knjigo bere Evropejec, e nekje po drugem primeru sam pri sebi reèe ja, saj razumem Indijci se potrudijo in ponovijo vse najmanj estkrat. Pri tem naj omenim, da zaimki niso najbolj priljubljena besedna vrsta. Sledijo paè reklu ponavljanje je mati uèenosti. Za pokuino vam dajem naslednji primer: Ali ima en teden star zarodek drugo mater kot dva tedna star zarodek? Ali ima dva tedna star zarodek drugo mater kot tri tedne star zarodek? Ali ima tri tedne star zarodek drugo mater kot tiri tedne star zarodek? Ali ima majhen otrok drugo mater kot odrasel otrok? Priznajte, da ste e po drugem zarodku rekli O.K., I get it! Knjiga je sestavljena iz treh delov (kasneje so dodali e tiri, ki pa so verjetno nastali s precejnjim èasovnim zamikom) in prvo poglavje je uvod, v katerem izvemo za karmièno povezavo in predhodno ivljenje obeh junakov. Nekoè neki novinec med menihi (kasneje Milinda) ni hotel ubogati starejega meniha (kasneje Nagasena) za niè na svetu ni hotel z dvorièa odnesti smeti. Zaradi tega se med njima splete moèna karmièna vez, zaradi katere se nato po mnogih rojstvih spet sreèata kot sogovornika v filozofskem dialogu. Sledi podroben opis Milindovega iskanja meniha, ki bi mu znal odgovoriti na vpraanja, ki si jih je zastavljal. Seveda predstavi tudi ivljenje Nagasene pred njegovim (ponovnim) sreèanjem s kraljem Milindo. V drugem in tretjem poglavju sledijo vpraanja kralja in odgovori meniha, osnovne teme dialogov pa so nekatera temeljna vpraanja Buddhovega nauka o obstoju due, osebe, èloveka, vpraanja o reinkarnaciji, cilju menikega ivljenja, mentalnih stanjih, èutnih zaznavah Argumenti Nagasene so zanimivi in zabavni, vendar pa se vèasih vpraamo, èe so ustrezni - npr. kot poljedelec, ki je posadil semena v zemljo, ve, da bodo ta vzklila, naj bi nekdo, ki se bo ponovno rodil, vedel, da se bo ponovno rodil. Vsi dialogi imajo enako obliko vpraanju kralja sledi odgovor Nagasene, kralj nato zahteva primer, modrec pa mu svoj odgovor razloi na veèih primerih. V Vpraanjih najdemo tako dokaj natanèen opis budistiène etike kot tudi nemalo psihologije. Tako lahko najdemo nekaj, èemur bi prikimali behavioristi: v odgovoru na vpraanje o gledanju in zavedanju menih reèe, da med posluanjem, vohanjem, okuanjem ali pa gledanjem in mentalnim zavedanjem ni nobenih dogovorov, da se skupaj pojavita le zaradi vaje. Prav tako bi si ob vpraanju o analizi razliènih mentalnih stanj roke meli gestaltisti Nagasena namreè pravi, da tako kot je juha, potem ko je skuhana, neloèljiva celota mleka, soli, vode in zelenjave, prav tako ne moremo loèeno analizirati mentalnih stanj ta so celote. Knjiga je polna tudi raznih humanistiènih trditev, pa e marsikatera smer bi se nala, da o psihoanalizi sploh ne govorimo. Èe sem na zaèetku e govorila o uvodu v budizem, pa e nekaj (niti ne tako malega) o tem mimogrede, lahko se trudite in naèela tega verovanja razbirate iz knjige, lahko pa preberete spremno besedo, kjer so stvari razloene malo bolj v slovenèini. Princ Siddhattha Gotama je bil eden tistih ljudi, ki jim po dolgoletnem iskanju resnice to tudi uspe najti postal je razsvetljeni, èemur so Indijci rekli Buddha. Mladost je preivel na dvoru svojega oèeta, oddaljen od vsega slabega na svetu. Nekega dne je na sprehodu po nakljuèju sreèal onemoglega starca, mrlièa, bolnika in meniha, ki se je odrekel vsemu posvetnemu. Sreèanja so ga tako prevzela, da se je sklenil odpovedati ugodju dvornega ivljenja in prièel iskati pravi smisel. Zapustil je kraljevo palaèo, obiskoval razne uèitelje, askete in modrijane ter jih spraeval o svobodi in sreèi. Svoj cilj je poskual doseèi tudi z asketsko vzdrnostjo, ki pa ga je pripeljala le do popolne izèrpanosti, ne pa tudi do odgovorov na svoja vpraanja. Po estletnem iskanju je odkril in izkusil srednjo pot, ki mu je pomagala dojeti, da lahko pravo sreèo ali nirvano posameznik dosee le takrat, ko ne pretirava niti z uitki niti z askezo. Èlovek mora priti preko vseh nasprotij, ki se pojavljajo sreèo vedno spremlja nesreèa, dobro je pospremljeno z zlim Kdor eli najti sreèo, naj bi se izognil dvema skrajnostma, prvo od obeh torej predstavlja askeza in pretirano muèenje samega sebe, drugo pa èutni uitki, ki so nizkotni. Buddha je uèil tudi, da lahko pravilno razumevanje sveta doseemo le z meditacijo, ki je poglobljena in neposredna izkunja sveta kot celote. Buddha je umrl v starosti osemdesetih let, ko je po petintiridesetih letih uèenja zapustil dobro izdelan nauk. Ta nauk je kompleksna celota dveh razsenosti, ki se med seboj osmiljujeta 58 KNJIGA in pogojujeta - gre za celoto teorije in prakse. Teorija je zapisana v kanoniènih spisih in komentarjih razliènih budistiènih ol, praksa pa je meditacija. Brez te prakse so vsi kanonièni spisi nejasni, nerazumljivi in neivljenjski, meditacijska izkunja pa je po drugi strani brez teoretiène podlage nedoloèena in brez prave usmeritve. Buddho zaradi znaèilnosti njegovega nauka pogosto primerjajo z zdravnikom, ki najprej natanèno preuèi bolezen, odkrije njene vzroke in mone posledice, nakar predpie zdravilo. Bolezen, ki jo poskua zdraviti, je prisotna pri vseh nas gre za ujetost v pojavni svet dobrega in zla. Svoj nauk je podal v tirih plemenitih resnicah, ki pa niso dogme ali nekakne veène resnice, ampak le opis èlovekove ujetosti v pojavnem svetu. Prva resnica je resnica o neprijetnosti bivanja èlovek se mora sooèati z razliènimi boleèimi, neprijetnimi izkunjami, ki se na povrju kaejo kot rojstvo, staranje, fiziène in mentalne boleèine, na globljem nivoju pa so vsak hip prisotne v ivljenju vsakega èloveka. Po budistiènem verovanju je svet celota razliènih razsenosti, v njem pa vlada vzroèno posledièni zakon karme. Ta doloèa nastajanje in izginjanje pojavov po principu: èe obstajajo vzroki, se pojavijo posledice in ko vzroki prenehajo, izginejo tudi posledice. Svet ima dvoje osnovnih razsenosti mentalne pojave, ki spremljajo èutne zaznave, in predmete èutne zaznave, ki jih razlièni èuti zaznavajo. Tako se mentalni pojavi in fizièni pojavi, ki so predmet zaznave, vedno pojavljajo paroma. Zaznave se pojavljajo pri razliènih èutih budizem jih navaja est in sicer oko, uho, nos, jezik, telo in mentalni èut, loèi pa tudi est vrst predmetov zaznave oblike in barve, zvoke, vonje, okuse, otipljive stvari in misli ter ideje in pojme. Tako dobimo dvanajst osnov èutne zaznave, ki omogoèajo est vrst zavedanja gledanje, posluanje, vohanje, okuanje, tipanje in mentalno zavedanje. Ko èlovek nek predmet prepozna, ga oceni in nanj tudi reagira in èe je spremljajoèi obèutek prijeten, si ga zaeli in ga poskua obdrati, èe pa je obèutek neprijeten, se poskua predmeta znebiti. Osnovna znaèilnost pojavnega sveta je minljivost, nestalnost, saj vse traja le en sam trenutek. Nerazumevanje minljivosti, ki se kae v navezanosti na nestalne trenutke bivanja, je gotovo izvor negotovosti, frustracij in mnogih neprijetnosti. Za doumetje resnice o neprijetnosti bivanja je torej potrebno doumeti stalno prisotnost spremembe. Druga resnica se imenuje resnica o izvoru neprijetnosti bivanja in govori o vzrokih za bolezen, ki jih je Buddha odkril. Vse neprijetnosti bivanja naj bi namreè izhajale iz elja, ki naj bi bile niè veè kot razliène negativno ali pozitivno obarvane reakcije na pojavni svet. Izvirajo iz dvojnega sveta nasprotij, kjer je èloveki ego v nekem odnosu z zunanjim svetom elje naj bi bile sebiène projekcije ega, ki je preprièan, da je neodvisen od sveta in da lahko z njim upravlja po svoji eljah. Tukaj je nekaj psihoanalize, kot sem omenjala e malce vije v èlanku (po Buddhovi logiki naj bi èlovek super-ega sploh ne imel oziroma bi sploh nikoli ne smelo priti do procesov razlikovanja sebe od sveta in od drugih mimogrede, ata Freud je rekel, da se to ponavadi zaène e tam nekje po estem mesecu starosti; torej so v budizmu edini z razvitim super-egom tisti, ki so e precej napredovali v svojem verskem razvoju1 ). Vsaka elja, s katero èlovek reagira na svet, naj bi bila posledica nezmonosti celostnega sprejemanja sedanjosti in izvira iz navezanosti na pretekle izkunje. Tretja resnica govori o ozdravljenju, imenuje pa se resnica o prenehanju neprijetnosti bivanja. Pravi, da ko ni veè vzrokov, tudi ni veè posledic in ko izginejo vse elje, prenehajo tudi vse neprijetne posledice, ki jih elje povzroèajo. Pravo zdravje je torej tisto stanje, v katerem ni sebiènih elja in nevednosti, v katerem ni veè nerazumevanja dvojnosti sveta èlovek takrat namreè lahko zaivi sam s sabo. Ozdravljenje naj bi se manifestiralo kot modrost knjiga pravi, da gledanje postane samo gledanje in niè veè. V èetrti plemeniti resnici, ki se imenuje resnica o poti, ki vodi k prenehanju neprijetnosti bivanja, izvemo za metodo zdravljenja gre za opis meditacije in ivljenja po srednji poti. Teoretièno poznavanje budizma naj bi kombinirali s tema dvema metodama, s èimer prihaja do intuitivnega dojemanja sveta, ki je celota onkraj vseh nasprotij. Srednjo pot imenujejo tudi osemèlena pot, èleni pa so pravilno razumevanje in pravilno miljenje (skupaj sestavljata modrost), pravilen govor, pravilna dejanja in pravilen naèin ivljenja (skupaj so to 1 Ta opomba nima namena norèevati se iz budizma njen namen je le pokazati, kako zelo razlièna je lahko zahodna psihologija od dojemanja nekega pojava v drugaèni kulturi. vrline) in pa pravilna vztrajnost, pravilna pozornost in pravilna zbranost (skupno ime zanje je zbranost). Ko meditator vztrajno, pozorno in zbrano opazuje pojavni svet, najde tri skupne znaèilnosti vseh pojavov minljivost, potencialno ali dejansko neprijetnost in brezosebnost. Srednja pot vodi do cilja, ki je hkrati tudi njen zaèetek, saj je razvijanje vseh osmih èlenov le neprestano izkustveno poglabljanje prvega èlena. Cilj Buddhovega nauka je torej polno in ustvarjalno ivljenje brez konfliktov in frustracij. Èe se sedaj vrnem na knjigo Vpraanja kralja Milinde, naj povem e, da je branje na trenutke tudi dobra komedija med drugim izvemo, da je kar 16 razlogov, zakaj si je lase bolje briti, da je fizièno nekaj neskonèno zoprnega, da je v vodi natanko polovica vode, medtem ko je druga polovica sol in e marsikaj podobnega. Knjiga predstavlja tudi neskonèno monosti za treniranje analogiènega razmiljanja le malokatero vpraanje je razloeno z vzroèno poslediènim razmiljanjem, vseskozi se pojavljajo le primeri, da je nekaj tako, ker je nekaj drugega enako temu (ne èudite se, èe tale stavek ni najbolj razumljiv, ampak èe boste brali knjigo, boste zagotovo vedeli, kaj sem hotela povedati). Tu in tam pa v knjigi tudi ignorirajo kakno naravno dejstvo tu navajam kar primer o kolièini soli v morju, ki ste ga prebrali malo prej. Ja, budizem je vera, ki je predvsem zelo drugaèna od nae. Soolka, ki je bila poleti v Tibetu, je rekla, da ji budistièni duhovniki niso znali razloiti nekaterih pojmov, ker se pri nas paè ne pojavljajo tako, kot se pri njih. Takrat se mi je to zdelo nenavadno. Zdaj, ko sem prebrala osnovne pojme tega verovanja, mi je jasno. Morda so Vpraanja kralja Milinde primerna prav zato na dokaj enostaven naèin poskuajo razloiti stvari, ki jih ni enostavno razumeti. Preberite jih, ne bo vam al. [Tanja Kajtna] VIRI: Vpraanja kralja Milinde o Buddhovem nauku (1990). Ljubljana: Mladinska knjiga Peèenko, P. (1990). Spremna beseda in opombe k Vpraanjem kralja Milinde o Buddhovem nauku. Ljubljana: Mladinska knjiga 59 FILM Roberto Benigni IVLJENJE JE LEPO ivljenje je lepo je zame najlepi film, kar sem jih kdaj videla. To morate vedeti e na samem zaèetku. Pisanja se namreè sploh ne nameravam lotiti objektivno in kritièno. Razumeti morate, da gre za vtise èustveno e vedno neuravnoveene deklice, ki se je pravkar vrnila iz kina, ki ima oèi e vedno rdeèe od joka in katere epi so e vedno polni mokrih, v lepljive kepe zvitih posmrkanih robèkov. ivljenje je lepo je pravljica o èloveku, ki je delal èudee. O zaljubljenem mladem mou, ki mu je z vztrajnostjo, predvsem pa z neverjetno domiselnostjo, oèarljivostjo in drznostjo konèno uspelo osvojiti e skoraj oddano ensko svojega ivljenja. O najsreèneji druini pod soncem. Film, ki vas bo nasmejal. ivljenje je lepo je tudi kruta zgodba o vojni, o krivici, o raztrgani druini, o otrocih v plinskih celicah, o blazneih, ki so poiljali ljudi v smrt, predvsem pa o oèetu, ki je rtvoval svoje ivljenje, da je reil sina. ivljenje je lepo je pravljica o mou, ki mu je uspelo za zidovi koncentracijskega taborièa svojega malega sina preprièati, da je ivljenje lepo. Uspelo mu je trpljenje spremeniti v igro in mu iz ivljenja narediti razburljivo zgodbo, o kakrni sanja vsak majhen deèek. Sredi nepopisnega ponianja, morije in neèlovekega trpljenja, ko ivljenje izgubi vsako vrednost, je uspel ohraniti otrokovo vero v dobro in lepo ter mu vsak dan znova vzbujati obèutek varnosti in obvladljivosti. ivljenje je lepo je èudovita ljubezenska zgodba. O eni, ki prostovoljno stopi v obmoèje smrti, misleè, da bo tako ostala z moem in sinom. O mou, ki izkoristi neverjetno prilonost, se pretihotapi do sluèajno prazne sobe z mikrofonom in z njegovo pomoèjo svoji eni, svoji princesi, ki v sosednjem, enskem taborièu poleg muènega taboriènega vsakdana nosi e boleèino negotovosti in skrbi za moa in sinèka, sporoèi, da sta s sinom e iva in da jo imata rada. Ob filmu sem netetokrat pomislila na Franklovo knjigo Kljub vsemu pravim ivljenju da, v kateri opisuje svojo izkunjo koncentracijskega taborièa. Film ivljenje je lepo je zame najbolj nazorna in najèisteja ponazoritev Franklove misli o doivljanju smiselnosti tudi v najbolj tragiènih in brezupnih ivljenjskih situacijah. Naslova obeh mojstrovin bi prav lahko zamenjali, saj nosita enako sporoèilo. Ali je e kje v tako èisti obliki posredovana misel, da lahko èlovek tudi v najbolj restriktivnih ivljenjskih okolièinah, ko se zdi, da je vse doloèeno od zgoraj in da je le marioneta v rokah vije sile, ostane gospodar svoje usode in sam vpliva na potek dogodkov? Naj si za konec dovolim e majhno primerjavo z enim izmed letos zagotovo najbolj odmevnih filmov Reevanje vojaka Ryana. Oba filma obravnavata vojno tematiko; eden tako, da okira, drugi tako, da pretrese in gane. Poslanstvo prvega je opozoriti na nepredstavljive vojne grozote, drugi pa nas uèi, da je ivljenje lahko lepo kljub vsemu. Prvega opisujejo kot najbolj realistièen prikaz vojne morije in je noèna mora, drugi je najverjetneje pravljica. Prvega sem zaradi njegove krute plastiènosti in poosebljene groze po zaèetnem pretresu potlaèila nekam v predzavestno, drugega bom najbr pomnila celo ivljenje. alostno? Morda. [Katja Koir] 60 POEZIJA Avtorica pesmi je Tinka Falk - Kobilica. Lili Marlen e te ljubim z veènimi oèmi prisotnosti ljubezni e si moja pesem amet govori tiste due iz tvojih ustnic grenko sladka sanja se utrga cvet e me greje Hrepeneèe solze tvoja dlan v moji plavajo v neznano hoèem te Mehkoba lije e me ljubi v tiho noè tvoja mehka polt na mojih prsih Srce molèi e poljubljam tvojo sled v mojem srcu Ni me v tvojem telesu èetudi v srcu mree sanj ljubim te v objemu veènosti sladke melodije èakajo na tvoje prste igra mojstra 61 POEZIJA Ti in jaz ali oda usodi V svojem svetu zdaj iviva ti in jaz in sploh e niè ne veva zase morda utrip srca je tista vez ki skozi mreo tisoèerih sanj zdruuje tebe - mene Ti ves èaroben, tuj v svojih sanjah blodi ne ve ne kod ne kam gredo vse trudne ti gazi Jaz pa na oni strani sama in si mostu zdaj gladkega elim da zdrsnila bi tja v tvoje sanje A zdi se ti le iluzija in hkrati veèen moj vpraaj ko si in nisi sedeè ob ustju najine mleène ceste Zdaj dajem ti roko èe si jo vzemi sicer bo zdrsnila v neskonènost objela eno bo od zvezd in se v belo cesto spremenila In sanjala dreè se za medico sladko veène iluzije Jaz eno sem s teboj v dui tvoji moja spi in sanja sanje veènosti Morda nekoè zaèutim te drugaèe kot sedaj v tebi vidim svet ves nov in sve kot cvet In vpraam se tedaj le kdo si ti in kdo sem jaz kako, da sva vsa tuja si Nekoè morda 62 POEZIJA Bleèi se ti smaragd zeleni mar èuti moj drget srca? V roki neno stiskam te pozabljam, da si iv ti nemi spremljevalec sanj Kaj slii moj epet? saj iv si vem ne morem te doseèi Ker ti si kamen jaz nihèe morda zamenjala bi vlogi moj kristal ker rada bi èutila sebe v svoji dlani Ne reci Ne reci da ni smisla v jutru ki bleèi se da slepi oko Ne reci Tako blizu si e bil potopil duo svojo si v mojo Pa si jo vzel oèistil konzerviral Da ne bi morda postala jaz da nièesar ni v lepoti tvojega srca Ne reci da smo tu ket je nekoè prilo do spleta èudnih energij Ne reci mi, da ptièji spev le drobnega je grla drgetanje Da je drevo ker je nastalo iz semena Ne reci da je ves ta svet le splet nakljuèij 63 OGLAS DEBORAH 64 ZA UMNE GLAVICE BABILONKA ali po domaèe krianka v tevilnih jezikih (ker je avtorjema tema publikacije e malo manj kot niè pri srcu, pa tokrat iz hudobije precej teja) 1 3 4 5 2 6 7 11 10 15 14 16 18 17 19 21 20 24 22 26 25 28 27 30 33 9 12 13 23 8 29 32 31 34 35 36 37 38 VODORAVNO: 1.Ante Paveliæ (toliko o témi in temi); 3.Play it [again], Sam says Bogie in this North-African city; 11.Shakespeares Stratford is on this river; 12.eine Art Buch, in dem man Briefmarken oder Fotos sammelt; 13.curved bone (twelve of them shape the chest); 14.pogosto ensko ime (npr. Preernova perica); 15.oznaka dolenjske/tukljeve/Jarèeve/Jakèeve metropole; 16.preposition used for comparison and for introducing subordinating conjunctions; 17.buzzing yelow-and-black-striped honey-producing insect; 18.grka èrka (za sigmo in pred ypsilonom); 19.curriculum vitae; 20.the most popular vehicle (takoðe vladar nebeskog Srpskog, bratskog Ruskog ili drugog naroda); 21.decretum punitionis (ukrep kaznovanja); 23.conditio temperaturae altae (stanje visoke temperature); 25.extremely long period of time (Am. spell.); 26.opposite of out (even in cricket); 27.wedge (also castrated cat); 28.wager, gambling agreement; 29.simbol za astat; 30.Giuseppe Napoletano; 31.smooth thick sticky liquid; 32.Universität (gespr.); 33.organum maximum corporis humani (najveèji organ èlovekega telesa); 35.fiume Italiano (passa sotto Ponte Vecchio a Firenze); 36.die Praxis eines Artztes; 38.editor (abbrev., also short for Edward). NAVPIÈNO: 1.Ale Brezavèek; 2.flying vehicle (also flat surface); 3.uno dei tanti bravissimi pittori Italiani (chiaroscuro, 16o/17o sec.); 4.animal volans (leteèa zival); 5.noise made by a crying person; 6.the less frequent indefinite article; 7.latus equi Romani (krilo rimske konjenice, anche l organo che ucelli usano per volare); 8.nota bene; 9.habitatio avis (bivalièe ptièa); 10.projectiles to be fired from a weapon; 14.aether, caelum (ozraèje); 17.long straight rigid piece of metal/wood (also except) 18.eine kleine akustische Einheit; 19.Current Contents; 20.round loaf of bred (Brit., also small pile); 21.receptacle/container used for cooking; 22.Präposition verwendet, um die räumliche Nähe zu etw. oder den Kontakt mit etw. anzugeben (≡6., ∝35.); 24.Titanic should have been one (Queen Mary, e.g., was a much more successful passenger ship of this type); 25.long thin snake-like fish; 28.eine saftige, gelbgrüne Baumfrucht; 29.dodici mesi; 31.ce quune Francaise pense quand elle dit non; 32.vicarski prakanton (j. od Vierwaldstättskega jez., seveda); 34.corps diplomatique; 35.preposition used for expressing location (in space or time); 37.anno domini. [Sestavila heretika: Stareji Brat in Èarovnik]
© Copyright 2024