Petdeset let srednje zdravstvene šole v pomurski regiji Petdeset let srednje zdravstvene šole v Murski Soboti Zbornik ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Izdajateljica: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Odgovorna urednica: Zlatka Lebar Zbrala, uredila in jezikovno pregledala: Judita Kalamar Strokovno pregledala: Zlatka Lebar Izdelava seznamov zakljuĉnih letnikov: Mira Vaupotiĉ Raĉunalniško urejanje in oblikovanje naslovnice: Dejan Lebar Fotografije na naslovnici: mag. Marjan Vaupotiĉ Izšlo v obliki tiskane publikacije: 100 izvodov, e-publikacije na zgošĉenki: 100 izvodov in objavljeno na spletni strani šole CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiţnica Maribor CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiţnica Maribor 377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010" 377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010" ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti / [odgovorna urednica Zlatka Lebar ; zbrala, uredila Judita Kalamar]. - Murska Sobota : Srednja zdravstvena šola, 2010 ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti [Elektronski vir] / [odgovorna urednica Zlatka Lebar ; zbrala, uredila Judita Kalamar]. - El. zbornik. - Murska Sobota : Srednja zdravstvena šola, 2010 1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja zdravstvena šola (Murska Sobota) COBISS.SI-ID 65571073 1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja zdravstvena šola (Murska Sobota) COBISS.SI-ID 65571329 Murska Sobota, september 2010 2 Zlatka Lebar ZLATIM SPOMINOM NA POT Doĉakali smo posebno ĉast. Zlatih 50 let obstoja in hkrati razvoja srednje zdravstvene šole v naši domaĉi regiji. Šolo in ţivljenje na njej ustvarjajo ljudje in brez njih tudi letošnje obletnice ne bi bilo. Zato je osrednja pozornost namenjena vsem, ki ste bili kakor koli povezani z delovanjem in ţivljenjem naše šole. Pet desetletij je dovolj dolga doba, da se da nanizati ogromno dragocenih spominov, zato se zavedamo, da je naš zbornik, ki je izšel ob tej priloţnosti, samo delĉek v mozaiku zgodovine šole. Nemogoĉe je objaviti vsako fotografijo, zapisati vsak doseţek, nanizati vsa imena, ki so se pojavljala na tej zlati dobi ustvarjanja in razvoja, ţal pa je tudi nemogoĉe napovedati prihodnje poti naše slavljenke. Kljub vsemu pa smo ţeleli ujeti srce in dušo naše ustanove, katero ste soustvarjali vsi, ki ste na kakršen koli naĉin bili povezani z njo, ali ste še, in ste zato tudi del nje. Naši slavljenki je zagotovo ljubo in najlepše darilo ob njenem praznovanju, da je vstopila v prihodnost mladih rodov s spoštovanjem tradicije, kajti z njeno pomoĉjo lahko ustvarimo kvalitetnejši in s tem lepši jutri. 3 »Ţivljenjska knjiga šole« - kakor smo zbornik ĉustveno poimenovali, vsebuje Vaše dragocene spomine, doţivljanja, uspehe ovekoveĉene s fotografijami in tudi morebitne neuresniĉene sanje. Hvala Vam zanje. Ker je zgodovina pisateljica ĉlovekovega ţivljenja in ustvarjanja, je prav, da se malo ozrem tudi v preteklost. Po drugi svetovni je bilo pomursko zdravstvo kadrovsko šibko. Poleg zdravnikov je primanjkovalo tudi šolanih medicinskih sester, kar je bilo še bolj oĉitno po letu 1948, ko so oblasti prepovedale delo medicinsko izobraţenim redovnicam. Vrzel je zdravstvo zapolnilo z zaposlovanjem vojaških bolniĉarjev in teĉajnic z bolniškim teĉajem. Vedno bolj oĉitna je postajala potreba po ustanovitvi šole, ki bi usposabljala in izobraţevala srednji medicinski kader. V razvoju zdravstva v Pomurju ne moremo prezreti vloge srednje zdravstvene šole, ki je bila ustanovljena 30. junija 1960. Prvo leto je delovala v prostorih ekonomske šole in šolskega centra za blagovni promet v Murski Soboti. V šolskem letu 1960/61 je imela dva oddelka s 73 uĉenkami. Leta 1963 je dobila šola prostore v Trstenjakov ulici v Murski Soboti, deset let pozneje, leta 1973, pa novo zgradbo v bolnišniĉnem kompleksu v Rakiĉanu, kjer deluje še danes. Skrbno hranimo kroniko za prva štiri leta Svečana otvoritev nove zgradbe, 17. delovanja šole oktober 1973 4 V zaĉetku je imela šola redno zaposleni le dve medicinski sestri, pozneje se je zaposlilo veĉ stalnih uĉiteljev. Strokovne predmete so pouĉevali in še pouĉujejo zdravniki iz Splošne bolnišnice Murska Sobota in drugih zdravstvenih ustanov in le-tem bi se za sodelovanje rada še posebej zahvalila. V teh letih so dobili priloţnost in se ob delu došolali tudi bolniĉarji. Dragoceni zapiski za poučevanje zdravstvene nege, ki segajo v leto 1935. In kakšna je vloga šolskega sistema danes ... Naĉin izobraţevanja se z razvojem druţbe z leti vse bolj spreminja. Izobraţujemo mlade, ki bodo po konĉanem šolanju delali z ljudmi, ki so izgubili svoje najveĉje bogastvo – svoje zdravje. Zato je potrebno izobraziti in vzgojiti odgovorne zdravstvene delavce. Prenovljeni program zdravstvene nege z modularnim naĉinom izobraţevanja nam omogoĉa, da upoštevamo potrebe delodajalcev in vkljuĉujemo vsebine, ki jih trenutno v izobraţevalnem programu pogrešamo. Vsako leto v doloĉenem segmentu izobraţevanja (odprti kurikul) dodajamo nove vsebine, ki jih prilagodimo zahtevam delodajalcev in potrebam na trgu. Za 20 % ur šola skupaj z delodajalci in okoljem ponudi strokovne/splošne vsebine, ki so pomembne za okolje v katerem šola deluje. Tesno sodelovanje med šolami in delodajalci bo prav gotovo pripomoglo k izobraţevanju bolj kakovostnega zdravstvenega delavca. Vsaka izmed mojih predhodnic je zagotovo prispevala dragocen deleţ v razvoju in kvaliteti vizije šole. Ob tej priloţnosti bi se jim rada iskreno zahvalila. Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota so do zlatih 50 let vodile: Helena Ravniĉ, višja medicinska sestra, prva ravnateljica šole (1960-1964), Katarina Vinĉec, višja medicinska sestra (1964-1987), Darinka Škrjanec, industrijski psiholog, višja medicinska sestra (19871994), 5 Marija Zadravec, višja medicinska sestra, dipl. organizator dela (19942002) in od leta 2002 sem te odgovornosti deleţna jaz. Še posebej smo vse ponosne na to, da je bil marsikateri slovenski zdravnik dijak prav naše šole, da so mnogi dijaki in dijakinje pozneje konĉali višje in visoke zdravstvene šole in danes pomagajo s svojim znanjem v razliĉnih slovenskih in tujih bolnišnicah, domovih za ostarele, delajo v patronaţni sluţbi, v varstveno delovnih centrih, nekateri pa so danes tudi med zaposlenimi na naši šoli. V svojem ĉasu ravnateljevanja se trudim našo zgradbo, ki jo je ţe dodobra naĉel zob ĉasa, zunanje in notranje polepšati, seveda pa jo tudi vsebinsko obogatiti. Sodelovanje naše šole z Augustinumom iz Münchna Naša šola je dolgoletno sodelovanje z Augustinumom intenzivirala leta 2001. Augustinum je eno izmed vodilnih socialno-storitvenih podjetij v Nemĉiji. V veĉ kot 40-ih ustanovah svoje delo posveĉa starejšim, bolnim, mladim in prizadetim. Spoštovanje, dostojanstvo do vsakega ĉloveka, kršĉanska zapoved, ljubezen do bliţnjega in bratstvo (filadelfija), to so temeljna naĉela njegovega dela. Uĉenci in uĉenke tretjih in ĉetrtih letnikov lahko v poletnih poĉitnicah opravljajo 4-tedensko poĉitniško prakso v eni izmed ustanov Augustinuma v Münchnu ali okolici Münchna. Praksa se priznava v okviru 42 ur obveznih izbirnih vsebin. Po konĉani praksi dobijo dijaki Europass, potrdilo mobilnosti. Pogoj za poĉitniško prakso je seveda znanje nemškega jezika. Dijaki imajo moţnost, da se le-tega dobro nauĉijo na naši šoli, saj naš predmetnik vsebuje dva tuja jezika, in ta drugi je ravno jezik stroke. 6 Septembra 2006 se je tudi kolektiv naše šole odpravil po poteh odkrivanja ideje Collegium Augustinuma in utrinek z našega potepanja ponazarja slika. 7 RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE Helena Ravniĉ, ravnateljica v letih 1960-1964 To je bilo moje sanjsko delovno mesto Katarina Vinĉec, ravnateljica v letih 1964-1987 Spomini na mojih petindvajset let na srednji medicinski šoli Darinka Škrjanec, ravnateljica v letih 1987-1994 Ljubljančanka v Pomurje … Marija Zadravec, ravnateljica v letih 1994-2002 Začetek in razvoj SZŠ Murska Sobota 8 Helena Ravnič TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO Gospa Ravniĉeva je bila prva ravnateljica pomurske zdravstvene šole. Torej je orala ledino in utirala pot svojim naslednicam v pomurski regiji. Pouĉevala je strokovne predmete, napisala uĉbenik za pouĉevanje zdravstvene nege z naslovom Higiena in bila prva predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V zborniku, ki je izšel ob 40-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, je objavila dragocen ĉlanek z natanĉnim popisom razvoja pomurskega zdravstva od 30. let prejšnjega stoletja. Za svoje ravnateljsko poslanstvo je ob obisku kolegici Joţici Jordan Eman, aprila letos dejala: »To je bilo moje sanjsko delovno mesto«. Poleg zahtevnega in odgovornega dela, ki je bilo leta 1990 odlikovano z zlatim znakom Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, je našla ĉas za pisanje ĉudovitih pesmi. Pesmi so zbrane v zbirkah Vnuka in Jesen. Za ravnateljsko mizo 9 Ko še ni bilo učbenikov … 10 11 12 13 Mladim kolegicam Ko si izbrala ta poklic, tedaj še nisi vedela, kaj je medicinska sestra, samo lepo uniformo si videla in kako boš tudi ti v njej delala ob posteljah bolnic. Toda dobra medicinska sestra mora biti kakor sestra vsem, pomagati jim vselej in povsod, mnoge teţave premagovati in še osebno srečo ţrtvovati. Gledala boš trpljenje ljudi, vendar obupati ne smeš, če te bo presunila njih beda. Vse, kar izveš od njih in kar boš ob tem čutila, naj ostane skrito v sebi. Za delo boš rabila vse več znanja, toda bodi skromna in poštena, čeprav si z vsem obdarjena. 14 Med svojimi dijaki in dijakinjami Ljudje smo različni Ljudje smo si podobni, pa vendar različni. Zdravje, lepota, modrost in bogastvo vse to je nekaterim dano, drugim pa so bolezni, hibe, nakazanost in bedo dodelila narava in svet krivični. Mnogi srce na dlani nosijo, drugi pa nikogar ne prosijo. Nekateri le zase skrbijo, drugi pa v delu za druge cele noči bedijo in pomanjkanje trpijo. Zavidaš prvim, pa tudi ne, ker tako sebično in prazno ţivljenje ţivijo. Na podlagi ustnih in pisnih virov pripravila Judita Kalamar. 15 Katarina Vinčec SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI MEDICINSKI ŠOLI »Posodo lahko okrušiš, razbiješ, ĉe jo ţeliš, toda vonj cvetlice bo ostal.« (Thomas Moore) Tako kot vonj cvetlice ostane, ostanejo tudi doţivetja, spomini, ĉeprav si nehal z delom na delovnem mestu. Spomini so lahko grenki, ţalostni pa tudi veseli in sreĉni. Ĉloveška narava je taka, da se slabi spomini poĉasi izgubijo, njihova grenkoba zbledi in ostanejo le dobri, veseli spomini. Tako se tudi jaz v glavnem spominjam lepih in uspešnih dni, ki sem jih preţivela dolgih petindvajset let na Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti. Tu sem se zaposlila le dve leti po ustanovitvi šole, ki je prav tega leta, 1962, dobila lepe nove prostore na Trstenjakovi ulici. Odloĉitev za delo na šoli je bila moja neizpolnjena ţelja in ţelela sem postati pedagoški delavec. Ţe v gimnaziji sem razmišljala o pouĉevanju in vzgajanju mladega ĉloveka. Toda ko je prišla moţnost, da se izpolnijo moje ţelje, sem bila pred veliko in teţko odloĉitvijo. Spraševala sem se, ali sem dovolj usposobljena, ali sem na višji triletni zdravstveni šoli v Ljubljani dobila dovolj medicinskega in psihološkega znanja za odgovorno pouĉevanje nege bolnika. 16 Toda sprememba delovnega mesta in ţelja po dodatnem izobraţevanju in usposabljanju je bila odloĉilna, da sem se odloĉila za delo na šoli. Tu sem preţivela svoja najlepša leta. Ĉe delaš s srcem in dušo in se trudiš razumeti mladega ĉloveka, ki je prišel na šolo z ţeljo, da postane medicinska sestra oz. tehnik zdravstvene nege, noben trud in priprava na pouk ni v breme, ampak uţivaš, ko ugotoviš, da si mladi ţelijo znanja. Tako je poplaĉan ves trud. Po dveh letih mojega pedagoškega dela je prišlo do velike spremembe na šoli. Gospa Helena Ravniĉ, ki je bila prva ravnateljica, se je upokojila. Delo ravnateljice je bilo ponujeno meni. Vendar sem nekaj ĉasa bila prepriĉana, da še nimam dovolj strokovnega znanja, ki zahteva zrelost in smisel za delo z ljudmi in za vodenje ter poznavanje problemov šolskega dela. Kolektiv je bil homogen, dobro smo se razumeli, ţelela sem ostati v razredu. Vendar, nekdo je moral prevzeti vodenje šole. S strokovno sluţbo smo se dogovorili, da sem pripravljena sprejeti obveznost za eno leto, in sicer kot vršilka dolţnosti ravnateljice. Po preteku enega leta sem postala ravnateljica z vsemi pooblastili in dolţnostmi, vse do leta 1987, ko sem se upokojila. Po letu 1964 se je vpis na šolo, ki je tega leta postala popolna 4-letna šola, vsako leto veĉal. Prostori šole so postajali premajhni. Ko je bila zgrajena tretja osnovna šola, smo eno nadstropje vzeli v najem. Razvijala se je tudi 17 osnovna šola in prostorska stiska je bila vsako leto veĉja. Razmišljali smo o prizidku šole, vendar v javnosti nismo dobili podpore. V tem ĉasu je šolo uspešno konĉalo vedno veĉ uĉencev. Nekateri so imeli teţave z zaposlitvijo. Povezali smo se s Kliniĉnim centrom v Ljubljani, ki so nujno rabili medicinske sestre. Bilo je tako hudo, da je grozilo zapiranje nekaterih oddelkov. Problem je bil s stanovanji. Ker je bil zgrajen novi kliniĉni center in so nekateri oddelki (npr. interni), ostali prazni, so tam uredili stanovanja za sestre. Teţave so se pojavile tudi doma. Nekatere obĉine niso bile pripravljene prispevati denarja za delovanje šole. Bili so celo predlogi, da naj zmanjšamo vpis, medtem kot je bilo prijav vsako leto vedno veĉ. Uvesti smo morali sprejemne izpite. To so bili teţki in ţalostni ĉasi, ko si moral otroku ali staršem povedati, da ni sprejet v šolo. Iskali smo prostorsko rešitev. V tem obdobju se je pri bolnišnici gradil otroški oddelek. Ustanoviti je bilo potrebno tudi pediatriĉno smer. Tukaj smo imeli sreĉo, saj smo takoj dobili dovoljenje zdravstvenega ministrstva in zavoda za šolstvo. Potrebno je bilo pripraviti nove programe, uĉne naĉrte in dobiti nove kadre za pouk. Opremiti smo morali kabinet za nego otroka. Ĉas je hitro tekel, otroški oddelek je bil zgrajen, uĉenci pediatriĉne smeri pa so bili šele v tretjem letniku. Tako je bil oddelek odprt z uĉenci naše šole. S pomoĉjo starejših sester pediatriĉne smeri in naših inštruktoric smo tudi to teţavo prebrodili, sodelovanje z bolnišnico je bilo odliĉno, tako da so uĉenke po delu na oddelku imele popoldne pouk in sreĉno konĉale tudi ĉetrti letnik ter zakljuĉne izpite. Še vedno so potekale razprave, kako rešiti prostorsko stisko. V bolnišnici je bilo veĉina zdravstvenih delavcev s konĉano bolniĉarsko šolo. Zakon o zdravstvenem varstvu je izdal predpis, da si morajo vsi, v najkrajšem ĉasu, pridobiti srednješolsko izobrazbo. Pri prvem razpisu se je prijavilo dovolj kandidatov, da smo lahko odprli oddelek za izobraţevanje odraslih. Tako smo po konĉanem izobraţevanju prve skupine, vpisali še drugo skupino. Povedati moram, da so ti zdravstveni delavci imeli veliko motivacijo in so izredno uspešno opravljali vse izpite, tudi praktiĉni del zakljuĉnih izpitov. Spomnim se izpitov na internem oddelku, kamor sem v komisijo za izpite povabila tudi direktorja bolnice dr. Starca. Ko je nekaj ĉasa poslušal odgovore 18 kandidatov, mi je rekel: » Ĉe bi meni toliko znanja pokazali staţisti, bi bil zadovoljen.« Z maturantkami pred novo šolo V tem ĉasu je v bolnici primanjkovalo babic. Šola za babice je bila le v Ljubljani. V dogovoru z direktorjem bolnišnice, dr. Vargom in ljubljansko babiško šolo, smo vpisali en oddelek. Uĉenci te smeri so po konĉanem drugem letniku morali tretji in ĉetrti letnik konĉati v Ljubljani, ker na naši šoli nismo imeli primernih pogojev. Diplomanti naše šole so bili iskani doma v Sloveniji in tudi v tujini, predvsem v Nemĉiji. O izobraţenosti in znanju strokovnih predmetov, predvsem pa praktiĉne usposobljenosti, smo dobivali, predvsem iz Kliniĉnega centra v Ljubljani, veliko pohval. Za tako priznanje so zasluţili pedagoški delavci šole, višje medicinske sestre inštruktorice, ki so pouĉevale teorijo in praktiĉne vaje, nega bolnika, na bolnišniĉnih oddelkih. Veliko so sodelovale tudi oddelĉne medicinske sestre. Veliko zaslug za strokovno usposobljenost pa pripada mnogim zdravnikom, ki so, poleg dela v bolnici, bili pripravljeni v svojem prostem ĉasu uĉiti strokovne predmete. Poleg pouka so se na šoli odvijale tudi druge dejavnosti. Zelo je bilo razvito taborništvo, športna vzgoja, teĉaji prve pomoĉi, teĉaji higienskega minimuma za streţno osebje v bolnici. Ob kulturnih in drţavnih praznikih smo pripravili proslave. 19 Ob vsem tem pedagoškem in vzgojnem delu pa se je odvijal še problem v pomanjkanju prostora. Nekateri so bili celo mnenja, naj se preneha vpis v medicinsko šolo. Mnogo energije, ĉasa in prepriĉevanja je bilo potrebno, da medicinska šola rabi nove prostore, da v Pomurju moramo omogoĉiti mladi generaciji, da se izobraţuje. Ob ustanovitvi republiške skupnosti za vzgojo in izobraţevanje se je problem financiranja prenesel v Ljubljano. Teţko bi navedla, koliko razgovorov je bilo potrebno opraviti na ministrstvu za zdravje. Kolikokrat je bilo potrebno stopiti na zeleni vlak na razne seje in prisotne prepriĉevati, kako pomembna je medicinska šola za pomursko mladino. V spominu imam sestanek na izvršnem svetu, kjer so bili prisotni ravnatelji vseh medicinskih šol, zavod za šolstvo in mnogo drugih politikov. Glavna tema je bila, investicije v šolstvu. V tistem ĉasu smo imeli ţe pripravljene projekte za prizidek. Ravnatelji ostalih šol so bili seveda seznanjeni z našim problemom ter nakazano rešitvijo in zadovoljni ugotavljali, da se nekaj le premika. Niso pa vedeli, da je v tem ĉasu projekt propadel, ker so na izvršnem svetu ţeleli, naj se preselimo v prostore kmetijske šole. Ko sem jaz prišla na vrsto za razpravo in omenila, da prizidka ne bo, ker nimamo dovoljenja, me je tovarišica, ki je sejo vodila, prekinila rekoĉ: »Ja, uĉitelji medicinske šole se ne bi rabili voziti v Rakiĉan.« Ostala sem brez besed, sedla sem in nisem veĉ imela kaj reĉi. Ni me sram povedati, da sem jokala do ţelezniške postaje. Stvari so se poĉasi razvijale naprej. S pomoĉjo izobraţevalne skupnosti in kliniĉnega centra ter obĉine Murska Sobota ter Kmetijskega gospodarstva v Rakiĉanu, ki nam je podarilo zemljišĉe za šolo, je konĉno bila sprejeta odloĉitev, da se bo gradila šola v Rakiĉanu. Vabilo na sestanek sem dobila en dan prej, ko sem se ravno odpravljala na dopust. Reĉeno mi je bilo, naj v štirinajstih dneh predloţim idejni naĉrt, ki smo ga na šoli ţe imeli. Teţko je napisati, koliko vrat sem morala odpreti, koliko znoja preliti, koliko dokazov predloţiti, da Prekmurje rabi šolo. Decembra istega leta so zahrumeli stroji in naslednje leto, 17. oktobra leta 1973, je bila šola slovesno odprta. Prostorski problem je bil rešen, so se pa 10 let pozneje zaĉele teţave z vpisom. Ta se je iz leta v leto zmanjševal, finanĉnih sredstev je bilo manj, uĉitelji niso imeli dela. Iskali smo dopolnjevanje na drugih šolah. 20 Izobraţevalna skupnost nam je za šolsko leto 1987/88 tako predpisala vpis samo za 30 uĉencev. Spet se je zaĉel boj za dovoljenje za vpis 60 uĉencev. Stvar je postala tako resna, da sem zahtevala na izobraţevalni skupnosti v Ljubljani, sestanek na naši šoli. Pri tem mi je veliko pomagal predsednik izvršnega sveta Murske Sobote, g. Štatl, ki je predstavnike s svojo zavzetostjo prepriĉal, da so dovolili vpis za dva oddelka. Tako se je moj mandat konĉal. Zadovoljna sem odhajala, saj sem šolo zapustila brez rdeĉih številk, brez groţnje, da bi se šola ukinila in s poveĉanjem vpisa v prvi razred. Šola še stoji mnogo lepša, uspešna, razcvetela se je in doĉakala svojih 50 let. Vsem sedanjim delavcem na šoli in uĉencem ţelim še mnogo veselih in uspešnih dni. Generacija maturantov 1981/82 Darinka Škrjanec LJUBLJANČANKA V POMURJE … Je bila prof. psihologije in zdravstvene nege in svoje dragocene pedagoške izkušnje je prenašala na profesorski rod tudi kot ravnateljica. V njenem 7letnem ravnateljevanju se je poveĉal vpis in število oddelkov in leta 1992 so bili ţe trije oddelki 1. in 2. letnika. Rojena Ljubljanĉanka se je enkratno vţivela v pomursko pokrajino in njene preproste ljudi. Skozi uĉiteljsko 21 kariero je pouĉevala strokovne predmete, saj je bila po stroki tudi višja medicinska sestra. Kasneje pa se ji je s pouĉevanjem psihologije uspelo vţivljati v nemirno dijaško dušo in strpno reševati njihove stiske. Spomnim se dogodka iz leta 1992, ko sem zamenjala delovno mesto, iz velike ljubljanske šole sem prišla v majhen kolektiv. Na 1. avgustovski konferenci je ravnateljica prosila, da se trije novo sprejeti profesorji – Zlatka Lebar, Boţidar Šalamon in jaz - diskretno umaknemo, da se bo posvetovala s kolektivom, ĉe je bila njena odloĉitev pravilna. Tudi kasneje se je mnogokrat posvetovala z nami in rada upoštevala naše predloge. Zaključek 4. letnikov Na podlagi gradiva in spominov zapisala Brigita Štumpf Soviĉ. 22 Marija Zadravec ZAČETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA Z dovoljenjem Sveta za šolstvo RS je okrajni ljudski odbor Murska Sobota dne 30. junija 1960 sprejel odloĉbo o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti. Šola je zaĉela delovati s šolskim letom 1960/61 v najetih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti. Vpisanih je bilo 73 uĉencev ali 2 oddelka. Takrat sta bila na šoli stalno zaposleni dve uĉiteljici, višji medicinski sestri, ostali delavci šole so bili pogodbeni. Ravnateljica šole je bila višja medicinska sestra Helena Ravniĉ. V tretjem letu svojega delovanja, leta 1963, je šola dobila svojo lastno šolsko zgradbo v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti. V šoli se je zaposlilo veĉ novih uĉiteljev. Leta 1964 je uspešno opravilo zakljuĉne izpite 47 kandidatov z nazivom medicinska sestra ali medicinski tehnik ambulantnobolniĉne smeri. Tega leta je naloge ravnateljice prevzela višja medicinska sestra Katarina Vinĉec, ki je vodila šolo vse do leta 1987. Ves ĉas vzgojno-izobraţevalnega dela se je šola uspešno povezovala s Splošno bolnišnico Murska Sobota in Zdravstvenim domom Murska Sobota, kjer so uĉenci opravljali praktiĉni pouk ali poĉitniško delo oziroma delovno prakso. Poleg stalnih uĉiteljic praktiĉnega pouka so to delo opravljale tudi višje medicinske sestre iz bolnišnice in zdravstvenega doma. Številni zdravniki soboških zdravstvenih ustanov so na naši šoli pouĉevali zahtevane strokovne predmete. V šolskem letu 1965/66 je šola poleg dveh oddelkov ambulantno-bolniĉne smeri vpisala še oddelek pediatriĉne smeri. Veĉina prvih absolventk te smeri se je zaposlila na pediatriĉnem oddelku, ki ga je takrat vodil pediater dr. Štefan Varga. V tem ĉasu so opravili dopolnilno izobraţevanje v dveh skupinah tudi bolniĉarji iz soboške bolnišnice in zdravstvenega doma ter uspešno konĉali program ambulantno-bolniĉne smeri. Absolventi naše šole so se vsako leto redno zaposlovali v zdravstvenih ustanovah pomurske regije in tudi izven Pomurja. Z ustanovitvijo 23 kliniĉnega centra v Ljubljani pa je veliko medicinskih sester in tehnikov dobilo delo v Ljubljani. Zaradi obĉasnega pomanjkanja delovnih mest v Pomurju so absolventi odhajali tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in zahodno Nemĉijo. Povsod so cenjeni in spoštovani, kar potrjujejo tudi pisna priznanja šoli od zdravstvenih ustanov doma in v tujini. Šolsko poslopje v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti je zaradi poveĉanega vpisa novincev postalo pretesno, zato so se dijaki in delavci šole leta 1973 preselili v novo šolsko zgradbo v Rakiĉanu, ki se nahaja zraven Splošne bolnišnice Murska Sobota in Doma starejših Rakiĉan. Z usmerjenim izobraţevanjem, v šolskem letu 1981/1982, je šola zaĉela izvajati vzgojno-izobraţevalni program zdravstveno varstvo za poklic zdravstveni tehnik. Na ta naĉin se je poveĉal obseg splošnoizobraţevalnih predmetov in dijaki so imeli veĉ moţnosti za nadaljnji študij na višjih, visokih šolah in univerzah. Šola je v zaĉetku vpisovala dva oddelka. Kmalu pa je bila dveletna omejitev vpisa na en oddelek, in sicer v šolskih letih 1985/86 ter 1986/87. Na sreĉo šola ni bila ukinjena in vpis se je poveĉal na dva oddelka. Med poučevanjem Leta 1987 je konĉala 23-letno ravnateljevanje šole Katarina Vinĉec in ravnateljica je postala profesorica Darinka Škrjanec, ki je to delo opravljala do leta 1994, torej 7 let. 24 Od šolskega leta 1990/91 so se dijaki osmih oddelkov izobraţevali po prenovljenih programih zdravstvenega tehnika. V šolskem letu 1991/92 je šola vpisala v program zdravstveni tehnik 3 oddelke z moţnostjo zakljuĉka izobraţevanja z maturo ali zakljuĉnim izpitom. Od leta 1996 je šola v 1. letnik vpisovala ţe 4 oddelke. V Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota se vpisujejo novinci iz Pomurja in severovzhodnega dela Štajerske. Na naši šoli se je do leta 2000 usposobilo za delo v zdravstveni dejavnosti: 77 medicinskih sester pediatriĉne smeri, 1279 medicinskih sester in tehnikov ambulantno-bolniĉne smeri, 64 odraslih slušateljev ambulantno-bolniĉne smeri, 244 zdravstvenih tehnikov, absolventov usmerjenega izobraţevanja, 699 zdravstvenih tehnikov z zakljuĉnim izpitom in 232 zdravstvenih tehnikov z maturo, 21 bolniških streţnikov, 22 bolniĉarjev, 2-letni srednji poklicni program 31 bolniĉarjev-negovalcev, 3-letni srednji poklicni program. Šola ni imela telovadnice, zato se je pouk športne vzgoje izvajal v soboškem Partizanu, trim kabinetu šole in na športnih igrišĉih. Vizija naše šole je bila ţe takrat prostorska prenova šole z izgradnjo nove telovadnice. Naši dijaki so dosegali dobre rezultate na regijskih, drţavnih in mednarodnih znanjih. Šola je vrsto let ohranjala stike s srednjo zdravstveno šolo in gimnazijo v Budimpešti in zdravstvenimi ustanovami v Avstriji in Nemĉiji. Marca 1997 se je naša šola tudi uspešno predstavila na mednarodni razstavi v Ingolstadtu v Nemĉiji, in sicer na temo “Šolstvo”. 25 V mojem mandatu ravnateljice smo bili organizatorji 3. drţavnega tekmovanja srednjih zdravstvenih šol Slovenije. Dijaki in uĉitelji naše šole smo bili ponosni, da nam je bila zaupana organizacija in izvedba tako pomembnega tekmovanja. Prepričana sem, da se bo na šoli še naprej vzgajal in izobraţeval mladi rod v poštene in marljive zdravstvene delavce. Ples z maturantom 26 SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S SOSEDNJIMI USTANOVAMI Milka Kavaš Zdravstvena šola praznuje častitljivih 50 let delovanja 27 Milka Kavaš ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ČASTITLJIVIH 50 LET DELOVANJA Jubileji so priloţnost, da pogledamo nazaj in prouĉimo prehojeno pot, ter ob rezultatih sedanjosti zaĉrtamo vizijo in cilje za prihodnost. Mislim, da ni nakljuĉje, da letos poleg Srednje zdravstvene šole Murska Sobota praznuje 50 let organiziranega delovanja tudi Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, kajti prva predsednica društva medicinskih sester v Pomurju je bila prav prva ravnateljica zdravstvene šole, gospa Helena Ravniĉ, ki je ena izmed prvih medicinskih sester, ki so v Pomurju orale ledino stroki zdravstvene nege. Z ustanovitvijo zdravstvene šole v Pomurju je stroka zdravstvene nege in poklic medicinske sestre ter pozneje tehnika zdravstvene nege dobil prave strokovne temelje za dober strokovni razvoj in kvaliteten doprinos pri zdravstveni negi in oskrbi pomurskega ĉloveka. Zdravstvena šola Murska Sobota je bila skozi vseh 50 let strokovno in vzgojno ter izobraţevalno gonilo na podroĉju zdravstvene nege v pomurskem prostoru, pa tudi širom Slovenije in po svetu, kjer so dobro izobraţeni in srĉni ter empatiĉni kadri razvijali stroko zdravstvene nege ter pacientom prinašali, poleg strokovnega dela, še topel ĉloveški odnos, varnost in kakovostno zdravstveno nego. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so konĉali Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota, so imeli dobre strokovne temelje ter ĉloveške vrline, ki so jim odpirala vrata zaposlovanja v vseh zavodih v Sloveniji in drugod po svetu. Od mnogih glavnih medicinskih sester in stanovskih kolegic ter vodstev zavodov sem ţe od ĉasa študija in pozneje kot zaposlena medicinska sestra slišala, da so medicinske sestre iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota ene najboljših, in da jih povsod radi zaposlujejo, ker imajo strokovno znanje in human odnos, pomursko gostoljubnost in prijaznost ter odprtost. 28 Zbornica Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije podeljuje zlate znake in priznanja za najbolj zasluţne medicinske sestre, posameznike in skupine. Med njimi so tudi zaposleni na zdravstveni šoli Murska Sobota (Helena Ravniĉ, Katarina Vinĉec, Gena Virag, Irena Šumak). Ko pa pregledamo lastnike zlatih znakov, ki so jih dobile medicinske sestre v Sloveniji vidimo, da mnoge stanovske kolegice prihajajo prav iz Pomurja in so paĉ po konĉani Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota odšle delat drugam ter tako dale peĉat stroki zdravstvene nege ter humanega odnosa do sodelavcev, bolnikov in druge strokovne in laiĉne javnosti. Tokom vseh 50 let je šola in strokovni kader dobro sodeloval s Strokovnim društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Ĉlani izvršilnega odbora, drugi ĉlani iz šole ter vodstva šole so razvijali društvo, dajali svoj strokovni peĉat ter ĉloveške vrline in svoj prosti ĉas za delovanje društva. Strokovno društvo danes šteje 1050 ĉlanov in je po zaslugi vseh, ki prostovoljno delujejo v organih društva, predavajo ter se udeleţujejo izobraţevanj in druţenja strokovno dobro, vidno in ima pomembno vlogo za razvoj stroke in poklicev na podroĉju zdravstvene nege ter kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v Pomurju. Za dobro strokovno delo in doprinos pri razvoju in delovanju društva so dobili priznanja: Olga Lenart kot nekdanja predsednica društva, Gena Virag, razred maturantk iz 4. b, letnik 1966, in srebrni znak sedanja ravnateljica Zlatka Lebar. Kot predsednica društva, višja medicinska sestra, glavna medicinska internega oddelka in tudi kot pomoĉnica direktorja za podroĉje zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota, sem s srednjo zdravstveno šolo, vodstvom in zaposlenimi ter dijaki veliko sodelovala in delovala. V veselje mi je, da smo lahko delali in sodelovali skupaj ter dajali mladim, ki so prišli na izobraţevanje za poklic v zdravstveni negi, dobre temelje s praktiĉnim delom, humanim odnosom in uvajanjem ter vzori na poti izobraţevanja in zorenja za poklic medicinske sestre. Rada sem sodelovala in sodelujem z zaposlenimi iz zdravstvene šole, z uĉitelji praktiĉnega pouka, z ravnateljico in ostalim kadrom v zavodu, kjer sem delala ter preko delovanja društva. Skupaj z njihovim strokovnim znanjem, ĉloveško toplino in zavzetostjo smo razvijali stroko zdravstvene nege in gradili pripadnost poklicem v zdravstveni negi in z veseljem sem 29 pomagala pri strokovnem in ĉloveškem razvoju dijakov srednje zdravstvene šole. Ob tej priliki se v svojem imenu in v imenu Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja zahvaljujem šoli, ravnateljici in vsem, s katerimi sem sodelovala, za vzorno sodelovanje, pomoĉ pri predavanjih, seminarjih, pri organizaciji dela in uporabi prostorov ter drugih pripomoĉkov. Skupaj smo gradili in razvijali stroko zdravstvene nege in ĉloveka v njej z namenom, da ima pomurski bolan ali zdrav ĉlovek kakovostne in varne storitve ter topel ĉloveški odnos. Iskrene čestitke ob 50-letnici delovanja in na mnoga plodna, uspešna, vzgojno- izobraţevalna leta v skrbi za dober strokovni in human kader na področju stroke zdravstven nege. 30 SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60. IN 70. LETIH Gena Virag Bila sem dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota konec 60. let Barica Kralj Moji spomini seţejo v daljne leto 1961 Ema Mesariĉ Nekoč in danes Katarina Berglez Moji spomini ob obletnici Erika Ţilavec Draga naša slavljenka Meta Tinev 40-letna čudovita naveza 31 Gena Virag BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA KONEC 60. LET Misli mi vĉasih odtavajo 40 let nazaj, ko sem tudi jaz bila mlada, vedoţeljna srednješolka. Takrat v sebi zaĉutim globoko spoštovanje na vse, kar je povezano z dijaškim ţivljenjem in poklicem srednje medicinske sestre. Od kar se zavedam, je bila moja ţelja postati medicinska sestra. Najverjetneje so k temu veliko pripomogli starši, predvsem oĉe, ki je ţe zgodaj zbolel in sem mu morala z ambulante prinašati zdravila. Prijazne sestre v sneţno-belih uniformah so se mi zdele kot ĉudeţna bitja. Kljub obilici dela so našle ĉas, da so se z mano pogovorile, me poboţale in mi stisnile v roko kak bombon. V srednjo šolo sem se vpisala, zdaj še daljnega leta 1967, in sicer po predhodno opravljenem sprejemnem izpitu. Moj razred na Trstenjakovi v Murski Soboti V 1. letniku smo imeli vaje v kabinetih, od 2. letnika naprej pa v razliĉnih zdravstvenih ustanovah. Praktiĉnega pouka je bilo zelo veliko, potekal je v dopoldanskem ĉasu, teoretiĉni pouk na šoli pa je bil realiziran popoldne. Tako smo bili mladostniki zaposleni ves dan, od 6 ure zjutraj do 6 oz. 8 ure zveĉer. Med prakso in poukom je bil ĉas za kosilo, pol bele štruĉke s 32 pašteto in jogurtom. To je bilo kosilo vozaĉev. Malo boljše se je godilo dijakinjam iz Murske Sobote oz. tistim, ki so stanovale v dijaškem domu. Vozaĉem je bilo hudo tudi zato, ker je bil avtobusni promet prilagojen delavcem. Tako se je nemalokrat dogodilo, da smo se dijaki vraĉali proti domu šele ob 22. uri. Rekli smo mu Murin avtobus. Zaradi teh neljubih dogodkov sem se raje v domaĉe Dokleţovje vozila kar s kolesom, seveda po makadamski cesti, a me je bilo ponoĉi pošteno strah. Posebej hudo je bilo, ko je obilno sneţilo, na oddelku pa smo morali biti ţe ob 6. uri zjutraj, in to z zlikano uniformo, poštirkanim belim ovratnikom in ĉepico. Nemalokrat se je pripetilo, da sem padla v sneg in si brezhibno pripravljeno uniformo pošteno umazala. Nihĉe nas ni vprašal, od kod se vozimo, kje stanujemo, biti smo morali toĉni tako pri pouku kot na vajah. Delovne obleke v 60. letih Štipendij ni bilo, razen Titovih, katero pa sta prejemali le dve dijakinji za posebne doseţke na športnem podroĉju. Med predavatelji je bilo precej zdravnikov, ki so predavali kliniĉne predmete. Le-te smo izredno spoštovali, lahko zapišem, da smo se jih kar bali. V razredu je gospodovala smrtna tišina. Ob prihodu uĉitelja v razred, smo vstali in dijak, ki je sedel pri vratih, mu jih je odprl. Pozimi smo imeli dva tedna poĉitnic, tako je šola privarĉevala tudi nekaj goriva. Dobili smo polletna in letna spriĉevala. 33 V teh letih nam je bilo seveda tudi lepo. Bili smo mladi, nagajivi, radoţivi, marsikaj smo marsikdaj ušpiĉili. V razredu nas je bilo 20 in seveda so takrat dekleta prevladovala. Bilo nas je kar 18 in le 2 fanta. Med seboj smo si radi pomagali, v razredu je vladal kolektivni duh, ki se je odraţal v izposojanju zapiskov, uĉbenikov, brezplaĉnih inštrukcijah, v bratski delitvi kruha in jabolk … Na naši šoli sem se zaposlila po 25 letih delovne dobe. Bila sem mati dveh otrok, in kot vsak izmed staršev, sem tudi jaz skrbno spremljala njuno odrašĉanje. Tako sem razmišljala o prijaznejši šoli, da bi otroci z veseljem vstopili vanjo in imeli prijetne spomine nanjo. Za prvi šolski dan nam je mama vedno spekla makovo potico, da bi se v šoli dobro uĉili, in nekega dne sem ge. ravnateljici Mariji Zadravec predlagala, da bi tudi mi lahko »prvĉke« pogostili z makovkami. Ravnateljica se je strinjala s predlogom in tako ţe 14 let dijake 1. letnikov pogostimo s to »pametno« sladico. Najbolj pa sem vesela, da smo se povezali s Kulturnim društvom Bratonci, s katerimi ţe 12 let, skupaj s prostovoljci, na boţiĉni popoldan bolnikom poskušamo priĉarati košĉek boţiĉa, in sicer s prepevanjem boţiĉnih pesmi in priloţnostnimi darilci. Boţič v Splošni bolnišnici Murska Sobota 34 Do letošnjega novega šolskega leta sem bila na šoli predavateljica strokovnih predmetov, in ĉe primerjam ţivljenje pred 40 leti in zdajšnjim, se je seveda vse moĉno spremenilo. Dijaki seveda uĉiteljem veĉ ne odpirajo vrat, v letošnjem letu je bila malica zastonj, pa je marsikateri dijak ni vzel, v šolo prihajajo zaspani zaradi noĉnega dela z raĉunalniki … In kdo je temu kriv? Verjetno mi vsi. Druţba, ki je usmerjena pridobitniško. »Kaj bom dobil, ĉe bom …«, se vpraša dijak pred doloĉenimi, njemu koristnimi zadolţitvami. Na roditeljskem sestanku sem rada povprašala starše, kaj najprej vprašajo svojega otroka, ko pride iz šole. Veĉina jih je odgovorilo, ĉe je bil mogoĉe kaj vprašan oz. kakšno oceno je dobil. Matere pred 40 leti je zanimalo poĉutje otroka v šoli … Otroci so pa le otroci. Ti, današnji, in oni izpred 40 let. Ţelijo si topline, ljubezni, pohval in strpnosti. Zato je dobro, da išĉemo trenutke, ko lahko otroka pohvalimo, kajti le tako mu dvigujemo samopodobo, s pomoĉjo katere bo odrasel v ĉloveka koristnega sebi, druţini in druţbi. Barica Kralj MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961 Moji spomini na delo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota seţejo v leto 1961, ko sem v 2. polletju zaĉela s honorarnim pouĉevanjem biologije 1. generacije uĉencev. Spomnim se, da smo gostovali v kletnih prostorih ekonomske srednje šole. Kakšni so bili tam pogoji za pouk, raje ne bi govorila. Delovni pogoji so se izboljšali, ko smo leta 1962 dobili novo šolo na Trstenjakovi ulici. Zaposleni na zdravstveni šoli 35 Takrat sem se zaposlila za nedoloĉen ĉas. Ker se je število oddelkov veĉalo, smo uĉitelji splošnih predmetov (Lidija Beloglavec, slov. j., Amalija Prelog, angl.-nem., Vera Jagliĉiĉ, zgod.-zem., Barica Kralj, biol.kem.) dopolnjevali uĉno obveznost na srednji šoli za telesno vzgojo (dislocirani oddelek mariborske šole). Tja, v »Partizan«, so hodili naši uĉenci k telovadbi, saj svoje telovadnice nismo imeli. Tam smo imeli tudi skupne proslave, jelkovanja, ker je bila telovadna dvorana primeren prostor za take prireditve. Moji prvi uĉenci, katerim sem bila razredniĉarka, so bili uĉenci 2. letnika 2. generacije. To so bila dekleta in 2 fanta (Joţe Mesariĉ in Joţe Magdiĉ). Rada se jih spominjam in redno se sreĉujemo na obletnicah njihove mature. Zaĉeli smo vpisovati po 3 oddelke in tako je kljub gostovanju na 3. osnovni šoli prostora zaĉelo primanjkovati. Zaĉela se je gradnja šole v Rakiĉanu; tako so uĉenci imeli tudi prakso bliţje, ker se je v Rakiĉanu gradila tudi nova bolnišnica. Ko je na šolo prišla prof. Irena Jakus, ki je uĉila kemijo in matematiko, sem jaz prevzela še pouk mikrobiologije in nato še anatomije. Z veseljem sem uĉila svoje predmete, dobili smo lepo opremljeno biološko uĉilnico. Tudi za uĉila in literaturo ni ravnateljica nikoli skoparila. Po tolikih letih moram priznati, da sem res uţivala pri svojem pedagoškem delu; nikoli ne bi izbrala drugega poklica. Mogoĉe so takrat uĉenci res bili bolj spoštljivi, vse je bilo bolj skromno in bili smo sreĉni in zadovoljni. Seveda so nam vĉasih tudi kaj ponagajali. Kot na primer, da so nam po dvorišĉu razmaknili avtomobile v vse smeri. Zakaj pa nismo zategnile roĉnih zavor … Ne smem pa pozabiti, poleg šolskega dela, na moje drugo veselje z mladino: moje tabornike, odred »Ţitnih plavic«, ki sem ga ustanovila še na stari šoli leta 1969. Koliko lepih spominov- izleti v planine, taborjenja, 36 Faţana (kjer smo taborili s škofjeloškimi taborniki), zleti, zbori, sreĉanja z drugimi taborniki iz Prekmurja (Rdeĉi maki, Vitki topoli, Podlesne vetrnice, Ĉrni telohi, Tiskarski škrati) in vse Slovenije. Pripravljali smo kvize, orientacijske pohode, razstave (enkrat smo imeli na šoli razstavljenih 60 razliĉnih vrst gob)… Pri delu s taborniki sta mi pomagali tudi moji pridni sodelavki: Danica Mörec in Olga Lenart, ki je za mano prevzela starešinstvo. Vsako leto se je nekaj naših tabornikov udeleţilo gozdne šole v Bohinju, da so spoznavali taborniške vešĉine in se usposabljali za vodstvene funkcije v taborniški organizaciji. Nekateri so bili izredno zavzeti in delavni ter si pridobili razliĉne pohvale in priznanja. To so bili: Marjana Kološa, Helena Kazar, Joţica Klekl, Dragica Vuĉko, Zlatka Kološa (ki je izvezla naš lepi prapor – ţitno klasje in ţitno plavico na modrem polju – koliko truda), Martin in Marta Kolbl, Anka Olah, Majda in Mira Rac, Dragica in Marinka Horvat, Elizabeta Kardoš, Marko Nabergoj, Joţe Trajbar, Jasna Zver, Janez Voroš, Andrej Virag, Milan Skledar in še bi lahko naštevala – naj mi oprostijo, ker vseh posebno prizadevnih ne morem našteti. Rada bi omenila še skrb za splošno izobrazbo naših uĉencev, ker v predmetniku niso imeli likovne in glasbene vzgoje, smo jih vsako leto peljali v Ljubljano ali druga mesta, da so si ogledali razne operne, baletne in dramske predstave. Tudi maturantske izlete in strokovne ekskurzije smo skrbno naĉrtovali in imamo vsi lepe spomine na te ĉase, ki jih obujamo na obletnicah matur. Z uĉenci smo se znali poveseliti tudi na športnih dnevih, npr. ko smo imeli zimski športni dan v Petrovcih in smo svoje sanke 37 posodili uĉencem, sami pa smo se na polivinilastih vreĉah spušĉali po strmini – v zabavo sebi in njim. Lepe spomine imam tudi na naše sindikalne izlete – npr. v Istanbul, na Poljsko, v Švico ... Izlet na Poljsko leta 1977 Lepo mi je bilo na zdravstveni šoli, saj sem prišla po diplomi (na naravoslovni fakulteti leta 1959), mlada, polna veselja in energije do dela in sem tu preţivela 20 svojih najlepših let ţivljenja. Bili smo mlad kolektiv in mladina ima rada mlade uĉitelje, znali smo se jim pribliţati, jih razumeli in kot nam povedo na obletnicah matur, so tudi oni imeli radi nas. To ĉutimo in smo jim hvaleţni za vse lepo, kar smo skupaj doţiveli. 38 Ema Mesarič NEKOČ IN DANES Moji spomini segajo v mlada leta, ko sem zaĉela izoblikovati svojo poklicno kariero. Dozorela je odloĉitev »ţelim postati medicinska sestra». Po konĉani osnovni šoli, sem se leta 1972 vpisala v medicinsko šolo. Medicinska šola je bila takrat še v Murski Soboti. Novo okolje, nove sošolke, novi profesorji. Šola je bila majhna, pritliĉna zgradba. Nekaj pouka smo imeli v mali pritliĉni zgradbi, nekaj pa poleg v »visoki« Osnovni šoli III. Ob odmorih je bilo dvorišĉe šole polno mladih deklet, fantje so bili takrat izjema. Dvorišĉe je bilo prekrito s temno modro barvo. Zakaj? Vsi dijakinje in dijaki smo morali nositi šolske halje, ki so bile iz temno modrega najlona, s pepita ovratnikom. Marsikatera uĉenka je morala zakriti svojo novo oblekico, ki bi jo še kako rada pokazala, marsikatera pa skrila staro in sprano pod šolsko haljo. Bili smo vsi enako obleĉeni in sreĉni. Proti koncu drugega letnika smo dobili informacijo, da se bomo naslednje šolsko leto preselili v novo moderno zgradbo. »Kam?«, se nam je takoj pojavilo vprašanje. V Rakiĉan. Tega kraja do takrat nisem poznala, vedela sem le, da obstaja tam porodnišnica, otroški in infekcijski oddelek. Z naslednjim šolskim letom se je veliko spremenilo. Ţe v ĉasu poĉitnic smo zaĉeli obiskovati novo šolo, toda ne s torbami, ampak s starimi cunjami in metlami. Razdelili so nas v skupine, poprijeli smo za delo in zaĉeli ĉistiti in urejati okolico šole. Ĉe pobrskam po mojem spominu, se spomnim, kako razoĉarana sem bila, ko sem prviĉ stopila v zgradbo. Sive betonske stene, brez topline. Razoĉaranje … Moderno? »V Soboti je bilo boljše« se je slišalo od dijakov, toda to je bilo samo trenutno. Zagledali smo laboratorij, kabinet, kuhinjo, fonolaboratorij … Uĉilnica angleškega in nemškega jezika je bila še posebej zanimiva. V njej smo sedeli za klopmi, ki so imele mikrofon in slušalke, tako kot ĉe bi bili v parlamentu. V trenutku smo spremenili mnenje. Ta siva in turobna zgradba je postala prijetna uĉna ustanova. V letu 1976 se je konĉalo moje šolanje na srednji medicinski šoli. Pridobila sem veliko znanja, izkušenj ter dobrih prijateljic. Ker sem bila tri leta tudi predstavnica razreda, sem imela veliko stikov tudi s profesorji. Na marsikateri konferenci sem morala braniti barve 39 razreda. Velikokrat sva prišli v konflikt z razredniĉarko, gospo Kuminovo. Profesor Pavliĉ pa me je vedno znova podprl in njegove besede so mi ostale še danes v spominu: »Pusti jih, ne vidiš, da so mlade!«. Reke dijakov so se zvalile skozi ta leta. Stika z ustanovo nisem izgubila do danes. Takoj po konĉanem šolanju je bilo tega manj. Ţe ĉez nekaj let me je sluţbena obveznost ponovno povezala. Vedno znova, ko prihajam na šolo, se mi naslikajo zgodbice iz obdobja, ko sem hodila po tej šoli kot dijakinja. Tokrat delujem v drugi vlogi. Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je regijska ustanova javnega zdravja. Sodelovanje med zavodom in zdravstveno šolo smo v zadnjih letih zelo okrepili. Vzpostavili smo partnersko sodelovanje. Gospa ravnateljica Zlatka Lebar nam s svojim timom veliko pomaga pri realizaciji razliĉnih programov promocije zdravja, ki ga izvajamo. Dijakinje in dijaki sodelujejo na razliĉnih stojnicah, kjer se deli zdravstveno vzgojno gradivo in opravljajo meritve dejavnikov tveganja. Vkljuĉujejo se kot mladi ambasadorji zdravja. Zdravstvena šola je vkljuĉena tudi v mreţo zdravih šol. Vodja tima je profesor Edvard Jakšiĉ. Celoten tim deluje zelo usklajeno in strokovno. Polni so idej, ki jih z dijaki udejanjajo. V tej skupini delujem kot zunanji ĉlan. Izmenjujemo mnenja, izkušnje, spoznavam njihovo delo. Vsebine programa so zelo zanimive. Opaziti je, da imajo velik poudarek na odnosih, predvsem pa odnosih med generacijami. Ker so zdravstvena šola, so v program vkljuĉili prioriteto PROSTOVOLJSTVO IN HUMANOST. Pridobljeno znanje in izkušnje, ki sem si ga pridobila v tej hiši, sem s pridom uporabila pri svojem poklicem delu in tudi v privatnem ţivljenju. Ta šola mi je dala dobro popotnico za ţivljenje. Hvala vsem predavateljem, da so me usmerjali in me spodbujali pri padcih, da sem konĉala izobraţevanje na tej šoli in mi dali predznanje za nadaljnji študij. Celotnemu kolektivu ţelim še naprej veliko zadovoljstva in uspeha pri vzgoji in izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih delavcev in da bi le-ti pri svojem delu upoštevali znanja, etiĉna in moralna naĉela, dobronamernost in ohranili obĉutek za odgovornost. 40 Katarina Berglez MOJI SPOMINI OB OBLETNICI »V sakon poklici si lejko dobra, vej pa se za vse sama odloĉiš in te nišĉe nemre v slabo prisiliti, ĉe sama v tou ne privoliš. Zatou nega slabih poklicov. Vseposedi si lejko dobra ali pa slaba« so bile besede moje stare mame. Tolaţila me je, ko sem bila vsa iz sebe, po obisku sorodnika, ki se je zgraţal nad mojo odloĉitvijo za poklic in šolo. Ni se mogel sprijazniti s poklicem, v katerem je videl vse najslabše. Ene dobre besede ni znal povedati. Trdil je, da to ni poklic za ţenske, ker je preteţek in v tem poklicu ne moreš ostati pošten. Kakšen cirkus bi šele zagnal, ko bi vedel, da sem se odpovedala mednarodni koloniji, ki je bila kot nagrada za odliĉen uspeh, samo da sem lahko opravila sprejemne izpite za vpis na zdravstveno šolo. Sprejemni izpiti so bili razpisani v ĉasu trajanja kolonije. Obeh stvari se ni dalo uskladiti brez odpovedi. Za dva razreda dijakov, sprejetih v šolskem letu 1962/63 so bili to zlati in nepozabni ĉasi. Nova zgradba s svetlimi uĉilnicami, opremljenimi kabineti za praktiĉni pouk, so dajali veselje in pogum za pridobivanje novega znanja. To je bila tudi najboljša šola za uĉenje medsebojnega prijateljstva, razumevanja in strpnosti. Skupaj smo se znašli sošolci (v manjšini) in sošolke iz celotnega Prekmurja in Prlekije, z razliĉnimi izkušnjami in iz razliĉnih druţbenih okolij. V razredu vse to ni bilo pomembno, ko smo pridobivali nova znanja, ali ko smo skupaj pripravljali kulturne toĉke za proslave in skeĉe za zabave. Pomagali smo si med seboj pri uĉenju in pri vajah v kabinetu. Med glavnim odmorom ali med prosto uro smo hodili po pašteto in kruh v Delikateso na vogalu Titove in Kolodvorske ulice, nasproti porodnišnice. To je velikokrat bil tudi za premnoge edini dnevni obrok hrane. Dvodnevni izlet v Plitvice po konĉanem 1. letniku je bil nepozaben. Fotografij sem imela za škaf. Sama sem razvijala ĉrno bele fotografije, ker pa nisem imela sušilca za slike, so se fotografije sušile kar po oknih. 41 V poĉitnicah smo šli posamezni dijaki iz vseh letnikov za mesec dni v brigado. Delali smo avtocesto od Mojkovca do Kolašina. Delovnih strojev ni bilo in vse se je delalo roĉno. To je bila doba mladinskega brigadirstva v Jugoslaviji. Zanimivo je bilo to, da je bilo iz Slovenije v brigadi celo veĉ deklet kot fantov. Dijaki iz višjih letnikov so hodili na poĉitniško prakso in delo v Ljubljano, kjer so se pozneje tudi zaposlili, ali pa nadaljevali študij na Višji zdravstveni šoli. Zašĉitna delovna obleka je bila siva s kratkimi rokavi, z okroglim ovratnikom, spredaj zapeta do vratu, bel predpasnik z modrim emblemom šole na prsih, bela kapa in primerni delovni ĉevlji v beli barvi. Praktiĉni del pouka je potekal v kabinetu za nego bolnika in se pozneje nadaljeval v dopoldanskem ĉasu po razliĉnih oddelkih bolnišnice pod budnim oĉesom mentorjev. Pouk pa smo imeli popoldne. Še danes se ţivo spomnim svoje prve delovne nezgode. Na praksi, na internem oddelku, mi je zdrsnila iz rok polna posoda irigatorja na napokan umivalnik, ki se je zlomil. Starši so kupili novega in ĉeprav je bila škoda popravljena, mi je grenak priokus še dolgo ostal. To pa je bila hkrati zame tudi dobra šola za naprej. Po konĉanem 2. letniku se je iz obeh letnikov odloĉilo 23 dijakinj za pediatriĉno smer. Nastal je nov razred, ki se je hitro poenotil z jasnim ciljem, da bomo po konĉanem šolanju delali na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakiĉanu, ki je bil zgrajen po najsodobnejših kriterijih. Potrebe pomurskega zdravstva po organizirani hospitalni pediatriĉni sluţbi so bile velike. Dr. med. Štefan Varga, specialist pediater, prvi predstojnik otroškega oddelka, je organiziral prvo hospitalno pediatriĉno sluţbo takoj po uradno odprtem otroškem oddelku, 1. julija 1965. V zaĉetku je delal kot zdravnik sam. Pridruţile smo se vse dijakinje pediatriĉne smeri. Stalno sta bili zaposleni dve srednji medicinski sestri in 42 višja medicinska sestra Marjeta Drvariĉ, ki je bila tudi prva glavna sestra oddelka. Delo je bilo organizirano v turnusih. Po enem mesecu sta se osebju pridruţili še dve otroški negovalki. Prav tako pa se je okrepila tudi zdravniška pomoĉ predstojniku, ki so se mu konĉno pridruţili tudi novi zdravniki. Iz tega obdobja so se vsakemu globoko vtisnili v spomin prvi bolniki, ki so nam bili zaupani, in trud vseh, da je bilo delo vestno in poţrtvovalno opravljeno. Ob vsem tem pa se niso mogli skriti mladostna razigranost, optimizem in veselje. Nevede nam je uspelo postaviti temelje za razvoj pediatriĉne sluţbe v Pomurju. Ob vsem tem pa dijakinje nismo pozabile na zakljuĉek šolanja. Ob delu, uĉenju in osebnih zgodbah, smo opravile tudi zakljuĉni izpit na Zdravstveni šoli Murska Sobota. Stalno zaposleni so nam ob tem pripravili prisrĉen sprejem v uĉilnici na otroškem oddelku. To je bilo za vse resniĉno veselje in olajšanje. To so bila najlepša leta mladosti, kjer smo se skupaj kalili za lepši jutri. Te medsebojne povezanosti, predanosti in medsebojnega zaupanja se ne da prikriti tudi po 45 letih obstoja otroškega oddelka in ob 50-obletnici zdravstvene šole, ki je imela in še ima globok posluh za svoje poslanstvo v ĉasu in prostoru ter je s svojimi vrednotami pravzaprav opraviĉila svoj obstoj. In danes? Veselim se, da nam je skupaj uspelo postaviti osnovo za zdrav in izobraţen mladi rod, ki smelo išĉe nove poti do znanja in do osebne sreĉe, ki pa je toliko veĉja ob zavesti, da delamo dobro, se plemenitimo in se za to zavestno odloĉamo. Vsakokrat, ko grem mimo stare zgradbe zdravstvene šole, s ponosom dojemam, da nam je le ta dala veliko veĉ kot samo znanje in vešĉine za opravljanje poklica. Navedla sem le nekaj podrobnosti, zavedam pa se, da jih je še veliko veĉ. Prav zaradi tega srednji zdravstveni šoli ţelim vse najboljše ob jubileju, 43 predvsem pa veliko dijakinj in dijakov, ki bodo ponosni na svojo šolo in svoj poklic. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; maturantke pediatrične smeri, letnik 1965/66 V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Katarina Köveš, predavatelj g. Salubier, ga. Silva Luthar, ravnateljica ga. Katarina Vinčec, razredničarka 4. b, ga. Ema Kneţevič; razredničarka 4. a, ga. Vera Jagličič; prof. Anton Praček in ga. Darinka Škrjanec. V 2. vrsti stojijo od leve proti desni: Katarina Söke, Majda Potočnik, Dragica Ţökš, Nada Klukovič, Martina Dokl, Albina Horvat, Anica Nemec, Joţica Rauter, Nada Flisar. V 3. vrsti stojijo od leve proti desni: Darja Klement, Joţica Panič, Marjana Horvat, Marija Skuhala, Marija Ropoša, Dragutina Kolar, Gizela Pozderec, Erna Šiftar, Olga Fekonja, Angelca Knaus Na sliki manjkata Elizabeta Horvat in Elizabeta Poredoš. 44 Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; 4. b med poukom, šolsko leto 1965/66 V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Dragica Ţökš, Joţica Panič, Elizabeta Horvat, Dragutina Kolar. V 2. vrsti sedijo od leve proti desni: Marija Ropoša, Martina Dokl, Marjana Horvat, Anica Nemec, Katarina Söke, Albina Horvat. Stoji predavatelj prof. Marjan Pavlič. V 3. vrsti od leve proti desni sedijo: Majda Potočnik, Erna Šiftar, Olga Fekonja. V 4. vrsti od leve proti desni sedijo: Angelca Knaus, Darja Klement, Gizela Pozderec, Elizabeta Poredoš, Nada Klukovič, Katarina Köveš, Pavla Menhart, Joţica Rauter, Marija Skuhala. Erika Ţilavec DRAGA NAŠA SLAVLJENKA Je to mogoĉe, da ţe praznuješ Abrahama? Saj je minilo le krajše obdobje, ko sem še ne 15-letno dekle stopila skozi tvoja mogoĉna vrata »male« šole za zdravstvene delavce na Trstenjakovi ulici v Murski Soboti. Veliko deklet, pešĉica fantov, prijazne mlade profesorice z dvema profesorjema, nekoliko starejša in resna tovarišica ravnateljica. Leto 1964… Stopila sem skupaj s sošolci, katerih obrazi, pa tudi njih govorica mi je bila v glavnem nepoznana, v uĉilnico z napisom 1. letnik, razredniĉarka prof. Barica Adamiĉ Kralj. 45 Zadrega zaradi vsega novega, je v nekaj dneh splahnela, kajti na velikem hodniku, ki je povezoval štiri uĉilnice, tri kabinete in mladinsko sobo, smo se hitro vsi spoznali, prejeli hišni red šole in urnik dela, ter hiteli z izobraţevanjem, ki je vodilo k našemu ţelenemu poklicu. Da bom medicinska sestra, sem vedela ţe kmalu po rojstvu, zagotovo pa v prvem razredu osnovne šole, kjer sem z recitacijo »Rdeĉi kriţ na vratih« ob svetovnem dnevu zdravja zagotovila, da bo Erika, ko doraste stala v vrsti tistih, ki pomagajo trpeĉim, bolnim, starejšim in vsem pomoĉi 46 potrebnim. Kako veliko sreĉo sem imela, da so se sanje dekletca uresniĉile … Ponosna sem nate, draga moja šola, ki si mi nudila preko odliĉnih pedagogov, sester mentoric, izrednih predavateljev iz vrst zdravnikov in razumevajoĉih zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, kjer smo opravljali prakso vsa leta šolanja, ogromno znanja, na katerem sem lahko gradila naprej. Pri nadaljnjem šolanju na višji šoli za zdravstvene delavce, na oddelku za medicinske sestre v Ljubljani, sem zlahka nadgrajevala strokovno znanje, pridobljeno pod »tvojo streho«. Kako vaţno je pridobiti in osvojiti dobro strokovno znanje, povedo številne sošolke, ki so iskale zaposlitev kot medicinske sestre v tujini in skoraj praviloma dosegle blešĉeĉe kariere v svoji stroki. 47 Na vseh nivojih izobraţevanja smo dobili nauke, da vse to, kar dobro znamo, mora biti v dobrobit bolnikom, varovancem in na drugi strani predajati to bogastvo znanja in izkušenj naprej mladim generacijam. Tako smo v glavnem delali, kajti Kodeks etike zdravstvenih delavcev je kot Sveto pismo, ki pelje ĉez vse ovire in zagotavlja blaţenost. Sedaj kot upokojena medicinska sestra gledam nazaj na minulo obdobje kot na pravljico s sreĉnim koncem. Tebi, draga slavljenka, pa ţelim nadaljevanje uspešne poti, ki se vzpenja in z odliĉnim pedagoškim ter strokovnim kadrom doseţe cilje – visoko stopnjo kakovostnega izobraţevanja na vseh nivojih zdravstvene nege. Meta Tinev 40-LETNA ČUDOVITA NAVEZA V bistvu sem s srednjo zdravstveno šolo povezana skoraj štiri desetletja. Štiri leta kot nadebudna srednješolka, ki jo je vodila cenjena ravnateljica, ga. Helena Ravniĉ, pionirka zdravstvenega izobraţevanja v Pomurju, ki nam je tudi z zgledom vcepljala pomen preventivnega razmišljanja ... Bili smo štirje splošni razredi in eden otroške smeri, vsi smo se med seboj poznali. Kot se za najlepša srednješolska leta spodobi, smo se med tekanjem iz praktiĉnega pouka k teoriji na šoli veselili tudi na mnogih proslavah, zabavah in vsebinskih druţenjih na športnih dnevih. Posebej sta se me dotaknila razrednika, ţal ţe pokojni Anton Praĉek in ga. Barica Kralj, ki sta starševsko skrbela za nas. 1972 leta sem se vrnila v to isto šolo, ki je postala pretesna in smo jo tudi fiziĉno selili v sedanjo stavbo v Rakiĉanu, takrat prilagojeno za dvanajst oddelkov. Vrnila sem se med nekdanje uĉitelje, ki so mi sedaj tudi z mnogimi prihajajoĉimi mladimi, postajali dobri kolegi. Dobra tri desetletja sem se preizkušala v vlogi uĉiteljice strokovno teoretiĉnih predmetov. Ko se poveţeta, zdruţita dve stroki, pedagoška in zdravstvena, to od ĉloveka zahteva velik angaţma in veliko odgovornost. 48 Program se je veĉkrat spreminjal, od poudarka na stroki do usmerjenega izobraţevanja. Ko se ozrem nazaj, naštejem iz redovalnic štirinajst predmetov, ki sem jih pokrivala. Preteţno brez uĉbenikov, kar je narekovalo potrebo po oblikovanju zapisov, ki so dijaku pomagali pri pridobivanju znanj. Poldrugo desetletje sem z dijaki gostovala na kirurškem oddelku, kar je omogoĉalo dobro povezovanje teorije s prakso in obratno. Omenila bi rada posluh kolegov na oddelku za dobro sodelovanje, kar je omogoĉilo pribliţati dijakom kvaliteten vpogled v celostno obravnavo kirurškega bolnika s poudarkom na kvalitetnem strokovnem znanju in empatiĉnemu pristopu k bolniku. Nastalo je tudi nekaj filmskih zapisov. Delo, ki sem ga opravljala, sem opravljala kot poslanstvo, vanj sem vloţila, kar sem zmogla. V razred sem vstopila skoraj kot vrstnik dijakom, iz njega odšla kot uĉitelj otrok prvih dijakov. Priĉakovanj mnogih gotovo nisem uspela uresniĉiti. A, ko sem v mladem ĉloveku s sodelavci uspela doseĉi, da je motiviran, da ima voljo znati, da se zaveda, da je tako kot se uĉi prav, je v duši igralo. Neizmerno me veseli, ko mnogi bivši dijakinje in dijaki dosegajo priznanja na podroĉju zdravstvene nege in širše ter se uspešno borijo za ustrezno mesto v zdravstveni stroki. Delo z mladimi in bivanje s sodelavci mi je bilo v veliko veselje. Prav tako mi veliko pomeni nasmeh ali topla beseda vseh "bivših", meni dragih, kar dokazuje, da smo se imeli radi in se vzajemno spoštovali. 49 IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA Ema Gjörek Kot bi obrnila list v knjigi, tako hitro je minilo polnih 35 let dela na »moji« šoli Franc Duh To, kar človeku ostane, so trenutki, so utrinki, katerih nit je stvarnost, ki ji pravimo ţivljenje … 50 Ema Gjörek KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO POLNIH 35 LET DELA NA »MOJI« ŠOLI Niti teh let segajo v leto 1975, ko sem po konĉani Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani stala pred odloĉitvijo, kam zdaj. Odloĉala sem se, ali ostati v Ljubljani, kjer sem si ustvarila krog prijateljev in znancev, ali pustiti vse to in se vrniti v rodno Prekmurje. Peĉat vsemu temu je dala sestra Gena, ki je bila do pred kratkim tudi moja sodelavka, takrat pa absolventka te šole, in je oddala prošnjo za sprejem v delovno razmerje brez moje vednosti. Prav tisto leto se je namreĉ sprostilo delovno mesto, kakor smo vĉasih rekli, uĉitelja telovadbe. Prošnja je bila ugodno rešena, in tako sem pristala na šoli, kjer še danes pouĉujem športno vzgojo. Dovolite, da naštejem moje predhodnike, torej uĉitelje, ki so pouĉevali športno vzgojo od ustanovitve šole do mojega prihoda na šolo, torej prvih 15 let. Od leta 1960 do 1963 je pouĉevalo športno vzgojo veĉ honorarnih uĉiteljev. Leta 1963 je prevzel dela in naloge mag. Tone Praĉek, ki je bil tudi ustanovitelj 1. šolskega športnega društva SVIT. V okviru tega društva je delovalo veĉ športnih sekcij. Zasluţen je prav gotovo za nastanek uĉbenikov za pouĉevanje metodike odbojke, ki jih je napisal, ko je sluţboval kot svetovalec za športno vzgojo na Zavodu za šolstvo OE Murska Sobota. Leta 1967 ga je zamenjal prof. Franc Zrinski, ki je še razširil dejavnost športnega društva in uvedel za 1. razrede obvezno preverjanje plavalnih sposobnosti in za neplavalce zaĉel tudi s plavalnimi teĉaji. V ĉasu sluţbovanja na šoli je dosegel zelo dobre rezultate v košarki, rokometu in tudi posamiĉne tekaĉice, so bile zelo uspešne, tudi naša sodelavka Gena Virag se je kot dijakinja uvrstila v sam vrh na 1500 m. Leta 1975 sem naloge uĉitelja športne vzgoje prevzela sama. Z znanjem, ki sem ga pridobila na visoki šoli, sem se trudila, da bi motivirala dijake za pouk športne vzgoje. 51 Kljub skromnim pogojem, predvsem v zimskem ĉasu, ko smo imeli na razpolago za pouk le trim kabinet, pribl. v izmeri 7 krat 5m, sem se trudila pouk športne vzgoje izpeljati ĉim bolj kakovostno. Na razpolago smo imeli tudi telovadnico na Srednji kmetijski šoli Rakiĉan, ki smo si jo glede na urnik delili. Po odhodu otroškega vrtca iz iste zgradbe, smo pridobili dva manjša prostora, ki sta bila namenjena za namizni tenis. Tudi s pridobitvijo teh dveh prostorov se situacija glede pogojev vadbe ni izboljšala. Da bi rešili problem, je bila marsikatera ura v zimskem ĉasu tudi tek po bliţnjem parku ali pa orientacijski pohod. Ker smo se veliko gibali v naravi, so dijaki pridobivali na vzdrţljivosti. Da bi preverili svoje sposobnosti, smo se številĉno udeleţili 1. maratona Treh src. Med dijaki in dijakinjami je bilo veliko tistih, ki so se odloĉili za mali maraton, 21 km. Ti maratoni in pohodi so postali stalnica izbirnih vsebin in športnih dni še danes in rezultati v kategoriji mladink in mladincev so bili zato tudi v samem vrhu. Poleg obveznih teĉajev plavanja za 1. razrede, kar je bilo uvedeno ţe pri mojem predhodniku, smo vsa leta sodelovali v okviru ŠŠD v srednješolski košarkarski ligi, v vseh tekmovanjih v okviru pomurskih srednjih šol, bili smo prisotni na vseh 52 mnoţiĉnih tekaških in drugih prireditvah. Veĉ let smo se udeleţevali tudi pohodov in štafete zmage v Ljubljani. Imeli smo dobro nogometno ekipo in to dalj ĉasa, saj smo imeli igralce ekip iz prve zvezne lige. Tudi moški rokomet ni bil zanemarljiv, saj smo se uvrstili na srednješolsko drţavno prvenstvo. Dekleta so bila v 80-tih in 90-letih nepremagljiva ekipa med srednjimi šolami. Ta ekipa je celo dve leti sodelovala v pomurski ĉlanski ekipi. Del članske ekipe v pomurski ligi Prav gotovo so dali velik prispevek tudi posamezni atleti v drţavnem merilu, v sprintu 2. mesto, tek na 800 m 1. mesto. Veĉ let se je strelska ekipa uvršĉala med 1. tri mesta v drţavi. Imeli smo tudi posamiĉnega drţavnega prvaka. Odlična strelska ekipa v letih 2005-2009 53 V okviru izbirnih vsebin smo na šoli gostili znanega alpinista Dava Karničarja Upam, da bodo generacije, ki se vpisujejo, le doĉakale prepotreben športni objekt na katerega ĉaka šola ţe kar desetletja in tako bodo športni rezultati zagotovo še odliĉnejši. Franc Duh TO, KAR ČLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI, KATERIH NIT JE STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE … Kako ĉudno je pravzaprav to. Nobeden izmed komaj preštevnih svetlobnih izvirov nas ne oĉara tako kot tanka medla svetlobna sled na noĉnem nebu. Morda je to samo ena od številnih prevar, ki jih je ĉlovek deleţen od svojih, tako pogosto nepokornih ĉutov, lahko pa, da ja to posledica prirojenega prastrahu pred nedoumljivo veliĉino tega, kar se skriva na in za noĉnim nebom. Z nostalgijo se spominjam noĉi, ko smo kot mulci, v toplih poletnih noĉeh sedeli z babico in dedom v travi za hišo, klepetali in se obĉasno ozrli v nebo. Vselej, ko je »zvejzda dol spadnula«, kakor je babica imenovala utrinek, je dedek dejal: »Nikak je mrl. Boug daj mir njegovoj düuši«, nato pa za kakšno minuto obmolknil. Priznam, da me je ob tem pogosto postalo tako strah, da so se mi dlake najeţile, skoraj tako kot takrat, ko sta pripovedovala zgodbe o nemirnih »dţilejrih«, glasnih nevidnih jezdecih v 54 neskonĉno temnih noĉeh in coprnicah, ki v temnih noĉeh ĉloveka tako dolgo nosijo, da se zjutraj zbudi na pokopališĉu kraj cerkvenega zidu. Pogosto smo ob tem bili vsi trdi, kakor je zateĉenemu stanju rekla babica, tako da tistega veĉera nobeden izmed mularije še pisnil ni. Smo le poslušali, poslušali in ţiveli v svetu, ki si ga je ob dedkovih besedah vsak sam ustvaril. Kolikor poslušalcev, toliko svetov, skrivnostnih, mraĉnih, a tako vabljivih, da se jim preprosto nisi mogel odpovedati. Ĉas je otroška leta pobasal v svojo pogoltno malho in z njimi vred tudi dobršen del tega, kar je ţivljenju dajalo ĉar. Vĉasih se mi je ţivljenje zazdelo kot juha, ki so ji odvzeli poper in sol in Vegeto, mesa pa tako in tako v tistem ĉasu skorajda nismo poznali. Potem je lepega dne »tršica« v šoli razloţila, da utrinek z zvezdami nima niĉ skupnega, da je to le šĉepec prahu, ki tam nekje daleĉ, pa niti pribliţno tako daleĉ, kot smo nekoĉ verjeli, da je, zagori in slehernemu, ki ga vidi, da vedeti, da je bil in ga ni veĉ. Takrat tega nisem popolnoma razumel, danes pa vidim v tem zgleden simbol minljivosti. Prideš bog ve od kod, gostuješ trenutek, dva v svetu, za katerega v omejenosti svojega duha tako zmotno misliš, da mu gospodariš, in potem odideš, spet bog ve kam in ĉez ĉas nihĉe ne ve, da si sploh bil. Pa so z mladostjo prišle »dekle«, ki so osiromašeni ţivljenjski juhi dodale krepko merico soli, popra, Vegete in gotovo še kakšnega boga, da je ţivljenje postalo miĉno in “jako” razgibano, z njimi pa tudi drugaĉen pogled na utrinke. Da si je ob tem, ko vidiš utrinek, treba nekaj zaţeleti in se ti bo ţelja zagotovo uresniĉila, le da nihĉe ne sme izvedeti zanjo. Ţe takrat sem se prepriĉal, pa tudi danes vem, da to drţi, le dovolj skromen moraš biti. Ko se danes ozrem na morje dni za mano, vse bolj spoznavam, da je to naše ţivljenje tako zelo podobno noĉnemu nebu: vĉasih razgibano, vĉasih mraĉno, obĉasno dolgoĉasno, a vedno lepo in vselej prekratko. To, kar ĉloveku nekako ostane, so trenutki, so utrinki, katerih niz je stvarnost, ki ji pravimo ţivljenje. Nekateri izmed njih so tako moĉni, da te prevzamejo vselej, ko jih moţgani po bog ve kakšnem kljuĉu vĉasih izbrskajo, kakor 55 tisti zgodnje popoldanski utrinek nekega pozno jesenskega dne, ki se je raztegnil ĉez pol neba in pošteno razsvetlil dan, ali tisti, ki se je v dan prehajajoĉem julijskem jutru nad ravensko goriĉko mejo razcvetel v veliko megleno roţo nad prostranim ţitnim poljem nad Moravskimi Toplicami, da je cela okolica zadišala po oţganem pertinaksu. Kakšnega od teh bi rad potegnil iz zaprašene malhe potepuško goljufivega ĉasa. Dogodki na graškem sejmu Zaljubljeni robot Tiste dni, ko je rajnka Jugoslavija bila še v polnem razcvetu, smo tisti manj zavedni drţavljani radi hodili ĉez mejo, v sosednjo Avstrijo, smo radi rekli. Denarja je bilo takrat še manj kot danes, zato je veĉina dijakov le redko pogledala ĉez mejo, nekateri pa nikoli. Bil je to ĉas velike popularnosti graškega sejma. Še sam ne vem, kako smo prišli na to idejo, vem samo, da sem na avtobusnem podjetju naroĉil avtobus in smo se, zdi se mi, neke septembrske nedelje odpeljali v Gradec na sejem. Takšnih, ki bi jih zanimalo razstavljeno, je bilo bolj malo, veĉina jih je takoj mahnila v zabavišĉni park, ki je bil za tiste ĉase prava paša za naše oĉi. Bila je med izletniki tudi miĉna ĉetrtošolka, dama v pravem pomenu besede, ki je to, kar je imela, znala pokazati s pravo mero okusa. V krilu visoko nad koleni se je dolgonoga lepotica sprehajala med paviljoni, nakar se ji pribliţa debelušni robot velikosti odraslega moţa, rekel bi, na velikem sodu manjši sod in na tem eden še manjši, na vsem tem pa buĉasto okrogla glava z dvema antenama namesto ušes in spretno skritimi kolesi v podnoţju. »Hellooo, baby,« zakliĉe med pribliţevanjem in radoţivo maha z rokami, ĉe bi tistima dvema štrcljema lahko tako rekli. Dekle se je za hip zmedlo, a le za hip, kajti naslednji trenutek se je široko zasmejala in sprejela igro. Robot se je trkal po prsih in s kretnjami rok nakazal, da pošilja poljube, ob tem pa veselo ţlobudral. 56 Mira Vaupotič in Franc Duh med prepevanjem pesmi Mala terasa Kar ţal mi je postalo, da sem po nemško tako zelo bos. Kako zelo sem pri nemšĉini bos, bi najbolje znali povedati moji gimnazijski sošolci. Nemšĉino nas je uĉila stara gospa, ki je tudi z nami mulci, res smo bili mulci letom navkljub, znala delati kot to delajo dame z gospodi, celom vikala nas je. Nekje sredi tretjega letnika smo se morali na pamet nauĉiti pesmico, katere tretja kitica se je zaĉela z »Ich liebe dich…«. Zaĉne se ura nemšĉine, gospa vpiše v dnevnik, kar paĉ mora, ga zapre, pobrska pa svoji redovalnici in pokliĉe:»Duh, pridite, prosim in povejte pesmico!«. Štor, kakršen sem bil in sem po mnenju mnogih še danes, sem se tako zmedel, da nekaj minut sploh do besede nisem prišel. Ko sem konĉno prišel do sape, sem zaĉel kar s tretjo kitico »Ich liebe dich« trdno prepriĉan, da se tako paĉ pesem zaĉne. Razred je bruhnil v krohot, da ga je profesorica komaj ukrotila, nato pa rekla:»No, Duh, zdaj pa ţe pretiravate.« Ne vem veĉ, a se je zgodba konĉala s cvekom ali ne, vem le, da je bil prvi verz tretje kitice edino, kar sem spravil na plano. Zdaj morda razumete, zakaj ne vem, kaj je robot dekletu govoril. Lahko poroĉam le o tem, kar sem videl. Pogovarjala sta se, dekle se je obĉasno sreĉno zasmejalo, vĉasih malce zardelo in potem spet na veliko razlagalo robotu, ki ji je dal vedeti, da ga je prevzelo, ponudbe robota, kakršne koli so ţe bile, so bile dane prisrĉno, tako da se je mnoţica, ki se je zbrala okrog njiju, do solz nasmejala. Sreĉanje sta konĉala pri šanku, kjer jo je robot ĉastil s kozarcem soka. Ob povratku sem jo na avtobusu opazoval. 57 Zdela se mi je presreĉna. Meni pa je bilo lepo ob misli, da se, ĉetudi si daleĉ od doma, najde nekdo, ki ti zna polepšati dan z drobno gesto pozornosti. Ĉeprav sem se na vso moĉ trudil, da bi ugotovil, kaj se skriva za tem robotom, mi tistega leta to ni uspelo. Uspelo pa mi je v enem od naslednjih obiskov sejma, saj so ti postali nekajletna tradicija. Na koncu smo prišli ţe tako daleĉ, da smo morali najeti tri avtobuse, da kakšen od obiska ţeljnih dijakov ne bi ostal doma. Trije avtobusi in en sam spremljevalec, kako preprosto je bilo takrat ţivljenje … Zrelost ţivljenja …? Slap kovancev Spomin je vse manj moj zaveznik, zato bi teţko rekel, a je bilo to na zadnjem ali predzadnjem obisku sejma. Tudi sam se ţe naveliĉal ogledovanja vsako leto enakih stojnic, zato sem jo mahnil v zabavišĉni park. Ena od veĉjih atrakcij parka je bila gusarska ladja, ki je obiskovalce dvignila visoko nad sejmišĉe z glavami navzdol. Sam takrat, hvala bogu, nisem našel dovolj korajţe, da bi se vkrcal, sem pa to neumnost napravil ĉez leta v Gardalandu na podobno hudobni napravi. Ne vem, kako sem sestopil z jeklene hudobe, verjetno me je morala kar ţena zvleĉi, vem pa, da sem debeli dve uri bled kot stena skušal odmotati ta vrteĉi se svet. 58 Ladja je zaĉela potnike gugati. Najprej narahlo, potem zmeraj moĉneje in zmeraj višje, dokler se ni postavila v navpiĉno lego. Tisti trenutek so zaĉeli z višine, rekel bi, kašnih trideset metrov, deţevati kovanci in udarjati v lesena tla pod ladjo tako, da je kar bobnelo. Reveţ, eden od naših dijakov, ki so mu kovanci ušli iz ţepa, jih je ob pristanku ladje našel bolj malo, a se mi je zdelo, da zato ni bil preveĉ ţalosten. Na odstavnem tiru Ĉetrto leto sem sluţboval v Medicinski šoli v Rakiĉanu, kot se je takrat reklo, ko so me nenadoma vpoklicali v vojsko, v Tetovo na vojaško letališĉe, kar je bilo za priĉakovati, saj tam rabijo meteorologe, jaz pa sem bil eden od tri ali petintridesetih meteorologov, ki so konĉali šolanje na ljubljanski FNT. Ni se mi šlo v vojsko, tako daleĉ pa še posebno ne. Iskal sem bolj ali manj neumne izgovore, tako se mi vsaj zdi danes, ko na takratne dogodke gledam z nekaj desetletnim zamikom, ki pa so zaĉuda vţgali. Vojašĉino so mi preloţili, a kaj, ko ĉas teĉe in se leta nabirajo. Ko jih je bilo 27, sem vedel, izmikanja je konec. Vĉasih sem se o tem pogovarjal z dijakinjami, dijakov je bilo le za vzorec, nakar me eno od deklet vpraša: »Kam bi pa vi šli v vojsko, ĉe ţe morate?« Ne vem, kaj mi je bilo in od kod je to prišlo, iz glave, pa ĉeprav vĉasih zataji, zagotovo ne, sem kar izstrelil: »V Šumadijo, v Kragujevac bi pa šel, ĉe ţe moram.« Še danes ne vem, kdo je bilo to dekle, vem le to, da ni bila navadni smrtnik, kajti ĉez ĉas sem prejel vpoklic v vojsko, na katerem je pisalo “Kragujevac, artiljerija specialistiĉka”. Vojska kot vojska. Ĉe bi ne jedel in ne pil in niĉ potrošil, bi zapravil veĉ, kot sem si s svojim delom zasluţil. Cirkus je bil v vseh rodovih vojske enak, s tem, da smo mi imeli vsaj zanimivo delo. Pet nas je bilo v skupini, imeli smo svoj kamion, plinsko bombo vodika, nekaj balonov, teodolit, nekaj mehanskih raĉunal in nekaj lampijonov. Najbolj pestro je bilo, ko so nas zjutraj ob dveh pri minus dvajset poslali na teren merit višinski veter. Stvar je preprosta: napolniš balon z vodikom, da ima kakšen meter premera, ga zaveţeš, mu pripneš priţgani lampijon in ga spustiš, da odfrĉi v višine, eden mu s teodolitom sledi, drugi sporoĉa koordinate temu, ki preraĉunava in izraĉunava jakost vetra na dani višini. To, da artiljerijci, ki streljajo na osnovi teh podatkov, potem zgrešijo za cel 59 hrib, sploh ne pomeni, da so meritve slabe, lahko ga fušajo oni, no, tako smo v vojski iskali krivce za neuspeh. Najlepše, kar se mi je v vojski zgodilo, se mi je zgodilo na poti domov, na redovno, kot so rekli stari vojaki. Potoval sem za vlakom, ĉe se je le dalo najti, sem poiskal prazen kupe, kar pa je bilo na poti od Beograda do Zagreba skoraj nemogoĉe. Malo pred Zagrebom sem ga res našel. Tako imenitno se mi je zdelo. Dobro sem se ţe namestil, ko se je vlak ustavil na zagrebškem kolodvoru. Potem se je nekaj premikal, malo naprej, malo nazaj, pa spet malo naprej, dokler ni obstal. Pa, saj je normalno, da na tako veliki postaji vlak stoji malo veĉ ĉasa. Ĉez ĉas se mi je zazdelo, da zdaj pa malce ţe pretiravajo, saj stojimo ţe celo veĉnost. Pogledam skozi okno, tema. Naslonim uho k šipi, tišina. Zdaj mi je ţe kliknilo, da nekaj ni v redu. Poišĉem izhod in stopim iz vagona, tema, tema in tema, le tam nekje daleĉ nekaj luĉi. Šele takrat mi je postalo jasno, zadnje vagone so odklopili in me pustili na stranskem tiru. Kaj mi je ostalo? Poiskal sem avtobusno postajo in proti jutru prispel z avtobusom v Maribor, od tam pa pol peš, pol s prvimi jutranjimi, »delavskimi« avtobusi do doma. Resen razrednik, resni dijaki 3. a razreda v šolskem letu 1995/96 60 Trobentač čaka, dijakov pa od nikoder Konec osemdesetih in v zaĉetku devetdesetih let je v drţavi bila ne ravno preveĉ lepa navada, da smo dijakom spriĉevala razdelili kar tako, na »horuk« kot bi rekla moja babica, brez “bilo kakšne” slovesnosti. Le zakaj ne bi tega malo popestrili, sem si rekel in stopil do dobrega beltinskega trobentaĉa, sinu enako dobrega, ĉe ne celo boljšega. Kar nekaj ĉasa sem ga moral prigovarjati, da je konĉno privolil. Zmenila sva se, katere pesmi bo zaigral in kdaj. Tistega jutra sem se res praţnje oblekel, to priznavajo tudi tisti, ki imajo za to malce drugaĉna merila. Poln priĉakovanja sem prikolesaril, vešĉine voţnje avtomobila so mi takrat bile še tuje, ĉeprav sem skoraj edini, ki meni, da mi danes niso veĉ, v šolo. Kmalu za mano je prispel trobentaĉ, pa ne s kolesom. Ura se je ţe bliţala ĉasu podelitve, midva pa sva bila še zmeraj sama. Šele, ko sva priţgala radio, sva izvedela, da so nekatere ceste zaprte in da ljudem priporoĉajo, naj ostanejo doma, ker se je zaĉela vojna, vojna za Slovenijo. Res, da je ta podelitev padla v vodo, a so bile vse naslednje slavnostne, tudi v drţavnem merilu. Končam. Naj to ne bo meteorski deţ. Pustimo utrinkom, da eden po eden poskrbijo, da se nam izpolni vsaj kakšna od nepreštevnih ţelja. Sanje Sanjam tisti dan: visok strop, nekaj neonskih luĉi, ţvenket epruvet v umirjenem toku vode, zunaj pomlad, cvetoĉa ĉešnja, zadnje ĉebele pred prihodom noĉi, cmok v grlu zaradi vabila brez odziva, neţni stisk roke in tvoj »zbogom«. Sanjam, da sem veter: ujet v tvoje lase išĉem sebe, svoj smisel, svojo bit in najdem tebe, tvojo dušo, 61 tvoje angelsko obliĉje, tvoje drobne ĉvrste prsi in pod njimi zlato srce. Sanjam, da sem sonĉev ţarek: ujet v oblak pravil in svojih nezmoţnosti išĉem tebe, in najdem tvoj »dobro jutro«, tvojo sapo v prebujajoĉem se dnevu zvok tvojih korakov na hladnih tleh tovarniške hale. Sanjam, da sem sel lune: ujet v spone ţivljenja tavam nad neskonĉnimi gozdovi sveta, ki mu pripadaš, da bi se dotaknil tega, kar je samo tvoje, da bi za hip, samo za hip, zaĉutil tako kot ti ĉutiš. Sanjam, da ne sanjam, da je vse to res, da to niso tiste vĉerajšnje sanje, da je to ţivljenje, tisto pravo, v katerem je ĉlovek sreĉen. Sanjam, da si, kjer koli si ţe, sreĉna in ţelim, da to ne bi bile le sanje. 62 SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH Romana Vozliĉ Moji spomini na šolo v času usmerjenega izobraţevanja Tanja Flegar In miši so zaplesale, se zabavale in se imele fajn … Sabina Šebjan Jaklin S ponosom povem, da sem bila tudi jaz dijakinja naše šole Jerneja Šavel Takrat mi ni bilo jasno, kako zahteven in odgovoren poklic me vabi … 63 Romana Vozlič MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ČASU USMERJENEGA IZOBRAŢEVANJA Veliko let je ţe minilo od takrat, ko sem prviĉ prestopila prag srednje zdravstvene šole. Je lahko moj spomin na tista leta objektiven? Ga ni ĉas obarval malo po svoje? Kakor koli, nekatere slike so v meni ostale ţive. Zagotovo pa je bila takrat šola zame najlepša, najzanimivejša in najbolj pomembna stvar na svetu. Po šolski stavbi smo takrat hodili v copatah, saj smo na šolskem hodniku ob vstopu v uĉilno zidano imeli namešĉene garderobne omare, ki smo si jih delili z enim izmed sošolcev. Na šolo je bilo vpisano manjše število dijakov. V šolskem letu 1986/87, ko sem zaĉela obiskovati srednjo zdravstveno šolo, je bil samo en prvi letnik, en drugi letnik, ter po dva tretja in ĉetrta letnika. Prav zaradi manjše številĉnosti smo se dijaki med seboj poznali in si, kolikor je bilo mogoĉe, medsebojno pomagali. Vrata uĉilnic niso bila zaklenjena, pa kljub temu smo dijaki poĉakali na uĉitelja pred vrati. Ob vstopu uĉitelja v razred, smo mu dijaki spoštovanje izkazali tako, da smo v pozdrav vstali. 64 Tudi kazni za neupoštevanje šolskih pravil so bile stroge. Ravno zaradi neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja prisluţil kakšen ukor. Zelo strogo pa je bilo še toliko bolj pri strokovnih predmetih, zlasti pri praktiĉnem pouku in pri vajah v kabinetu. Naj še dodam, da smo bili generacija, ki ni imela številĉno veliko ur praktiĉnega pouka. Ĉeprav je minilo ţe 20 let, odkar sem obiskovala šolo kot dijakinja, pa mislim, da je bila šola v primerjavi z današnjim ĉasom drugaĉna; bila je skromna, bila je takšna, da smo bili v njej sreĉni in veseli najstniki, ki so ĉutili svoje strahospoštovanje do svojih uĉiteljev in uĉiteljic, za katere pa mislim, da so nas kljub vsemu imeli radi. Tanja Flegar IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE FAJN … Po dolgih sedemnajstih letih se spet vraĉam v šolske klopi, tokrat obujat spomine na listu papirja. A je res minilo ţe toliko ĉasa, ko sem sedela v teh klopeh, kot nadobudna najstnica, polna priĉakovanj, ţelja, ţeljna znanja? Štiri leta srednje šole minejo in sploh ne veš, kdaj. Veš samo, da si enkrat »fazan«, v naslednjem trenutku pa tik pred zrelostnim izpitom. Vmes, pa se zgodi tisoĉ in ena stvar. Od prvih ljubezni, prvih nezadostnih ocen, prvega stika z bolnikom in še veliko tega, kar nosi oznako prviĉ. Na maturantskem izletu 65 Hodila sem v šolo v ĉasu, ko so bili uĉitelji še tovariši in tovarišice, ko smo v trenutku, ko je kateri izmed njih vstopil v razred, vsi vstali in pozdravili, šele nato se usedli, ko smo imeli pred njimi neke vrste strahospoštovanje in zbornice ni nihĉe videl od znotraj v vseh štirih letih, razen tistih najveĉjih grešnikov. Bili smo še kvalificirani »fazani«, ko nas je razredniĉarka obvestila, da bomo imeli na šoli slovo od starega leta v naši najljubši razliĉici – zabavi. Bili smo popolnoma preseneĉeni, ĉe ne ţe rahlo šokirani, ker na zdravstveni šoli ni zabave, to ni šola za hec, to je resna šola, z vsemi obveznostmi, odgovornostmi in zrelim obnašanjem, no, vsaj tako smo poslušali od prvega dne, ko smo prestopili njen prag. Zabavo smo si lahko pripravili sami, poskrbljeno je bilo za glasbo, od doma smo celo prinesli domaĉe pecivo, pa tudi kakšen kozarec brezalkoholne pijaĉe si našel kje v kakšnem kotu. Skratka ĉisto vse, kar mladina potrebuje za zabavo. In se je zaĉelo … Bilo je veselo, bilo je glasno in nekateri izmed sošolcev so si privošĉili tudi obisk v slavnem M 5. Vmes je bil obhod tovarišev in tovarišic, uh, kako smo se takrat vzorno obnašali, odgovarjali, in niĉ plesali. Ampak teh obhodov ni bilo veliko in potem se zgodi tisto, kar ţe star pregovor pravi: »Kadar maĉke ni doma, miši plešejo«. In res so miši plesale, se zabavale in se imele fajn … Bilo je noro. Ĉe si v tistem trenutku pogledal na šolo s ptiĉje perspektive, ti ni bilo jasno, kje so zdaj te medicinske sestre, ki hodijo v to resno, niĉ zabavno šolo. Bilo je res pravo silvestrovanje. Meni je ostalo v enem izmed najlepših spominov, ampak še sedaj mi ni ĉisto jasno, zakaj veĉ nikoli potem nismo imeli podobnega slovesa od starega leta. Mogoĉe so pa miši le malo preveĉ plesale in se zabavale … Res so bila nepozabna štiri leta v zgradbi srednje zdravstvene šole. Bilo je vĉasih tudi hudo, uĉiti smo se morali veliko, odrasti smo morali, mislim, da hitreje kot dijaki drugih šol, saj so bile obveznosti in odgovornosti iz letnika v letnik veĉje. Ĉeprav smo si vĉasih mislili, da tole pa ne bomo zdrţali, da to pa je preveĉ, smo vse zdrţali, vse preţiveli in smo prišli do ciljne ravnine. Dobili smo v roke papir, ki nam omogoĉa opravljati enega izmed najlepših, najbolj humanih in meni osebno najbolj zanimivih poklicev – postali smo zdravstveni delavci. V sluţbi ĉloveka in za ĉloveka. Vseeno ali delamo s starostnikom, bolnikom, poškodovancem s ceste ali z 66 malim pacientom, ki si ţeli le materinega objema, smo mi tisti, na katerega se vsi obraĉajo in vejo, da bodo deleţni ĉloveške topline in razumevanja. Takrat ugotoviš, da si res dobil v tistih štirih letih tisto, kar potrebuješ, da si dober v svojem poklicu, da so ti dali svoj najveĉ, da bi bil res ĉlovek in pol na svoji poklicni poti. In danes v vlogi učiteljice zdravstvene nege … Po sedemnajstih letih spet stopam skozi prag srednje zdravstvene šole, tokrat ga prestopim vsakdan, veliko stvari je drugaĉe, ampak veliko jih je ostalo istih. Sem na drugi strani katedra in pomislim, glej nas, saj se je ĉas ustavil, to smo mi, sedimo v klopeh, ţelimo si znanja, ţelimo se nauĉiti kako dobro opravljati ta svoj poklic. Ţelimo hoditi v šolo, kjer je doma znanje, odloĉnost, odgovornost, ampak tudi razumevanje za vse tiste najstniške teţave, ki so nas in še vedno pestijo mlade v tem obĉutljivem in vendar enem izmed najbolj odloĉujoĉih trenutkov posameznikovega ţivljenja. Lepa leta ţe šteje ta naša stara gospa, Abrahama praznuje in ob tem ji ţelim le tisto standardno, ţe rahlo oguljeno frazo ob vošĉilu za rojstni dan – ostani takšna kot si, ker si takšna res najboljša. 67 Sabina Šebjan Jaklin S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE ŠOLE Ko sedaj po dobrih desetih letih razmišljam, kako napisati zgodbo s srednješolskih dni, išĉem navdihe vse naokoli. Za zaĉetek pregledam fotografije s šolskih dni. Ob skupni fotografiji s prvega letnika, se spomnim tistega prvega septembra pred 14 leti, ko sem prviĉ prestopila prag šole. Na šolskem dvorišĉu je vse zbrane dijake pozdravila takratna ravnateljica Marija Zadravec in nam predstavila naše razrednike, ki so nas potem kot prestrašene ovĉice prevzeli in varovali vsa štiri leta šolanja. Prvi letniki so bili trije, sama sem bila dijakinja 1. c razreda, katerega je skrbno varovala, vodila in kar nekaj krat potrpeţljivo in vztrajno zagovarjala pri ravnateljici, naša razredniĉarka Saša Šabjan. Brezskrbna srednješolska leta … Na šoli je bilo manj dijakov in vsi smo se ob vstopu v šolo morali preobuti v sobne copate, katere smo imeli spravljene v garderobnih omarah, ki so stale takoj pri vhodnih vratih. Ravno ob garderobnih omarah se je izmenjalo kar nekaj zvezkov, knjig in plonk listkov, prav tako pa se je tam zaĉelo kar nekaj šolskih romanc. 68 Ko takole gledam fotografije, katerih se je nabralo kar nekaj, se spomnim svojih sošolcev in sošolk in našega razreda. Bili smo res poseben razred, vsak s svojega konca Pomurja, pa vse do Ljubljane, vsak s svojo zgodbo, trdoglav prepriĉan v svoj prav, ampak tudi vsak z velikim srcem - ţeljnim pomagati sošolcu. Tako smo marsikateri odmor kar vsi presedeli v jedilnici in premetavali matematiĉne raĉune ali pa nemške zloge. Tukaj pa se spomnim dogodka, kako enotni smo bili, ko smo odšli vsi, razen enega dijaka, ki pa nikakor ni smel, saj bi mu še ena neopraviĉena ura prinesla izkljuĉitev iz šole, od ure fizike, ker nam profesor ni ţelel preloţiti kontrolne naloge. Razredniĉarka nas je iskala s kolesom in nas zalotila v bliţnjem parku, tako nas je zopet morala zagovarjati, ne le pri profesorju fizike, ampak tudi pri ravnateljici in tako sem si sama prisluţila edino neopraviĉeno uro v srednji šoli. Takrat so kazni za neupoštevanje šolskih pravil bile stroge in so se tudi dosledno izvrševale. Ravno zaradi neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja prisluţil ukor ali celo izkljuĉitev iz šole. Kar veliko fotografij se je nabralo z naših piknikov, novoletnih zabav, maturantskega izleta in nenazadnje tudi z maturantskega plesa in s konĉne valete. Radi smo bili skupaj in se druţili tudi zunaj šolskih klopi, prav tako pa smo radi sodelovali na razliĉnih prireditvah v okviru šole in na šolskih tekmovanjih. Pa ostali profesorji; bili so strogi, vendar tudi pripravljeni oĉetovsko in materinsko poslušati naše teţave in pomagati. Zaĉutili smo, da nas imajo radi tudi tedaj, ko so od nas zahtevali znanje in pri tem niso bili popustljivi, za kar smo jim vsi hvaleţni, saj so nam s tem pomagali, da smo laţje dosegli zastavljene cilje. Nazadnje se ustavim pri edini fotografiji, ki je nastala na internem oddelku tekom praktiĉnega pouka in se spomnim tistih negotovih juter polnih priĉakovanja, ko smo s sošolci odhajali na vaje v bolnišnico in smo ĉakali, kaj bomo novega videli, delali in se znova in znova spraševali, ĉe smo se prav odloĉili pri izbiri poklica, ĉe smo iz pravega testa, da postanemo dobri zdravstveni delavci. V najlepšem spominu so mi ostale vaje z otroškega oddelka pri mentorici prof. Lenartovi, ki je bila sicer zelo stroga, ampak oddelek je bil vedno poln otrok in dela, a je kljub temu vedno ostalo kaj ĉasa, da smo se z otroki igrali in se zabavali. 69 Ja, lepi so spomini na srednješolska leta in s ponosom povem, da sem tudi jaz bila dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Jerneja Šavel TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN ZAHTEVEN POKLIC ME VABI … Kot najstnik odloĉati se za vse ţivljenje, ni lahko. A bolj se je bliţal konec osnovne šole, intenzivnejša je postajala ţelja postati babica, prisostvovati pri enkratnem, edinstvenem dogodku, ko se rojeva majhno nebogljeno bitjece, pomagati mamici in novorojenemu otroĉiĉku … Danes pa vem, da mi takrat niti najmanj ni bilo jasno, kako odgovoren in zahteven poklic me vabi. Po ugotovitvi, da srednje babiške šole pri nas ni veĉ, se je bilo potrebno odloĉiti med gimnazijo in srednjo zdravstveno šolo. Da je vzdušje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota prijetno, je bilo zaĉutiti ţe na informativnem dnevu. Po ogledu kabinetov za zdravstveno nego in zdravstveno nego otroka ter seznanitvi s predmetnikom, je tehtnica dokonĉno prevesila na stran srednje zdravstvene šole. V to šolo ţelim, tega poklica se bom z lahkotnim veseljem uĉila! In tako sem 1. 9. 1995, malce prestrašena, a še bolj radovedna in ţeljna novih izzivov, stala pred vrati moje srednje šole. Sledilo je spoznavanje novih sošolcev, razredniĉarke, gospe Zlatke Lebar in ostalih uĉiteljev. Ujeli smo se, skupaj preţiveli štiri leta, zaznamovana s številnimi doţivetji. Z razredničarko Zlatko Lebar 70 Na šoli je bilo ĉutiti domaĉnost, pripadnost, pristnost, prijaznost. Bilo nas je dosti manj kot danes, vsi smo se poznali, praktiĉno vsi uĉitelji so nas kaj uĉili, bili smo kot ena velika druţina. Šola je bila do nas dijakov prijazna, vsekakor pa stroga in nikakor ne lahka. Predmetnik, ki se je skozi štiri leta precej spreminjal, je pozitivno vplival na našo motiviranost, saj je bilo tako še bolj pestro in zanimivo obiskovati pouk. Štiri leta so hitro minila in odšli smo vsak svojo pot. Jaz po svoji zaĉrtani, eni so se zaposlili, drugi nadaljevali šolanje v zdravstvenih smereh, nekateri v katerih drugih. Sama sem po treh letih dela v porodnišnici, izbrala vrnitev v uĉilnice srednje zdravstvene šole prenašat znanje in izkušnje na mlade, ţeljne in potrebne tega znanja. In moja nekdanja razredniĉarka mi je takrat kot ravnateljica ponudila priloţnost, ki sem jo zagrabila, ţeljna novih izzivov, podobno kot na isti dan pred natanko dvanajstimi leti. Od takrat, ko sem to šolo obiskovala kot dijakinja, pa do danes, se je marsikaj spremenilo, marsikaj ostaja enako. Gneĉa je veĉja, prostorov premalo in premajhni. Predmetnik se je kar precej spremenil, spremenili so se tudi razni pravilniki. A tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, da se šola trudi ostati domaĉa, pristna, prijazna, pozitivna, ostaja. S skupnimi moĉmi se trudimo biti ĉim bolj odprti, dostopni in tolerantni do vseh in vsega. Navsezadnje smo na šoli, ki usmerja dijake in jim posreduje znanja ter vodi po poti do najhumanejšega poklica, ki ne prenaša hladnih uradniških pogledov in besed, paĉ pa zahteva od slehernega, ki se za ta poklic odloĉi, se v njem najde in ostane, ogromno znanja, pridne marljive roke, obĉutljiv um in toplo srce. 71 DOMAČI UTRINKI Irena Šumak Prostovoljstvo je srce druţbe Edvard Jakšiĉ Učenje dijakov zdravega načina ţivljenja Mira Vaupotiĉ Pouk tujih jezikov skozi čas Jana Buĉar Poučevanje prve pomoči na naši šoli Irena Šumak Poučevanje in zdravstvena nega otroka Danijela Zelko-Škaliĉ V skrbi za duševno zdravje naših mladostnikov Tatjana Pernat Uspehi dijakov na vsakoletnem drţavnem tekmovanju iz zdravstvene nege in prve pomoči Brigita Štumpf Soviĉ Slovenska beseda v očeh najstnika Metka Prelog USTVARJALNOST JE NAGRAJENA Marjeta Bagola Biologija je ţivljenje Ivan Ropoša Športni doseţki v zadnjih 10. letih Bojan Šebjan Odlični športniki Tajda Gredar Prva zlata medicinka v matematiki na SZŠ Murska Sobota Laura Bertalaniĉ V skrbi za starostnika 72 Irena Šumak PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE »Malo dobrote človeka do človeka je vredno več, kot silna ljubezen do človeštva.« (R. Delen) Dijaki naše šole ţe vrsto let pomagajo starejšim, sodelujejo na razliĉnih humanitarnih prireditvah, pomagajo invalidom in onemoglim ter drugim pomoĉi potrebnim. Od ideje k dejanjem Idejo za organizirano obliko prostovoljnega dela sem dobila leta 1997 na celjski zdravstveni šoli. Dijaki so nam uĉiteljem zdravstvene nege predstavili delo prostovoljcev. Ţe takrat sem ĉutila, da bi bilo to delo zame. Z dijaki sem zaĉela s prvimi pogovori o prostovoljstvu. V veliki meri so se dijaki pozitivno odzvali. Pisalo se je šolsko leto 1997/98. Dogovorila sem se s pionirji prostovoljstva starejših, z Emo Kolmanko, Violo Bertalaniĉ in Sonjo Kolbl za prve obiske naših dijakov prostovoljcev v Domu starejših Rakiĉan. Zaĉetki so bili teţki. Pri dijakih sem ĉutila strah pred neznanim, a je veĉina skrbi minila ob sreĉanju s stanovalci. Naslednje šolsko leto smo prostovoljstvo razširili v Dom starejših obĉanov Lendava, Dom Lukavci in v Vrtec Lavra Murska Sobota. Za prostovoljno delo v Lukavcih je zasluţna Metka Moĉnik, v domu starejših Lendava Joţica Hozjan in v vrtcu Lavra Joţica Merlak in Damjana. Sledilo je prostovoljno delo naših dijakov v bolnišnici. Veĉ kot deset let sta to delo iz srca opravljali Anica Cor iz bolnišnice in mentorica šole Gena Virag. Sledilo je prostovoljstvo v Domu starejših Ljutomer, pod okriljem Nataše Šumak, vdane prostovoljstvu in pomoĉi potrebnim. Mreţa prostovoljstva zdravstvene šole se širi in dobiva svoje razseţnosti. V lanskem šolskem letu je prostovoljstvo zaţivelo v DOSOR-ju, Domu starejših obĉanov Radenci, v Domu Janka Škrabana Beltinci in v Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Pridruţile so se nam nove mentorice prostovoljstva: Danijela Zelko Škaliĉ, Tatjana Pernat, Romana Vozliĉ in Sabina Jaklin. 73 Vodstvo šole in prostovoljstvo Pri prostovoljstvu je gotovo najpomembnejši prostovoljec. Pravo prostovoljstvo lahko zaţivi le ob povezovanju in delu vseh subjektov: mentor, prostovoljec, varovanec, gostujoĉa organizacija in ravnatelji šol. Razumevanje in podpora ravnateljev sta kljuĉnega pomena za razvoj prostovoljstva. V ĉasu ravnateljice Marije Zadravec je prostovoljstvo zaţivelo, zdaj zori pod ravnateljevanjem Zlatke Lebar. Obe sta poklicno in osebno predani prostovoljstvu in mladim, za kar smo jima vsi, dijaki in uĉitelji, zelo hvaleţni. Namen in cilji prostovoljnega dela Namen prostovoljnega dela je prispevati k razvijanju prostovoljskih in humanitarnih dejavnosti, socializacija dijakov za aktivno socialno delo, preventiva psihosocialnih motenj v mladosti in izkustveno uĉenje. Cilji prostovoljstva so: razvijanje odgovornosti pri mladostniku, spoštovanje soĉloveka, sprejemanje drugaĉnosti, strpnost, spoznavanje sebe in osebnostna rast, sposobnost videti drugega ĉloveka in ga razveseliti, koristna uporaba prostega ĉasa … Dober začetek in dobro počutje prostovoljcev Zaĉetna faza v projektu prostovoljnega dela je informiranje dijakov. To izvedemo obiĉajno v mesecu septembru, v zaĉetku novega šolskega leta. Prve informacije o prostovoljstvu posredujemo dijakom preko oglasne deske z razliĉnimi plakati in z brošuro o izbirnih vsebinah šole. Naslednji korak so pogovori o prostovoljstvu v razrednih skupnostih. Dijaki, ţe izkušeni prostovoljci, in mentor predstavimo delo prostovoljcev. V posameznem razredu si dijaki izberejo dijaka – prostovoljca – koordinatorja. Le-ta je poglobljena vez med prostovoljci razreda in mentorjem. Po informiranosti sledi dijakova odločitev, da postane prostovoljec. Zdaj smo dolţni ugotoviti interese in ţelje posameznika prostovoljca. V pomoĉ so nam razliĉni vprašalniki in intervjuji, bistvo pa je ugotoviti pri posamezniku njegove interese in lastnosti in le-te uskladiti z lastnostmi, potrebami in ţeljami organizacije in oseb, katerim bodo prostovoljci nudili pomoĉ. Pri tem upoštevamo naĉelo: POSTAVIMO PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO DELOVNO MESTO! 74 Prostovoljec se mora vedno sam odloĉiti, v kateri dejavnosti bo delal. Ĉe bomo to upoštevali, bo zadovoljstvo pri prostovoljcu, prejemniku pomoĉi in osebju organizacije oziroma zavoda. Ko smo skupaj s prostovoljcem doloĉili podroĉje delovanja, sledi uvajanje v delo. To so sestanki prostovoljcev v manjših skupinah na istem podroĉju delovanja. Uvajanje je kratko, izkušnje kaţejo, da se prostovoljci najbolj izobraţujejo ob samem delu. Za vse dijake – prostovoljce, mlajše od osemnajst let, moramo imeti soglasje staršev. Starši morajo podpisati, da se strinjajo z delom svojega otroka. Uvodnim sreĉanjem, sestankom in pogovorom z mentorjem, sledi konkretno prostovoljno delo z bolnikom, starostnikom, invalidom, otrokom ... Sreĉanja so lahko tedenska, trajajo od 6 mesecev do veĉ let, tako kot podpišemo pogodbo o prostovoljstvu – pravi prostovoljci pogodbo podaljšujemo, iz leta v naslednje leto, iz dijaka v študenta. Spremljanje dela in supervizija prostovoljcev Spremljanje in vodenje prostovoljcev je hkrati najveĉja podpora posamezniku prostovoljcu. To najveĉkrat opravlja mentor oziroma organizator, lahko tudi druga strokovna oseba in izkušeni prostovoljci, vendar ti le ob rednih stikih z mentorjem. Ĉe prostovoljce usmerimo zgolj v delo in njihovega dela ne spremljamo sistematiĉno, jih bo veĉina delo kmalu opustila. Vsako spremljanje in vodenje prostovoljcev mora biti opravljeno na naĉin, ki ni ţaljiv za prostovoljca. Še posebej je pomembno podpreti prostovoljca ob kriznih situacijah. Prostovoljci, ki so deleţni dobre podpore, opravljajo svoje delo bolj zavzeto in boljše. Tudi priznanja in majhne nagrade bodo prostovoljcem v spodbudo in motivacija za nadaljnje delo. Najpogostejše aktivnosti naših prostovoljcev: obiski varovancev in razliĉne aktivnosti v Domu starejših Rakiĉan, Splošni bolnišnici Murska Sobota, Domu Janka Škrabana Beltinci, DOSOR-ju Radenci, Domu starejših Lendava, domu Lukavci, Domu starejših Ljutomer; 75 Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije: tedensko spremljanje pri kegljanju v Radencih, sodelovanje pri razliĉnih aktivnostih društva; Vrtec Lavra Murska Sobota: tedenski obiski in varstvo otrok; Obmoĉno zdruţenje Rdeĉega kriţa Murska Sobota: sodelovanje pri razliĉnih aktivnostih; Hiša sadeţi druţbe Murska Sobota: vkljuĉevanje v veĉ aktivnosti; Slovenska filantropija: sodelovanje na Festivalu prostovoljstva mladih in drugih aktivnostih; sodelovanje na Festivalu starejših v Cankarjevem domu v Ljubljani; sodelovanje na razliĉnih prireditvah in okroglih mizah v okviru prostovoljstva v Pomurju in v Sloveniji; sodelovanje pri aktivnosti Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja; sodeluje na Forumu o prostovoljstvu na Ministrstvu za šolstvo in šport; sodelovanje na kongresih prostovoljstva; sodelovanje v razpravah pri predlogu Zakona o prostovoljstvu; sodelovanje s prostovoljci pomurskih srednjih in posameznih osnovnih šol; mnoge druge aktivnosti. Mladi člani Rdečega kriţa sodelujejo v tekmovanju prve pomoči kot modeli, maj 2007 76 Druţabne igre v Domu starejših Rakičan z nekdanjo ravnateljico Heleno Ravnič, april 2008 77 Tamara Car in Barbara Kralj skupaj z go. Frančiško prepevata SVETO NOČ, december 2008 Okrogla miza o prostovoljstvu – sodelujejo Viola Bertalanič, Marija Horvat, Irena Kumer, Angelca Sobočan, dijaki pomurskih šol, april 2005 Predstavniki Slovenske filantropije, Sadeţi druţbe, Pomursko društvo za krepitev socialnega dela in prostovoljke Anja, Patricija in Katja, april 2009 78 Anja, Katja, Patricija merijo krvni pritisk v BTC-ju, april 2008 Druţenje v Domu starejših Rakičan, Uroš in Egon spremljata pevke Boţič v Domu starejših Rakičan, december 2009 79 Zasluţna priznanja prostovoljcem V veĉ kot desetletnem prostovoljnem delu naše šole smo dobili veliko ustnih in tudi pisnih priznanj tako dijaki, kot tudi mentorji. Priznanja in pohvale šole je prejelo veĉ kot 200 dijakov. Leta 2003 je bil NAJ PROSTOVOLJEC SLOVENIJE Tomaţ Rantaša, ki je vestno opravljal veĉletno prostovoljstvo v Domu starejših Rakiĉan. Uroš Raščan je opravljal prostovoljno delo v Domu starejših Rakiĉan in v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Uroš je bil NAJ PROSTOVOLJEC leta 2005. Istega leta je dobila priznanje Mojca Matiš, ki je opravljala prostovoljno delo v Domu starejših Rakiĉan. Letos so dobili priznanje na drţavnem nivoju dijaki 4. d razreda, kot Razred prostovoljstva - za opravljanje prostovoljstva v razliĉnih organizacijah in dejavnostih. Tomaţ Rantaša, Naj prostovoljec z ravnateljico Zlatko Lebar in koordinatorico prostovoljstva v Domu starejših Rakičan Sonjo Kolbl v Ljubljani , maj 2004 80 Sprejem priznanja Razred prostovoljstva na Brdu pri Kranju, junij 2010 Nov zagon za delo Na svoji poti prostovoljstva sem doţivela veliko lepega. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sta se prišla od mene poslovit moja prostovoljca Grega in Leon. Podarila sta mi brošuro o prostovoljstvu. V njej sta z besedami in slikami opisala naše skupno triletno delo. Danes je Grega dipl. socialni delavec, Leon pa dipl. zdravstvenik, sama pa iz njunih besed dobivam nov zagon za delo z mojimi dijaki in prostovoljci. Gregove in Leonove besede o prostovoljstvu Za prostovoljno delo sva prviĉ slišala v drugem letniku srednje zdravstvene šole, ko sva na panoju zagledala velik plakat, ki naju je pritegnil. Takrat še nisva vedela, v kaj se podajava, a sva dojela bistvo takšnega dela skozi vsa leta, ko sva obiskovala predvsem otroke v vrtcu Lavra. To je potekalo kot sprošĉeno druţenje in igra z otroki. Nanje sva se zelo navezala. Postali smo prijatelji in vedno se veseliva ponovnega sreĉanja z otroki, kot tudi otroci z nama. 81 Edvard Jakšič UČENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAČINA ŢIVLJENJA Naša šola je v šolskem letu 2008/09 kandidirala za naziv zdrave šole in ga je tudi dobila. Naziv podeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS, neposredni partner in pomoĉnik v lokalnem okolju pa je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Na šoli smo izdelali plan dela, ki smo ga uspešno uresniĉili in realizirali ţe drugo leto. V programe zdrave šole so se v obliki razliĉnih aktivnosti prostovoljno vkljuĉili naši uĉitelji. V teh dveh letih smo bili uspešni predvsem v naslednjih aktivnostih: - ĉez celo leto spremljamo koledar zdravja in posameznemu dnevu namenimo nekaj minut šolskega radia, postavimo stojnico v šoli ali v centru mesta (svetovni dan zdravja, dan boja proti AIDS-u, …), 82 - skrbimo za ĉistoĉo v okolici šole in organiziramo ĉistilne akcije po posameznih razredih, - ob dnevu zemlje v okolici šole posadimo nekaj dreves, - veĉkrat na leto v nakupovalnem centru ali v centru mesta organiziramo brezplaĉno merjenje krvnega pritiska, - na šoli dajemo poudarek zdravi prehrani in dijake spodbujamo, da se redno udeleţujejo dopoldanske malice, ki jo imamo organizirano na šoli, ter z vodstvom šole poskušamo najti moţnost preskrbe sveţega sadja za dijake kar dnevno, - sodelujemo z mediji javnega obvešĉanja, ki širši javnosti predstavljajo naše delo, - v sodelovanju z Rdeĉim kriţem Slovenije na šoli organiziramo krvodajalske akcije in s tem dejanjem smo marsikateremu bolniku ali poškodovancu rešili ţivljenje, - s svojim delovanjem vzpodbujamo lokalno skupnost za skrb za zdravje, - v sodelovanju z ZZV Murska Sobota delimo brošure za promocijo zdravja, - sodelujemo z okoliškimi vrtci in otrokom predstavljamo naše delo, - organiziramo zbiranje odpadnih kartuš. Z aktivnostmi bomo vsekakor nadaljevali in tako pripomogli k lepšemu jutri. Mira Vaupotič POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ČAS Nemščina Spomladi leta 1985 sem diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na smeri germanistika. Takoj sem zaĉela z iskanjem sluţbe. Prijavila sem se na razpise na šestih šolah in na razliĉnih koncih Slovenije. Pozitiven odgovor sem dobila od petih šol. Odloĉila sem se za srednjo zdravstveno šolo v Murski Soboti. Tistega davnega leta 1985, pred ĉetrt stoletja torej, sem tudi prviĉ prestopila prag te ustanove. Prišla sem na razgovor k takratni ravnateljici, gospe Katarini Vinĉec. Spominjam se, kako sem z mešanimi obĉutki ĉakala na tedaj zelo temaĉnem hodniku. Bilo me je 83 strah, ĉe sedaj pomislim nazaj, so me obdajali obĉutki groze. Vendar je ta groza minila tekom razgovora z ravnateljico, ki mi je ostala v spominu kot korektna oseba. Prvega septembra 1985 sem zaĉela pouĉevati nemšĉino in anglešĉino. Kot uĉiteljica zaĉetnica sem bila le nekaj let starejša od svojih uĉencev. Sprva ni bilo lahko, vendar sem se kar hitro vklopila v uĉni proces. Na šolo sem prišla ravno tistega leta, ko je šoli grozila ukinitev zaradi upada vpisa. Tega leta me je takratni ravnatelj ljutomerske gimnazije povabil, naj menjam šolo in zaĉnem pouĉevati v Ljutomeru. Ĉeprav mi je gimnazija v Ljutomeru bila bliţe domu, se nekako nisem mogla posloviti od šole, ki sem jo tekom prvega leta pouĉevanja vzljubila. Tega ne obţalujem, ĉeprav moram vsak dan zato prevoziti kar nekaj kilometrov. Danes poskušam primerjati materiale in pripomoĉke, ki smo jih imeli na razpolago takrat, s temi, ki jih imamo na voljo sedaj. Vse, kar smo imeli, sta bili kreda in tabla. Ĉe je bil sluĉajno v uĉilnici grafoskop, je bilo to ţe pravo razkošje. Fotokopiranje? Iluzija. Prviĉ sem se sreĉala s fotokopiranjem uĉnega gradiva leta 1989 v Nemĉiji, ko sem dobila štipendijo na Goethe Institutu v Göttingenu. Z leti je potem postalo tudi pri nas vse drugaĉe. Prva novost je bil fotokopirni stroj, postopoma sem dobila v uĉilnico, v kateri pouĉujem, kasetofon, pa projekcijsko platno, LCD projektor in raĉunalnik. Zdelo se mi je, da ne potrebujem niĉesar veĉ. Vendar sem razmišljala napak. Današnja ravnateljica, Zlatka Lebar, mi je avgusta 2005 ponudila interaktivno tablo za uĉilnico nemšĉine. To je bila takrat novost, za katero še nisem slišala. Moram priznati, da nisem bila prav niĉ navdušena. Vendar so tablo, kljub mojemu negodovanju, namestili v uĉilnico. Hoĉeš noĉeš sem se paĉ zaĉela z njo ukvarjati. Danes si veĉ ne predstavljam dela v razredu brez interaktivne table, saj z njeno pomoĉjo razvijamo in preverjamo bralno razumevanje, slušno razumevanje, ustvarjamo situacije za igranje vlog ter urimo pisanje. Tablo uporabljamo za bogatenje besednega zaklada in utrjevanje slovnice. Veliko se posluţujemo PRSodzivnikov. Te uporabljamo preteţno za preverjanje besedišĉa in slovnice, saj uĉitelju omogoĉajo sprotno kontrolo in stalno spremljanje napredka dijakov. V minulih štirih letih, odkar imamo na šoli te odzivnike, sem za 84 pouk pripravila ţe kar lepo število vaj, v zadnjih petih letih se je nabrala kar obseţna zbirka gradiva za delo z interaktivno tablo. Ko sem prišla na šolo, je pouĉeval nemšĉino in anglešĉino Marjan Pavliĉ. Tekom let se je vpis poveĉal in pridruţili so se nama še Daniel Donša, Saša Utroša, Andrea Benkoviĉ, Slava Just. Danes pouĉujeva nemšĉino s kolegico Alenko Lapoši Škafar, nekaj ur pa dopolnjuje kolegica Slava Just z Biotehniške šole v Rakiĉanu. Pred mojim prihodom na šolo so pouĉevali nemšĉino še Dora Minko, Amalija Prelog in Vlado Kolmaniĉ. Naši dijaki so dosegali lepe uspehe na razliĉnih tekmovanjih tako doma kot tudi v tujini. Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju »Literatur überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz Gradca. Tako so moje dijakinje dosegle na mednarodnem tekmovanju dvakrat drugo in enkrat tretje mesto. Leta 2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla tretje mesto s svojim esejem na temo »Abschied« (Slovo), leta 2007 Sandra Topiĉ drugo mesto s sestavkom na temo »Vertrauen« (Zaupanje), leta 2008 Patricija Bratuša drugo mesto z besedilom na temo »Sehnsucht« (Hrepenenje). Vsako leto se udeleţujemo drţavnega tekmovanja v znanju nemšĉine za druge in tretje letnike. Tudi na tem tekmovanju smo dosegli ţe lepe uspehe, imeli smo dijake, ki so bili med najboljšimi, dva sta dosegla celo zlato priznanje: Ciril Ošlaj pod mentorstvom profesorice Alenke Lapoši Škafar in Damir Grlec pod mojim mentorstvom. V letošnjem šolskem letu smo dosegli dve bronasti priznanji in štiri srebrna priznanja. Dijaki vsako leto tekmujejo na bralnem maratonu in bralnem tekmovanju Pfiffikus, ki ju organizira Center Oxford. Zanimanje pri dijakih je vsako leto veliko. V okviru odprte šole smo posneli nekaj skeĉev v nemšĉini, izdelovali pa smo tudi pustne maske in se predstavili na Festivalu vzgoje in izobraţevanja v Celju, kjer smo bili prava atrakcija. Vsako leto na šoli obeleţimo 26. september, evropski dan jezikov. 85 Ob mojem prihodu je na šoli prevladovala nemšĉina, le nekaj uĉencev se je uĉilo anglešĉino, danes pa je to precej drugaĉe, saj je tudi pri nas zaĉela anglešĉina izpodrivati nemšĉino. S prenovitvijo programov pa smo dobili na šolo tudi drugi tuji jezik oziroma tuji jezik stroke, ki ga imajo dijaki vsa štiri leta. Torej se vsak dijak naše šole uĉi tako nemški kot tudi angleški jezik. Pouk jezika stroke zahteva veliko dodatnega dela, saj v okviru drţave niso pripravljeni ustrezni programi in gradiva, tako da moramo uĉitelji vso naĉrtovanje opraviti sami. Trenutno se jezika stroke uĉijo dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov. Zanje sem pripravila ustrezne skripte. Latinščina Vse od ustanovitve šole pa do prenove programov je bila latinšĉina obvezni predmet. Ţal pa prenovljeni program izobraţevanja tega jezika veĉ ne vsebuje, kar je nedvomno osiromašenje za boljše dijake, ki se odloĉijo za študij medicine. Latinšĉino so pouĉevali Vincenc Lenart, Štefan Smej, Joţe Sukiĉ, Ciril Koštrica, Avgust Kociper in Klaudija Sedar. Angleščina Anglešĉino so na šoli razen naju z Marjanom Pavliĉem pouĉevali še Irena Gabor, Amalija Prelog, Joţe Hradil, Daniel Donša, Tanja Bela, Tina Kur. Danes ta jezik pouĉujeta Renata Roţanc in mag. Sonja Slana. Tudi pri anglešĉini se dijaki udeleţujejo razliĉnih tekmovanj in dosegajo lepe rezultate. Vsako leto imajo moţnost udeleţbe na bralnih tekmovanjih, in sicer Epi Reading Badge in Bookworm, kjer dobivajo razliĉna priznanja. Zanimanje dijakov za bralna tekmovanja je vsako leto veĉje. Prav tako se udeleţujejo regionalnih in drţavnih tekmovanj v znanju anglešĉine za tretje letnike. Vzporedno potekata dve tekmovanji; Poliglot, tekmovanje, ki je namenjeno srednjim poklicnim in tehniškim šolam, tekmovanje IATEFL pa je namenjeno vsem srednješolcem. V šolskem letu 2009/10 je IATEFL prviĉ organiziral tudi tekmovanje za druge letnike, kjer so tri naše dijakinje dosegle zlato priznanje na drţavni ravni. Dijaki imajo tudi moţnost tridnevne ekskurzije v London, kjer lahko praktiĉno preizkusijo, kar so se nauĉili. 86 V šolskem letu 2001/2002 so dijaki pod mentorstvom Daniela Donše pripravili skeĉe v angleškem jeziku. Istega leta sta pod najinim mentorstvom izšli dve številki angleško nemškega ĉasopisa z naslovom ENDE (English – Deutsch). Jana Bučar POUČEVANJE PRVE POMOČI NA NAŠI ŠOLI Znanje prve pomoĉi v primerih, ko je ogroţeno naše zdravje ali ţivljenje je izredno pomembno in nepogrešljivo za vse, še posebej pa v srednjih zdravstvenih šolah, kjer »kujemo« bodoĉe zdravstvene delavce. V programu tehnik zdravstvene nege, ki se z letošnjim šolskim letom izteka, je bila in je še prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ del predmeta zdravstvena nege in prve pomoĉi, prav tako je v prenovljenem programu zdravstvena nega in programu bolniĉar-negovalec. Število ur je ostalo nespremenjenih in obsega 70 ur. Pouk: teorija, vaje, praksa Pouk poteka v dveh oblikah: 35 ur teoretiĉnega dela s celotnim razredom in 35 ur vaj, pri katerih se razred deli v dve skupini. V zadnjem desetletju pouĉuje teorijo in vaje en uĉitelj in na ta naĉin uĉinkoviteje povezuje obravnavane uĉne vsebine pri teoriji in vajah. Zaradi manjšega števila dijakov pri vajah, te omogoĉajo praktiĉno urjenje, preverjanje in utrjevanje praktiĉnih in teoretiĉnih vsebin. Poseben poudarek je na oţivljanju, zaustavljanju krvavitev, imobilizaciji pri zlomih in oskrbi razliĉnih poškodb. Pri pouku uporabljamo sodobna uĉila: lutke za oţivljanje odraslega, malega otroka in dojenĉka, improvizirane in standardne opornice za imobilizacijo, dijaki pa se seznanijo tudi s pripomoĉki, ki se uporabljajo pri nujni medicinski pomoĉi. Pouk prve pomoči pri vajah v kabinetu Vsako leto v okviru strokovne ekskurzije obišĉemo Reševalno postajo v Ljubljani, kjer si dijaki 87 ogledajo dispeĉerski center, spremljajo sprejem nujnih klicev ter pripravo in izvoz reševalcev na intervencijo. Tako lahko neposredno zaĉutijo delovni utrip njihovega vsakdanjika in zaĉutijo odgovornost, ki jih ĉaka v bodoĉem poklicu. Za boljšo povezanost z resniĉnim ţivljenjem in prakso smo v izbirnih vsebinah dijakom ponudili tudi ogled reševalne postaje v našem okolju. V preteklih letih smo sodelovali s pomurskimi reševalci Zdravstvenega doma Murska Sobota, ki so nam omogoĉili ogled reanimobila z vso pripadajoĉo medicinsko tehniĉno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu ter pokramljali z dijaki o njihovem zahtevnem delovniku. Taka sreĉanja so nadvse dobrodošla, saj dijakom predstavljajo strokovni in karierni izziv in si jih ţelimo tudi v bodoĉnosti. Morda bi si morali cilje zastaviti bolj smelo in del praktiĉnega pouka razširiti tudi na to podroĉje. Tekmovanja Praktiĉno znanje dokazujemo in izboljšujemo tudi z udeleţbo na tekmovanjih. Udeleţujemo se tekmovanj srednjih zdravstvenih šol in regijskih preverjanj usposobljenosti ekip prve pomoĉi civilne zašĉite in rdeĉega kriţa pod okriljem Uprave RS za zašĉito in reševanje. Na teh tekmovanjih ima poleg teoretiĉnega in praktiĉnega znanja posebno vlogo timsko delo, s katerim se dijaki sreĉujejo pri praktiĉnem pouku. Skupina ima vodjo, ki mora usklajevati delo ĉlanov ekipe in se prilagajati trenutni situaciji. Resniĉnost in nepredvidljivost situacij ter timsko delo sta eni pomembnejših izkušenj, ki si jih pridobijo sodelujoĉi dijaki. 88 Zmagovalna ekipa iz leta 2007, v Murski Soboti, na delovni točki pri oskrbi poškodovancev pod budnim očesom ocenjevalne komisije Dijaki: Domen Gujtman. Barbara Košalin, Ksenija Kuzma, Andrej Ţerdin, Helena Rojko in Sandra Klemenčič. Mentorja: Jana Bučar in Silvo Kociper Pogosto organizatorji sreĉanja povabijo na preverjanja znanja tudi ekipe iz sosednjih drţav, Hrvaške in Madţarske. Na teh tekmovanjih z mednarodno udeleţbo se naši dijaki odliĉno znajdejo, kar potrjujejo njihovi uspehi. V letih 2007 in 2008 so naše ekipe zasedle v svoji kategoriji zasluţeno prvo mesto, v absolutni konkurenci med vsemi sodelujoĉimi ekipami pa so zasedli ĉetrto oziroma tretje mesto. Naš uspeh je bil odmeven tudi v širšem pomurskem prostoru in medijih. Zmagovalna ekipa z mentorico Jano Bučar leta 2008 v Ljutomeru Dijaki: Valentina Smodiš, Damir Grlec, Anita Gorčan, Marko Novak, Sandra Lesic - vodja ekipe, Katja Fodor in Mateja Mencigar 89 Medpredmetno povezovanje Sodobna tehnologija je vplivala tudi na pouk prve pomoĉi. Ĉeprav na šoli za pouk prve pomoĉi nimamo stalne uĉilnice z raĉunalnikom, smo iznajdljivi in se kot pri prvi pomoĉi na kraju dogodka tudi tu prilagajamo okolišĉinam. Mladi odrašĉajo z raĉunalniško tehnologijo in z veseljem brskajo po internetu, kjer z usmerjanjem uĉitelja tudi na ta sodoben in njim blizu naĉin, pridobivajo znanja na strokovnem podroĉju. Bolj radovedni in nadobudni pripravijo del uĉne snovi in jo z uporabo interaktivnih tabel in e-gradiv predstavijo sošolcem. Lep primer je plakat, ki ga je leta 2007 prevedel iz anglešĉine naš dijak Dominik Lebar. Dijaki predmet poleg tesne povezanosti z drugimi strokovnimi predmeti kot sta zdravstvena nega in anatomija ter kot z ţe omenjeno informatiko, povezujejo tudi z znanjem tujih jezikov. Novosti na strokovnem podroĉju povzemamo tudi v teh. Znanje prve pomoči je naš vsakodnevni spremljevalec Vsakodnevno smo priĉe nesreĉam in dogodkom, ko se nenadno poslabša zdravje posameznika, ali pa je celo v nevarnosti njegovo ţivljenje. Pravni predpisi republike Slovenije obvezujejo vsakega obĉana, da v nujnih primerih po svojih moĉeh nudi prvo pomoĉ ogroţenemu. Nujnost je opredeljena kot edina prednost in pomeni za vsakega zdravstvenega delavca dolţnost nudenja prve pomoĉi, ki je mnogo širša, saj je opredeljena kot nujna medicinska pomoĉ. Poleg pravne in kazenske odgovornosti pa zdravstvene delavce obvezuje tudi etiĉni vidik, ki ima izhodišĉe v naĉelih strokovnih kodeksov. Ravno etiĉni vidik je tisti, ki naj bi bil spodbuda za visoko profesionalnost in strokovnost ter pridobivanje novega znanja. 90 Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ so zaradi vsega navedenega strokovne vsebine, ki morajo imeti v izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih tehnikov, medicinskih sester in zdravstvenikov pomembno mesto. Irena Šumak POUČEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Kakšen čudeţ je novo ţivljenje, kakšen čudeţ je rojstvo in rast! To novo ţivljenje je samo tvoje, a je v njem kri moje krvi. Sebe vidim v tvojih pogledih, v gibih in hoji, v barvi oči. Sebe slišim v tvojih besedah, v glasu in molku, v sli besedi. V tvojih korakih so moji koraki. In so nadaljevanje moje poti. (Tone Kuntner) Dijaki prihajajo v srednje zdravstvene šole v Sloveniji s petnajstimi leti. Na šolanje prihajajo z razliĉnimi interesi in z razliĉnimi videnji svojega bodoĉega poklica. Uĉitelj zdravstvene nege ima zelo pomembno vlogo, saj je dolţan dijaka popeljati v zdravstveno nego kot stroko, ki deluje v okviru zdravstvenega varstva in obsega razliĉne druţbene aktivnosti, ravnanj posameznikov in skupin, ki so usmerjene v ohranitev, krepitev in povrnitev zdravja. Zdravstvena nega otroka in mladostnika Modul zdravstvena nega otrok in mladostnikov vsebuje naslednje vsebinske sklope: - zdravstvena dejavnost in ţivljenjske aktivnosti v zdravstveni negi otroka in mladostnika 91 - diagnostiĉno-terapevtski posegi in postopki v zdravstveni negi otroka in mladostnika - zdravstvena nega otroka in mladostnika pri razliĉnih bolezenskih stanjih Dijaki morajo znati, razumeti in uporabljati definicijo zdravstvene nege po Virginii Henderson. Dijake nauĉimo aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z osnovnimi potrebami ĉloveka, otroka in mladostnika. Naloga medicinske sestre (vkljuĉujem srednjo medicinsko sestro in diplomirano medicinsko sestro) je, da ĉloveka, bolnega ali zdravega, podpira pri izvajanju aktivnosti, ki bi jih sicer izvajal sam, da bi zadovoljil svoje osnovne potrebe, ĉe bi imel za to voljo, moĉ ali znanje. Pacientu pomagamo, da postane ĉim prej neodvisen. Ĉe pa pacient (otrok, starostnik, huda bolezen) ne more sam zadovoljiti osnovnih ĉlovekovih potreb, mu pri tem pomaga medicinska sestra. Vedno dela tako, kot bi to nemoĉen storil sam, ĉe bi bil zato sposoben. Aktivnosti so torej pomoĉ, vzpodbuda in vĉasih posamezne aktivnosti namesto pacienta. Ko ĉlovek ne more zadovoljiti ene ali veĉ osnovnih potreb, je naloga medicinske sestre, da z aktivnostmi pripomore k zadovoljevanju le-teh. Urška Lang z dojenčkom 92 Delo po procesu zdravstvene nege poteka skozi pomembne faze, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo. Potekajo lahko zaporedno ali pa se prepletajo. Prva faza procesa zajema sistematiĉno zbiranje podatkov o pacientu, identificiranje splošnih in specifiĉnih problemov, analiza podatkov, oblikovanje negovalnih diagnoz in ciljev zdravstvene nege. Cilji zdravstvene nege so postavljeni na osnovi negovalne diagnoze in so vedno usmerjeni k bolniku kot ĉloveku. Dijak mora razlikovati negovalno in zdravniško diagnozo. Sledi naĉrtovanje intervencij zdravstvene nege, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege. S sprotnim vrednotenjem pravoĉasno ugotavljamo spremembe pri pacientu in neuĉinkovitost intervencij zdravstvene nege. Na spremembe moramo pravoĉasno reagirati. Konĉno vrednotenje je potrebno izvesti za vsako negovalno diagnozo posebej. Vrednoti se skupaj s pacientom, ĉe je potrebno tudi s ĉlani druţine. Oceni se vrednotenje ciljev. Ĉe so cilji doseţeni, je proces zdravstvene nege zakljuĉen. Doseţeni cilji se odraţajo v stanju, obnašanju in ravnanju pacienta. Vrednotenje se zapiše v poroĉilo o zdravstveni negi. Dokumentiranje negovalnih intervencij Darjan Zorko in Martina Kramberger Z dijaki opravljamo praktiĉni pouk na otroškem oddelku v zadnjem, ĉetrtem letniku šolanja, na oddelku za dojenĉke in malĉke ter predšolske, šolske otroke in mladostnike do 18. leta starosti. Zjutraj, ko pridemo na praktiĉne vaje, nam medicinska sestra poda ustno in pisno poroĉilo o stanju in potrebah otroka. Pregledamo temperaturni list in negovalno dokumentacijo. S pomoĉjo podanih informacij in ocene 93 otrokovega stanja, glede na 14 ţivljenjskih aktivnosti, izpostavimo negovalne probleme pri otroku. Postavimo si cilje, naĉrtujemo negovalne intervencije in jih tudi izvajamo. Opazujemo reakcijo pacienta na intervencije. Rezultate vrednotimo. Danes govorimo o sodobni zdravstveni negi, katere izvajalec je medicinska sestra. Prav mladi – dijaki so posebej sprejemljivi za nova znanja, zato menim, da smo uĉitelji zdravstvene nege poklicno odgovorni za pouĉevanje in izvajanje sodobne zdravstvene nege. Sodobna zdravstvena nega pa poleg teoretiĉnih in praktiĉnih znanj, mora vkljuĉevati zlasti veliko pozitivnih vrednot v podobi sleherne medicinske sestre. Dijaki 4. d razreda, šol. l. 2006/2007 94 Danijela Zelko-Škalič V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV ČESAR SE MLADOST NAVADI, STAROST OHRANI. (angleški pregovor) Ko slika pove več kot tisoč besed … Pri vsakodnevnem delu z mladimi opaţamo, da je mladostništvo res obdobje nasprotij. Je obdobje pospešenih telesnih sprememb, obdobje psihološkega dozorevanja in razvoja socialnih spretnosti in vešĉin. Gre pa tudi za obdobje ogromnih zmogljivosti za izpolnjevanje ciljev, vendar ne pa tudi ĉas za njihove izpolnitve. Zaradi številnih razvojnih nalog in sprememb, s katerimi se mladostniki sooĉajo v adolescenci, jih strokovnjaki obravnavajo ţal kot ranljivo skupino, ki pa si mora zasluţiti posebno pozornost. Pa se sprašujemo, kateri so tisti kriteriji, kazalci, po katerih lahko sklepamo na duševno zdravje naših mladostnikov. Ĉe ţe uporabljamo klišejske pregovore, da na mladih svet stoji, naj dodam, da gredo vsi današnji svetovni nazori na tem podroĉju v prid mladih. Mladi so danes tu, odprti in pripravljeni na sodelovanje in mnogokrat so lahko enakovreden partner v vseh pogledih. Mladi s svojo neobremenjenostjo in z inovativnimi pogledi preseneĉajo tudi najveĉje skeptike. Pomembno je, da dobijo priloţnost, da svoje znanje dokaţejo in s tem opozorijo druţbo nase. Odrasli se morajo znebiti stereotipov in pozabiti morajo na to, kako je bilo vĉasih. Temeljna napaka, ki jo na ţalost delajo mnogi, je mišljenje, ko smo bili mi mladi ... Strinjamo se, da je bila vloga mladih pred petdesetimi leti drugaĉna kot je danes, a ne pozabimo tudi, da se ĉasi spreminjajo. Pomembno se je zavedati, da mladi svetovno predstavljajo ogromno populacijo in dejstvo je, da nekoĉ bodo oni tisti, ki bodo imeli ta svet v svojih rokah. Lahko bodo postali med drugim gospodarstveniki, politiki, novinarji, zdravniki, ekonomisti, pravniki, 95 uĉitelji in tudi mi bomo v tretjem ţivljenjskem obdobju odvisni od njih. Dajmo jim moţnost, da se zaĉnejo uĉiti ţe danes, saj bo jutri lahko ţe prepozno. Da bodo uspeli v 21. stoletju, morajo mladi izuriti svoje zanje na mnogih podroĉjih, kot so medsebojni odnosi, kreativno reševanje problemov in planiranje za prihodnost. Poudarila bi rada, da se mladi zavedajo pomembnosti izkušenj in cenijo ter spoštujejo vlogo starejših v druţbi. Ĉe le dobijo priloţnost … Mladi si ţelijo spoznavati in odkrivati svet, zato pogosto lovijo vsak ţivljenjski trenutek, da bi spoznali in doţiveli ĉim veĉ. V šolo prihajajo vedno znova, iz dneva v dan, s svojimi ţeljami, upanji in priĉakovanji. Prihajajo pa tudi s skrbmi, strahom in nemirom. Ali sploh znamo prisluhniti nemiru mladega ĉloveka? Šola v sodobni druţbi bi naj bila šola za ţivljenje. Torej pomembno poslanstvo šole kot institucije je vzgoja mladega ĉloveka. Bistvo šolanja ni proizvajati uspešne posameznike, ampak pošteno in zdravo prihodnjo generacijo. Poslanstvo zdravstvene šole pa je še toliko veĉje, saj se pripravljajo na poklic, ki je neposredno povezan s potrebo po kvalitetni zdravstveni vzgojenosti. Vrednot se mladostnika ne da nauĉiti, potrebno mu jih je posredovati z naĉinom ţivljenja, skratka, vrednote mora uĉitelj ţiveti. Neposredna vzgoja mladostnika s strani šole je moţna le, ĉe mladostnik ĉuti, da ga sprejemamo takšnega kot je, da ga znamo usmerjati k pozitivnim ciljem in da je pozoren na tisto, kar je v njih še zdravega. Vzgoja je podroĉje srca. Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota ţelimo prisluhniti mladim, bodisi pri uĉnih predmetih, na praktiĉnih vajah ali pa preko najrazliĉnejših dejavnosti in projektov. PROJEKTNI TEDEN - UČNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE Vsebine projektnega uĉnega dela so zajete iz vsakodnevne ţivljenjske situacije. Zahtevajo drugaĉno organizacijo (sama dejavnost se izvaja veĉinoma izven šolskega prostora), metodo in tehnike dela kot pa tradicionalni pouk. Najpomembnejši element projektnega dela pa je prav gotova aktivna udeleţba dijakov, z upoštevanjem interesov, potreb in sposobnosti. Tudi naravnanost projektnega uĉnega dela ţe sama po sebi 96 spodbuja udeleţence k medsebojnemu sodelovanju. Uĉna vsebina ni omejena na en sam vir znanja, niti na en uĉni predmet. V skladu z letnim delovnim naĉrtom smo v šolskem letu 2008/2009 izvedli t. i. projektni teden za vse prve letnike, z naslovom Odnos mladih do zdravja. Projektni uĉni proces je potekal v strnjeni obliki pet dni maja 2009 in je bil razdeljen na pet glavnih aktivnostih povezanih z zdravjem. Dijaki vnašajo podatke v računalnike ţe na terenu. Dodatne informacije so v tem trenutku iskali samo v knjigah, ker tam ni bilo internetne povezave Katera vrsta polţa je ţe to? 97 Tatjana Pernat USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOČI TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ POMOČI IN OSKRBE Od leta 1996 se dijaki Srednje zdravstven šole Murska Sobota vsako leto udeleţijo drţavnega tekmovanja iz zdravstvene nege in prve pomoĉi, kjer preverijo svoje znanje na doloĉenem podroĉju in naveţejo stike z dijaki ostalih srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji. Prva tri tekmovanja iz podroĉja zdravstvene nege in prve pomoĉi so obsegala dve temi za dijake 3. in 4. letnikov, kasneje pa samo eno. Poleg tekmovanja na strokovnem podroĉju pa dijaki sodelujejo tudi na literarnem in likovnem nateĉaju – na temo razpisanega gesla ob svetovnem dnevu zdravja - 7. aprilu. Leta 2004 so se dijaki prviĉ udeleţili drţavnega tekmovanje iz pomoĉi in oskrbe, ki je potekalo v Celju in od takrat smo redni udeleţenci tudi tega tekmovanja. Leta 1996: 1. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči Novo mesto Zdravstvena etika Zgodovina zdravstvene nege o 4. mesto – Marija Brest – mentorica Saša Šabjan Leta 1997: 2. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Maribor Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ Zdravstvena nega otroka o Priznanje – Evgen Šoštarič – mentorica Olga Lenart Leta 1998: 3. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Murska Sobota 98 o o o o o o Zdravstvena nega ţene in matere 1. mesto – Nina Makovecki – mentorica Olga Lenart 1. mesto – Sandra Pučko – mentorica Olga Lenart 1. mesto – Petra Serec – mentorica Olga Lenart Zdrava prehrana 2. mesto – Monika Ţalik – mentorica Zlatka Lebar 3. mesto – Jerneja Zavec – mentorica Zlatka Lebar 4. mesto – Sabina Jaklin – mentorica Zlatka Lebar Leta 1999: 4. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Celje Zdravstvena nega infekcijskega bolnika o Bronasto priznanje – Sabina Jaklin – mentorica Irena Šumak Leta 2000: 5. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Ljubljana Zdravstvena nega starostnika o Bronasto priznanje – Aleksandra Reţonja – mentorici Jana Buĉar in Gena Virag Leta 2001: 6. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Jesenice Zdravstvena nega kirurškega bolnika Leta 2002: 7. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Slovenj Gradec Preventiva in zdravstvena nega bolnika s kardiovaskularnimi obolenj o Bronasto priznanje – Daniela Henzel – mentorica Gena Virag Leta 2003: 99 8. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Izola Duševno zdravje in zdravstvena nega duševnega bolnika Leta 2004: 9. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči Nova Gorica Prva pomoĉ in droga 1. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje Pomoĉ in oskrba o Bronasto priznanje – Leja Horvat – mentor Edvard Jakšiĉ o Bronasto priznanje – Darja Smej – mentor Edvard Jakšiĉ Leta 2005: 10. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Novo mesto Prehrana dojenĉka o Bronasto priznanje – Uroš Raščan – mentorica Irena Šumak o Bronasto priznanje – Kristjan Vozlič – mentorica Irena Šumak o 2. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Novo mesto Pomoĉ in oskrba - Zdravo staranje Leta 2006: 11. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Maribor Zdravstvena nega onkološkega bolnika 3. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Maribor Pomoĉ in oskrba starostnika o Srebrno priznanje – Natalija Banfi – mentorica Joţica Jordan Eman Leta 2007: 12. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Murska Sobota Prepreĉevanje bolnišniĉnih okuţb o Srebrno priznanje – Maja Broder – mentorica Irena Šumak 100 o o o o Srebrno priznanje – Tadeja Dolinščak – mentorica Irena Šumak Srebrno priznanje – Darijan Zorko – mentorica Irena Šumak Bronasto priznanje – Silvija Jurkovič – mentorica Irena Šumak Bronasto priznanje – Ksenija Lutar – mentorica Irena Šumak 4. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Murska Sobota Druţabništvo in komunikacija s starostnikom o Srebrno priznanje – Tjaša Jaušovec – Danijela Zelko Škaliĉ Leta 2008: 13. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Celje Zdravstvena nega bolnika z obolenji prebavil 5. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje Upoštevajmo ergonomska naĉela ter varujmo svoje in varovanĉevo zdravje o Srebrno priznanje – Tadeja Potrč – mentorica Tatjana Pernat Leta 2009: 14. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Ljubljana Zdrav stil ţivljenja mladostnika 6. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Ljubljana Demenca o Zlato priznanje – Andreja Lukač – mentorica Joţica Jordan Eman 101 o Bronasto priznanje – Sandra Jerebic – mentorica Joţica Jordan Eman o Bronasto priznanje – Aleksandra Novak – mentorica Joţica Jordan Eman Leta 2010: 15. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči – Jesenice Moţganska kap in poškodbe glave 7. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Jesenice Starostnik s posebnimi potrebami o Srebrno priznanje – Tadeja Golob – mentor Silvo Kociper o Bronasto priznanje – Santana Horvat – mentor Silvo Kociper Ĉeprav naši dijaki vedno niso osvojili priznanj, se lahko pohvalijo z mnogimi uspehi in doseţki na teh podroĉjih, saj ne šteje najveĉ priznanje, temveĉ prijetno druţenje in novi prijatelji ter seveda najpomembnejše izkušnje in pridobljeno znanje. Vsem udeleţencem in mentorjem iskrene ĉestitke za pogum in doseţene rezultate. 102 Brigita Štumpf Sovič SLOVENSKA BESEDA V OČEH NAJSTNIKA Cankarjevega tekmovanja so se v preteklosti veĉinoma udeleţevali gimnazijci, srednje strokovne šole smo se vkljuĉile razmeroma pozno; s tekmovalkami iz naše šole smo se pridruţili leta 1997. Tekmovanje je bilo stopenjsko, kar pomeni, da so osnovnošolci predstavljali 1. stopnjo, 1. in 2. letnik srednješolcev je bila 2. stopnja, 3. in 4. letnik srednje šole pa 3. stopnja. Ponosni tekmovalci z zlatimi in srebrnimi priznanji leta 2004 Četica zlatih in srebrnih na podelitvi v Verţeju leta 2005 Zaĉeli smo s prvimi in z drugimi letniki. Gradivo je bilo enako, prav tako toĉkovanje, ĉeprav je imel tudi takrat gimnazijski program veĉ ur slovenšĉine, zato smo morali v strokovni šoli nameniti za priprave veliko prostega ĉasa tekmovalcev in mentorjev. In tako smo bili tudi uspešni. Zaĉeli smo leta 1997 in za šolsko tekmovanje se je prijavilo malo 103 dijakinj, šest deklet se je odloĉilo za dodatno delo – branje predpisane knjige in dodatne literature, reševanje nalog objektivnega tipa in pisanje literarnega spisa. Kot mentorica sem bila zadovoljna in ponosna na takratne rezultate. Leta 2005 se mi je kot mentorica pridruţila Judita Kalamar, naslednje leto pa še Metka Prelog. Za nami je 12 tekmovalnih let in dosegli smo ĉudovite rezultate, in sicer 183 priznanj od 302 tekmovalcev. Po svečani podelitvi pred soboškim gradom leta 2007 Bronastih priznanj je bilo 133 (šolsko tekmovanje): Andreja Huber, Jana Kosi, Pavla Premoša in Simona Trstenjak (1997), Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Martina Roudi (1998), Jana Kosi in Simona Trstenjak (1999), Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Simona Šinko (2000), Mojca Gomboc, Mirjana Flajšaker, Iztok Lah, Ksenja Prkiĉ in Danijel Škafar (2003), Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca Matiš, Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Ksenja Prkiĉ, Barbara Ritonja, Danijel Škafar in Petra Veren (2004), Maja Broder, Liljana Bruĉiĉ, Monika Camplin, Mirjana Flajšaker, Tina Hercan, Petra Kotnik, Martina Kramberger, Mojca Matiš. Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Danijel Škafar, Sabina Zamuda in Darijan Zorko (2005), Monika Camplin, Danijela Ĉuriĉ, Mirjana Flajšaker, Valentina Koštric, Martina Kramberger, Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec, Anita Prajnar in Darijan Zorko (2006), 104 Maja Broder, Janja Bradaĉ, Monika Camplin, Danijela Ĉuriĉ, Tadeja Dolinšĉak, Ksenija Duh, Sabina Glavaĉ, Tajda Gredar, Damir Grlec, Domen Gujtman, Urška Halabarec, Sandra Huber, Sanja Ivanuša, Silvija Jurkoviĉ, Sandra Klemenĉiĉ, Janja Knez, Saška Kološa, Lea Kovaĉec, Martina Kramberger, Anja Lehar, Klaudija Lozanĉiĉ, Melita Maĉek, Mateja Mencigar, Blaţ Nemec, Nina Pucko, Lea Sabotin, Sanja Seĉko, Sandra Slokan, Sanja Vozliĉ, Tjaša Vuĉkiĉ, Darijan Zorko in Laura Ţigert (2007), Nina Abraham, Adrijana Bogdan, Adrijana Braĉko, Danijela Ĉuriĉ, Tajda Gredar, Domen Gujtman, Sanja Ivanuša, Martina Janeţiĉ, Janja Knez, Anja Lehar, Blaţ Nemec, Ciril Ošlaj, Miha Rašĉan, Sandra Topiĉ, Simona Tratnik, Filip Vlaj, Lea Zadravec, Sabina Zamuda in Laura Ţigert (2008), Nina Abraham, Adrijana Braĉko, Sabina Glavaĉ, Sara Gregorec, Maja Hul, Martina Janeţiĉ, Janja Knez, Joţef Kolariĉ, Sara Koler, Barbara Kralj, Mateja Maĉek, Manuela Makovec, Erik Mertik, Nina Miholiĉ, Anja Novak, Miha Rašĉan,Tadeja Šbul, Filip Vlaj, Sandra Vratar in Laura Ţigert (2009), Nina Abraham, Anja Fister, Urška Godvajs, Tajda Gredar, Sara Gregorec, Tadeja Grlec, Sara Koler, Manuela Makovec, Urška Rebernak, Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010). Srebrnih priznanj je bilo 37 (drţavno tekmovanje): Andreja Huber in Pavla Premoša (1997), Pavla Premoša in Martina Roudi (1998), Pavla Premoša in Simona Šinko (2000), Mojca Gomboc, Ksenja Prkiĉ in Danijel Škafar (2003) Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca Matiš, Andreja Mlinariĉ, Barbara Ritonja in Petra Veren (2004), Maja Broder, Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Martina Kramberger, Anita Prajnar in Darijan Zorko (2005), Martina Kramberger, Danijela Ĉuriĉ, Valentina Koštric, Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec (2006), Mateja Mencigar, Urška Halabarec (2007), Tajda Gredar, Filip Vlaj in Laura Ţigert (2008), Nina Abraham, Sara Koler, Manuela Makovec, Erik Mertik in Laura Ţigert (2009), Tajda Gredar, Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010). Zlatih priznanj je bilo 13 (drţavno tekmovanje): Mirjana Flajšaker (2003), Anita Prajnar in Danijel Škafar (2004), Monika Camplin in Sabina Zamuda (2005), Mirjana Flajšaker in 105 Anita Prajnar (2006), Janja Knez in Laura Ţigert (2007), Danijela Čurič in Tajda Gredar (2008), Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010). Tekmovalke, ki so se dvakrat pozlatile, so: Mirjana Flajšaker, Anita Prajanar in Laura Ţigert, mentorica Brigita Štumpf Soviĉ. Vse mentorice smo z zanosom in dobrohotnostjo pripravljale in spremljale naše tekmovalce in se veselile njihovih uspehov. Metka Prelog USTVARJALNOST JE NAGRAJENA Ţivljenje in delo v šoli je zelo dinamiĉno in kreativno, je polno izzivov, trdega dela in odpovedovanja, je pa tudi polno lepih in veselih trenutkov. Profesorji in dijaki si skupaj prizadevamo, da bi šola dosegla le najboljše rezultate, zato delamo usklajeno in gradimo prijazne medsebojne odnose in delovno disciplino. Prepriĉana sem, da le razvoj in izboljševanje lastne prakse vodita v odliĉnost in dobre rezultate. Ĉe se dijaki razvijajo v primernem okolju, sami usmerjajo svoje uĉenje na najuĉinkovitejši naĉin, na ta naĉin pa se kaţejo uspehi tako pri pouku kot izven njega, v prostem ĉasu. Vsa leta pridno sodelujemo na Cankarjevem tekmovanju, udeleţujemo se tudi drugih razpisov. o V šolskem letu 2005/2006 so nas dijaki naše šole predstavljali celo v Evropskem parlamentu, kar je bila nagrada za zavzeto sodelovanje na esejistiĉnem nateĉaju z naslovom Za in proti. o Leta 2007 je bila naša šola gostiteljica drţavnega tekmovanja srednjih zdravstvenih šol. Na razpisano literarno temo Vlagajmo v zdravje - gradimo varno prihodnost je ustvarjalo 7 naših dijakov in dijakinj; dva sta se odrezala odliĉno - Domen Gujtman je zasedel 3. mesto, Sandra Topič pa je za svoje delo dobila priznanje. o Naslednjega leta se je dijak, Domen Gujtman; spet odliĉno odrezal. Na drţavnem tekmovanju srednjih zdravstvenih šol je na literarnem nateĉaju z naslovom Kako zavarovati zdravje pred klimatskimi 106 spremembami je bil nagrajen, prav tako na esejistiĉnem nateĉaju Zaloţbe Obzorja Maribor. o V šolskem letu 2008/09 smo se udeleţili drţavnega tekmovanja Eko šol, kjer je naš dijak, Jernej Turha, na literarnem nateĉaju na temo Podnebne spremembe osvojil 2. mesto. Na esejistiĉnem nateĉaju Zaloţbe Obzorja Maribor pa je Nina Abraham prejela priznanje. Marjeta Bagola BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota smo v šolskem letu 2009/10 izvedli projektni teden z naslovom Odnos mladih do zdravja. Vsebine so se povezovale s kemijo, biologijo, zdravo prehrano, športom in z zdravstveno nego. V okviru vsebin iz biologije smo spoznavali ţivljenjsko pestrost Ĉrnec in ţivljenjsko zdruţbo ĉrne jelše, ki tvori sestoj Ĉrnega loga v Veliki Polani. Dijaki so bili organizirani v manjše skupine in tako so en dan zamenjali šolske klopi za teren ob lovski koĉi v Mali Polani. Dijakom je bilo zanimivo, ker so delali v skupinah, vsak je imel kakšno nalogo, doloĉali so kemijske parametre pitne vode, z vodno mreţo so lovili vodne ţivali, identificirali so rastlinske vrste v gozdni zdruţbi ĉrne jelše, poiskali rastline v potoku in ob njem. Tako so dijaki teoretiĉno znanje nadgradili s praktiĉnim delom. Povezovali so znanje biologije in kemije, kajti izvajali so kemijsko analizo vode. V potoku in ob njem so našli pestro zdruţbo rastlin: mala vodna leĉa, vodna meta in ţivali: polţi, raki postranice, vodni osliĉek, liĉinke kaĉjih pastirjev, paglavci ... Dnevi v naravi nas dodatno obogatijo z razgledanostjo glede pestrosti narave, ki je v našem koncu še posebej bogata. Ĉe bomo mladino pouĉili o ţivljenjski pestrosti vseh najmanjših kotiĉkov, lahko od njih priĉakujemo, da jo bodo kot odrasli ljudje spoštovali in jo ohranjali za naslednje rodove. 107 Laborant DragoVaupotič in dijaki identificirajo vodne ţivali. V potoku Črnec je bilo nekaj vrst polţev, rakov, postranic, vodni osliček, ličinke kačjih pastirjev… Kako je ime tem drevesom in katere zeli rastejo pod njimi? Dijakinji in prof. Lea Flisar Miholič merijo temperaturo zraka. Merili so temperaturo vode, prsti, zraka na različnih višinah od tal. 108 Dijakinji jemljeta vzorec vode za kemijsko analizo vode. Ivan Ropoša ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH Z letom 2000 se je zaĉel veĉji vpis dijakov na našo šolo. S poveĉanjem vpisa je poslediĉno raslo tudi število dijakov športnikov. Naše ekipe so bile sestavljene iz igralk in igralcev, ki so svoj prosti ĉas namenjali tudi športnemu udejstvovanju na razliĉnih podroĉjih. Sestava ekip je bila laţja. Posledica tega so bile naše zmage in lepe uvrstitve na šolskih športnih tekmovanjih v regiji, kakor tudi na podroĉnih in drţavnih tekmovanjih. Najveĉje uspehe beleţimo v zadnjih letih predvsem na podroĉju velikega nogometa, saj smo bili prvaki ţe pet krat, potem smo bili uspešni z odbojko na pesku, saj so se naše ekipe skoraj vsako leto uvršĉale na podroĉno tekmovanje, kjer smo se pomerili z ekipami iz celotne vzhodne Slovenije (Maribor, Celje, Koroška …). Moška nogometna ekipa 109 Ţenska ekipa Naši dijaki so v individualnih športih najveĉje uspehe beleţili v strelstvu in judu. Dijakinja Urška Potoĉnik je bila udeleţenka olimpijade mladih in je v Parizu usvojila srebrno medaljo, letos pa bronasto medaljo v Singapurju. Po pravilu smo se pogosto uvršĉali v same finalne dvoboje in smo poleg gimnazije z našega podroĉja najuspešnejša poklicna šola v Pomurju. Zahvala gre tudi mentorjem, ki jim ni ţal ĉasa za pripravo in izbor ekip ter spremljanje dijakov na tekmovanja širom po Sloveniji. Ţeleli bi si še veĉ dijakov športnikov. Ĉas, v katerem ţivimo, na ţalost ne vzpodbuja mladih k telesni dejavnosti. Poslediĉno so klubi tudi slabo organizirani, poleg vsega pa ne namenjajo dovolj sredstev za delo z mladimi. V zadnjih letih, v okviru izbirnih vsebin, ponujamo razliĉne športne vsebine, za katere se dijaki odloĉajo po svojih interesih. Tako izvajamo smuĉarske dneve, odigravamo bowling turnirje, organiziramo daljše pohode in se udeleţujemo velikih rekreativnih prireditev v širšem okolju. Organiziramo plavanje, igre na prostem in ostale vsebine, ki so dijakom zanimive. 110 Uĉitelji športne vzgoje vsako leto sodelujemo tudi s športnimi vsebinami pri izvedbi projektnih tednov za razliĉne letnike. Tako v okviru tega tedna opravimo preverjanje plavanja vseh dijakov prvih letnikov. Drugim letnikom organiziramo prave planinske pohode v Julijcih … Stalnica naših športnih vsebin pa je tudi vsakoletno športno sreĉanje Srednjih zdravstvenih šol Slovenije, kjer odigramo turnir v odbojki na pesku v konkurenci uĉiteljev in dijakov. Igramo v mešanih trojicah. Koristno druţenje pripomore k boljši prepoznavnosti naših šol kot tudi izmenjavi mnenj uĉiteljev in dijakov, ki obiskujejo zdravstvene šole v razliĉnih slovenskih mestih. Tudi tam smo ţe posegli po najvišjem mestu, saj smo zmagovalci turnirja iz leta 2007, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Ĉast organizatorjev nam je pripadla v letu 2008, ko smo v Murski Soboti gostili veĉ kot sto udeleţencev našega športnega sreĉanja. Takrat se je udeleţilo sreĉanja kar 10 šol v obeh konkurencah. Tekmovanje je potekalo na kopališĉu v Murski Soboti in na novo zgrajenih igrišĉih pri ekonomski šoli v Murski Soboti. Veĉ o tem si lahko preberete na spletni strani šole. Dan je bil vsekakor prekratek za vse, kar smo si hoteli povedati, udeleţenci pa so našo šolo zapustili z nasmehom na obrazu. Za kvalitetno delo na športnem podroĉju v šolah so vsekakor potrebni tudi dobri pogoji. Teh na ţalost na naši šoli še ni, zato moramo biti še bolj zadovoljni z doseţenim. Motivacija dijakov pada prav na tem segmentu in ţal smo edina šola v regiji in širše brez lastnih prostorov za izvajanje športne vzgoje. Bojan Šebjan ODLIČNI ŠPORTNIKI ATLETIKA 2005: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki DAVOR GREGORINČIČ, 3. mesto v teku na 1000 metrov 2006: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki 111 DAVOR GREGORINČIČ, 1. mesto v teku na 2000 metrov STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO 2005: Drţavno prvenstvo za srednje šole KRISTIJAN BERTALAN, 1. mesto Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, JERNEJ FERČAK, MITJA JEREBIC) 2. mesto 2006: Drţavno prvenstvo za srednje šole Ekipa (MARKO NOVAK, MITJA JEREBIC, JERNEJ FERČAK), 3. mesto 2007: Drţavno prvenstvo za srednje šole LAURA ŢERDIN, 3. mesto Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, MITJA JEREBIC, JERNEJ FERČAK), 3. mesto 2008: Drţavno prvenstvo za srednje šole Ekipa (LAURA ŢERDIN, ANEMARI STANKO, VALENTINA ZELKO), 3. mesto Ponosni smo na Vas! 112 Tajda Gredar PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI Odloĉitev za srednjo šolo ni bila lahka. Kot majhna deklica sem hotela postati zdravnica, zato sem sledila tej ţelji. Tako sem se vpisala v srednjo zdravstveno šolo. Tu sem se dobro poĉutila. K temu je najbolj prispevala prijaznost - prijazni so bili tako dijaki kot tudi profesorji. Tudi vzdušje je bilo prijetno. V šoli so mi bili zanimivi skorajda vsi predmeti, zato nisem imela teţav. Da mi ne bi postalo dolgĉas, sem se udeleţevala razliĉnih tekmovanj, najraje tistih, ki so imela naravoslovni pridih, saj sem po srcu naravoslovka. V prvem letniku sem se preizkusila v tekmovanju iz znanja matematike. To je bilo zame novo tekmovanje, saj se ga v osnovni šoli nisem nikoli udeleţila. Zdelo se mi je nemogoĉe poseĉi po dobrem rezultatu. Vendar pa sem pod okriljem profesorice Simone Šavora dosegla lep uspeh, kar mi je dokazalo, da vendarle ni tako teţko. Uvrstila sem se celo na drţavno raven in to mi je dalo veliko spodbude, da se ga naslednje leto zopet udeleţim. Na Vegova priznanja sem najbolj ponosna, saj sem se vsa štiri leta udeleţila drţavnega tekmovanja. Pod mentorstvom profesorja Simona Pertocija pa sem v tretjem letniku posegla po najsvetlejšem priznanju - zlatem priznanju. To je zame enkraten doseţek, tudi zato, ker sem prva »medicinka«, ki je to dosegla. In prviĉ je zagotovo najlepše in najslajše. Na to sva oba z mentorjem zelo ponosna. Res je lepo, ĉe se na takšen naĉin vpišeš v zgodovino šole. Vesela sem, da sem se odloĉila za to šolo, ĉeprav mi poklic medicinske sestre ni všeĉ. Na tej šoli sem dodobra spoznala ţivljenje ĉloveka. Spoznala sem, da ţivljenje res ni veliko, je pa vse, kar imamo. Mnogokrat sem videla, kako se posameznik opira na zdravstveno stroko kot na rešilno bilko in išĉe tam rešitev. Nekoĉ je Albert Schweitzer zapisal: »V vsaki stvari lahko spoznaš samega sebe. Mladi hrošĉek, ki mrtev leţi 113 na poti, je bilo ţivo bitje, ki se je kakor ti veselilo sonca in poznalo strah in boleĉino, kakor ju poznaš ti.« To povezanost in minljivost nas in drugih sem hitro spoznala. Sedaj bi rada odkrivala skrivnosti ţivljenja, zato sem se odloĉila za študij biologije. Te moĉne vezi ţivljenja bi nekoĉ rada razkrivala tudi drugim. Laura Bertalanič V SKRBI ZA STAREJŠE Skupaj z Zemljo in Vesoljem je vse podvrţeno staranju in postopnemu minevanju. Ĉloveka je groza minevanja in le od osebnostnih lastnosti je odvisno, ali se bo prepustil strahu in negotovosti. Le vsakdo sam ve, kako bo ţivel z edinim gotovim dogodkom (razen rojstva), ki je njegova lastna smrt. V svojem ţivljenju se nenehno sreĉuje s protislovjem, ko bi radi dolgo ţiveli, a ne bi ţele biti stari in bolni. Ţiveti polno in smiselno starost je nekaterim dano, drugim je to ţal nikoli doseţen cilj. Z roko v roki je vse laţje … Naĉinov staranja in preţivljanja starosti je prav toliko, kolikor je starih ljudi. V vsej populaciji je to skupina ljudi, ki se najbolj razlikuje med seboj. Zelo teţko najdemo lastnosti, ki bi bile znaĉilne za vse stare ljudi. Ni nujno, da biti star, pomeni tudi biti bolan in ţalosten. Ko pomislimo na starega ĉloveka, si v mislih predstavljamo osebo, ki je vsa skljuĉena, hodi s palico, obleĉena v nemoderno obleko, ki ves ĉas sitnari, se prepira, sproti 114 vse pozabi in v vseh pogledih potrebuje našo pomoĉ. Ali je res tako? Niso to morda zgolj stereotipi, ki so znaĉilni za druţbo današnjega ĉasa. Na sprehodu … Kot zdravstveni delavci in kot individuumi, se ţe ali pa se še bomo vsakodnevno sreĉevali tudi s starostniki. Za uĉinkovito in dobro delo se moramo potruditi in jih poskušati razumeti. Ĉloveška narava je naravnana na ''predalĉkanje'', vsi radi predalĉkamo in rangiramo ljudi. To delamo zavestno, še veĉkrat pa podzavestno. Verjetno se nam zdi, da tako laţje ocenimo ljudi ter z njimi vsakodnevno komuniciramo, saj se glede na to, kako smo jih opredelili, na sreĉanje z njimi pripravimo oziroma vklopimo primerno obnašanje in odnos. Starostniki so mi med našo prakso na razliĉnih oddelkih prirasli k srcu, saj vedno znova znajo presenetiti. Mislim, da vsi poznamo fraze v stilu stereotipov, npr.: »Vemo, da so vsi malo naglušni, na pol slepi, zmedeni, konzervativni, pretirano verni, sovraţijo današnjo, tako imenovano pokvarjeno mladino, zaostali za vse bolj razvijajoĉo se tehniko in nikoli nimajo kaj pametnega za povedati«. AMPAK TO SO STEREOTIPI. Res so malo naglušni, slabovidni, verni … Vse to pa je posledica njihovega dolgega ţivljenja, bogatih izkušenj, lepih in manj lepih dogodkov, ki jih je v spominu ţe rahlo naĉel zob ĉasa. Še vedno imajo ĉustva, svoja naĉela, misli, pa naj bodo te optimistiĉne ali pesimistiĉne. Imajo izkušnje in znanje o ţivljenju, katere lahko in bi radi delili z nami, vendar smo jih premalokrat pripravljeni poslušati. Mi, današnja mladina, za katero sem prepriĉana, da bi nas srĉno radi razumeli, ampak vse se spremeni, in tudi mi smo se. Saj so naši starostniki prav tako bili mladi in polni ţivljenja, priĉakovanj ter zagona in to so verjetno njihovi najlepši spomini. 115 Zato bodimo dobri zdravstveni delavci oziroma dobri in srĉni posamezniki. Poglejmo ĉloveka od znotraj in se spomnimo, da smo vsi samo ljudje, tako ravnajmo drug z drugim in pozabimo na stereotipe. 116 UTRINKI IZ TUJINE Mira Vaupotiĉ Literarni natečaj »Literatur überwindet Grenzen« (Knjiţevnost premaguje meje) Renata Roţanc Z angleščino v svet – London Vida Tivadar Mesariĉ Pomladni dan na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota 117 Mira Vaupotič LITERARNI NATEČAJ Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju »Literatur überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz Gradca. Glavni pobudnik in organizator tega nateĉaja je bil avstrijski publicist Franz Kirnbauer. Z njegovo smrtjo pa je zamrl tudi nateĉaj, saj v lanskem šolskem letu novega razpisa ni bilo. Drţave, ki so na nateĉaju tekom desetih let sodelovale: Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Ĉeška, Ĉile, Egipt, Estonija, Hrvaška, Italija, Jugoslavija, Juţna Afrika, Latvija, Litva, Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Namibija, Nemĉija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Srbija in Ĉrna Gora, Švedska, Švica, Ukrajina, Zdruţene drţave Amerike. Nagrajeni eseji naših uĉencev V šolskem letu 2004/2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla tretje mesto s svojim esejem na temo »Abschied« (Slovo). V tem letu je na nateĉaju sodelovalo 3000 udeleţencev iz 20 drţav. ABSCHIED „Ihre Pässe bitte,“ habe ich eine Stimme gehört. „Ja, sofort, hier, bitte!“ habe ich wieder gehört. „Sind wir an der Grenze?“ habe ich meine Bruder gefragt. „Wir sind an der Grenze, ja.“ hat meine Mutter geantwortet. „An der Grenze Mutti, an der Grenze?“ habe ich gefragt. „Ich sage dir nur einmal, dass wir jetzt über die Grenze gehen...“ Ich habe gar nichts verstanden, welche Grenze, worüber sich die Erwachsenen unterhalten haben...... nichts habe ich verstanden, überhaupt nichts. 118 Mein Leben und das Leben meiner Familie endete am 7. Juni des Jahres 1991, damals war ich 4 Jahre alt und mein Bruder 7 Jahre, als an diesem gewissen Tag, die Armee einmarschierte. Die Männer waren auf der einen Seite, die Frauen und Kinder auf der anderen. Ich verstand überhaupt nichts. Alle haben geweint, den Gott um Hilfe gebeten, dass wir am Leben bleiben. Aus der Ferne haben wir Schüsse gehört. Ich habe mich eng an meine Mutter gedrückt, weil ich Angst hatte. So war es Tag für Tag, Nacht für Nacht. Alle verängstigt, hungrig, durstig ......... in der Ferne Schüsse, Schreie ........... ich habe nicht gewusst woher das alles kommt. So war es eine Zeit lang, dann hat man uns in einen Laster gesteckt und uns bis Tenje gebracht. Da war die Grenze zwischen der kroatischen und serbischen Armee und wir wurden von der serbischen Armee der kroatischen Armee übergeben. „Wir sind gerettet, wir sind über der Grenze...“ haben die Leute gejubelt. Wir sind nach Osjek gekommen, aber der Krieg dauerte noch. Allein in Vukovar wurden mindestens 7000 Leute umgebracht. Jetzt weiß ich was es hieß: „Wir sind über die Grenze gegangen...“ Die Tage vergingen sehr schnell, ich erinnere mich nicht mehr an die Schule and das Spielen, ich erinnere mich nur an die Lieder und an den Sand, mit dem wir die Säcke gefüllt haben und sie dann vor die Fenster gelegt haben. Viele meiner Freunde haben das nicht überlebt. Die Schüsse haben sie „gefunden“. Meine Mutter, mein Bruder und ich das goldene Trio. Und mein Vater? Er ist einfach verloren gegangen. Er ist seinen eigenen Weg gegangen. Meine Mutter sagt jetzt: „Der Krieg ist schuld, er konnte den Druck und die reale Welt nicht aushalten. Alle, die im Krieg waren, haben sich einigermaßen geändert.“ Sehr oft erinnere ich mich an den Tag, wo ich ihn gefragt habe: „Vati, wohin gehst du?“ „Ich gehe Zigaretten holen.“ hat er mir gesagt. Aber seit dieser Zeit sind schon 12 Jahre vergangen und er ist nicht wieder gekommen. Er hat sich von uns nicht verabschiedet und ist zwischen den Wolkenkratzern der Stadt Osijek verschwunden. 119 Meine Mutter hat oft geweint. „Warum weinst du Mutti?“ „Ich weine nach dem Leben......?“ Eines Tages kam ein Herr mit einem weißen Wagen und er hat gefragt: „Wohnt hier eine Katica Bruĉić? „Ja.“ haben ihm unsere Nachbarn gesagt. Unser Heim war schrecklich. 150 Leute in 25 Zimmern, schrecklich. Jetzt weiß ich, dass wir an der Grenze des unmöglichen waren. Der Herr kam in unser Zimmer. Er stellte sich vor: „Mein Name ist Vinko, nehmt euere Pässe und dann gehen wir.“ Meine Mutter hat sich umgeschaut. Das Zimmer 2,5 mal 3 Meter. Den Blick richtete sie auf mich und meinen Bruder und fragte: „Gehen wir?“ „Ja.“ haben wir geantwortet. Wir verließen das Zimmer, uns noch einmal umgeschaut...... Wir überquerten die Grenze. Wir waren in Slowenien. Die ersten Tage in Slowenien. Die Jahre sind vergangen. Die Großmutter, die ich sehr liebe ist in Kroatien. Eigentlich sind alle meine Verwandten dort. Wir konnten uns von niemanden verabschieden, nicht einmal von der Großmutter, die ich über alles Liebe. Seit Jahren war ich schon nicht dort, vielleicht deswegen, weil uns damals niemand helfen wollte. Jetzt bin ich 18 Jahre alt. Vieles verstehe ich noch immer nicht. Ich weiß nur, dass ich über die Grenze Kroatien-Slowenien gegangen bin, aus einer Sprache in die andere, aus einer Kultur in die andere, von den Freunden, die ich dort hatte, zu den Freunden, die ich hier habe, aber... Ich habe mich damals nicht verabschiedet, bzw. verabschieden können. Vielleicht werde ich eines Tages so viel Mut haben und nach Vukovar fahren, um mich dann von all dem, was ich da gelassen habe, zu verabschieden. Aus meinen Überlegungen hat mich meine Mutter geweckt: 120 „Warum nur eine Zwei bei Psychologie?“ hat sie zornig durch das Haus geschrieen. Ich denke nicht an die Zwei, aber daran, dass ich in meinem Leben etwas mache, das mehr wert ist als nur eine Zwei. Wie lange werde ich noch sinken, dass ich wissen werde, wo eigentlich der Grund ist. Nach sieben Jahren Unglück kommt doch Glück, oder? Wir drei sind wie das Volk von Israel, das 40 Jahre durch die Welt zog, bevor es sein Heim gefunden hat. Ich möchte nicht, dass noch jemand das erleben müsste, was wir erlebt haben. In meiner neuen Heimat bin ich zwar glücklich aber, der Abschied von meiner eigenen Heimat tut noch immer weh. V šolskem letu 2006/2007 Sandra Topiĉ zasedla drugo mesto s sestavkom na temo »Vertrauen« (Zaupanje). Na nateĉaju sodelovalo 1200 udeleţencev iz 23 drţav. VERTRAUEN Ich sitze auf meinem Bett, vor einer kleinen Kerze, die angenehm leuchtet. Ihre kleine Flamme gibt dem Raum einen gewissen Charme und wärmt ihn langsam auf. Draußen ist schon ganz dunkel. Wegen der Kälte ist der Himmel ganz heiter und die Sterne leuchten in ihrer ganzen magischen Pracht. Es weht ein kalter Wind und tanzt mit leichten Schneeflocken im weißen Wirbel. Im Hintergrund spielt eine angenehme Melodie und die ganze Atmosphäre weckt in mir warme Gefühle und alte Erinnerungen. Diese sind weit weg und gleichzeitig so nahe und kindlich. Als Kind war ich sehr lebhaft, verspielt und lebensfroh. Ich habe viel gesungen und getanzt wie kleine Prinzessinnen in ihren schönen Kleidern auf einer Burg. Die Tage habe ich spielend angefangen und sie auch so beendet. Ich erinnere mich noch ganz genau an die Spiele, die ich gespielt habe, die Torten aus dem Sand und die langen Spaziergänge im Wald. Ich war sehr lange ein Einzelkind. An Abenden hat mir meine Mutter verschiedene Märchen vorgelesen. Ich habe mir ihre Märchenstimme, die noch heute in meinen 121 Ohren klingt, sehr gerne angehört. In diesen sorglosen Tagen habe ich mich nie gefragt, was einmal wird, wenn sie zu Ende gehen und wie sehr ich sie vermissen werde. In meiner Kindheit habe ich mich niemals damit beschäftigt, dass ich allein mit meiner Mutter lebe. Ich habe mich damit abgefunden, dass ich keinen Vater habe, so wie alle anderen. Ich habe ihn nicht vermisst und nie darüber geweint. Vielleicht weil ich ihn gar nicht gekannt habe und er nie ein Teil meines Lebens war. So fühle ich noch heute und er spielt keine Rolle mehr in meinem Leben. In der Zeit, wo ich in die Pubertät gekommen bin, habe ich mir viele Fragen gestellt. Ob er an mich denkt, bin ich ihm egal, will er mich überhaupt sehen... Für ihn habe ich auch manchmal gebetet. Als ich erkannt habe, dass ich meinem Vater nichts bedeute, dass ich ihm nicht vertrauen kann und dass ich nichts von ihm habe außer dem monatlichem Geld, ist auch das kleine Stück Liebe für ihn in mir gestorben. Ich habe mir gewünscht, dass mein Lebensweg weit weg von seinem verläuft. Das ist aber nicht immer möglich, denn das Schicksal führt uns immer wieder in dieselbe Richtung. Mein Leben war nie leer ohne ihn, aber jetzt ist auch kein Platz für ihn mehr da. Mehrmals wenn ich mich schlecht fühle, verspreche ich mir selber, dass meine Kinder nicht ohne Vater aufwachsen werden. Sie werden sich nie fragen müssen, wo ihr Vater ist, was er macht, warum er sie verlasen hat und warum sie ihm nicht vertrauen können. Heute bin ich überaus dankbar, für das was ich habe. Jetzt habe ich neben meiner Mutter, einen Stiefvater und zwei Halbschwestern. Am wichtigsten ist aber, dass ich nicht mehr alleine bin und ich spüre den Familiengeist der von der gegenseitigen Liebe und Vertrauen kommt. Die Flamme der Kerze erlischt langsam und mit ihr auch meine dunklen Gedanken. Dann kommen meine beiden Halbschwestern in mein Zimmer um mir einen Gutenachtkuss zu geben. Ich weiß jetzt, dass ich nicht alleine bin und dass ich eine Familie habe, der ich vertrauen kann. 122 V šolskem letu 2007/2008 je Patricija Bratuša zasedla drugo mesto z besedilom na temo »Sehnsucht« (Hrepenenje). SEHNSUCHT Fallschirmspringen – das war einmal meine große Sehnsucht, die größte Sehnsucht. Schon immer war ich den Vögeln neidisch, die hoch am Himmel unter den Wolken fliegen und uns aus der Weite ohne Sorgen beobachten. Immer habe ich Fallschirmspringer gerne beobachtet. Das was meine tägliche Augenweide. Als ich dann 16 wurde, alt genug um einen Fallschirmspringkurs zu machen, habe ich diesen Wunsch meinen Eltern geäußert. Meine Mutter hat nur große Augen gemacht, und hat dann ganz deutlich gesagt, dass das nicht in Frage kommt. So war dieses Thema fürs Erste abgeschlossen. Eines Tages habe ich dann die Zeitung durchgeblättert. Ich entdeckte da etwas für mich. Es war ein Artikel über Fallschirmspringen in Tandem. Da stand groß geschrieben: „Für einen Tandemsprung, brauchst du nur viel Mut um zu springen. Du erlebst einen freien Fall. Für alles andere sorgt der Fallschirmspringlehrer.“ Diese Idee habe ich dann meinen Eltern vorgestellt. Diesmal war ich auch viel entschlossener. Ich bin doch schließlich ein selbstständiges junges Mädchen und ich weiß doch, was ich will. Die Eltern waren nicht dagegen. Es schien so als ob meine Träume wahr werden könnten. Nun musste ich zu Vorlesungen gehen. Alles was man über das Fallschirmspringen wissen muss, wurde uns da vorgestellt. dann wurde es ernst. Der Lehrer hat uns gesagt, dass wir am nächsten Tag aus einer Höhe von 1000 Metern springen werden. In diesem Moment kriegte ich es mit der Angst zu tun. Ich dachte: ´Was? Schon morgen?´ Am nächsten Tag haben wir uns dann am Flugplatz getroffen. Zuerst haben wir uns den Fallschirm angeschaut. Dann kam das Übungsspringen, zuerst von einem Geländer und dann aus einem Flugzeug, das auf dem Boden 123 stand und viel Wind machte. Wir haben viel geübt, wie man aus einem Flugzeug springt, was man macht wenn der Fallschirm aufgeht, was man in der Luft macht, wie man landet … Am Nachmittag wurde es dann so weit. Wir mussten jetzt den Mut zeigen. Zuerst waren Jungs an der Reihe. Schon das zu sehen, war etwas Besonderes. Dann waren wir Mädchen an der Reihe. Wir kamen in eine kleine Kabine, die ohne Sitze und ohne Türen war. Auf einmal übergaben mich unbeschreibliche Gefühle. Ich konnte unsere bildschöne Landschaft bewundern. Gut, dass ich den Fallschirm schon an hatte. Sonst wäre ich nicht so entspannt gewesen, denn das Flugzeug wurde geschüttelt. Mein Puls raste, und es wurde immer lauter. Ich war als zweite an der Reihe. Langsam kam ich zu der Öffnung. Ich sah meinen Lehrer an, ohne in die Tiefe zu schauen. Er nickte mit dem Kopf. Das bedeutete: ´Spring!´ Ich fasste all meinen Mut zusammen und dann sind wir gesprungen. Es war unbeschreiblich. An den freien Fall kann ich mich fast nicht mehr erinnern. Mir scheint es, dass ich geschrieen habe und dann ist der Fallschirm aufgegangen. Dann erlebte ich etwas, womit ich nicht gerechnet habe. Das Rauschen des Windes, vollständige Ruhe und wunderschöne Aussicht. ´Bin ich schon im Himmel?´ Obwohl ich mich am liebsten den himmlischen Gefühlen überlassen hätte, musste ich nachdenken. Ich wusste ganz genau, was zu tun ist. Wir sind dann glücklich auf dem Boden gelandet. Ich war überglücklich. Es war noch viel besser als ich mir das vorgestellt hatte. Meine Sehnsucht ist Wahrheit geworden. Es bleibt nur die Sehnsucht danach, dass ich es noch einmal, zweimal, hundertmal versuchen möchte. Hör auf deine Träume und verwirkliche sie. Dann lebe deinen Traum aus oder gehe weiter zu der Verwirklichung von anderen Träumen. 124 Renata Roţanc Z ANGLEŠČINO V SVET - LONDON Z nekaj dijaki smo se pozimi 2009 odpravili na ekskurzijo v London. Polni priĉakovanj smo prileteli na londonsko letališĉe Stansted in se prvi veĉer opravili do St. Paul's Cathedral in si ogledali tudi Tower Bridge. Po poĉitka potrebni noĉi smo si drugi dan ogledali Greenwich, se z ladjico popeljali po Temzi mimo vseh pomembnejših znamenitosti. Obiskali smo Tudi Natural History Museum ter se v druţbi svetovno znanih oseb nastavljali fotoaparatom v muzeju vošĉenih lutk Madame Tussaud. Na Leicester Squaru smo nakupili spominke in si napolnili ţelodce. Tretji dan smo izstopili na Trafalgar Squaru, si ogledali The Houses of Parliament, Big Ben, se sprehodili mimo konjeniške straţe do Downing Street, skozi St. James Park in ţe smo bili pri Buckinghamski palaĉi. Preostal nam je še ĉas za pohajanje in zapravljanje na znani ulici Oxford Street in sledila je prijetna vrnitev domov. Dijaki bi se z veseljem še vrnili v angleško prestolnico in obujali spomine. Teh po vsej verjetnosti mi ne bomo veĉ peljali, bomo pa ekskurzijo v London organizirali za sedanje in prihajajoĉe generacije, saj le spomini so tisti, ki ti nekoĉ ostanejo. Utrinki s potovanja 125 Vida Tivadar Mesarič POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA Oliver Wendell Holmes je dejal: „Ugotovil sem, da v ţivljenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam smo namenjeni.” Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, vĉasih z vetrom, vĉasih proti njemu - toda pluti moramo - ne smemo se ustaviti na naplavini ali se zasidrati pred ciljem." Ta misel nas je spremljala v ekodan, ki smo ga na šoli zdruţili z dejavnostmi Pomladnega dne. Ker je bila tema Pomladnega dne tudi boj proti revšĉini, smo na šoli gostovali študente medicine Medicinske fakultete iz Maribora. Le-ti so se odpravili v Afriko, in sicer v okviru humanitarne akcije ODPRAVA MALAVI 2010. Odpravo Malavi 2010 sestavljajo štirje študentje 6. letnika medicine Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in absolvent Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Od avgusta do oktobra 2010 bodo po svojih najboljših moĉeh priskoĉili na pomoĉ slovenskemu misijonarju in njegovi ekipi pri osvešĉanju, oskrbi in zdravljenju lokalnega prebivalstva v mestecu Kasungu in okolici. 126 Mlada zdravniška odprava Ljudje si tam ne morejo privošĉiti stroškov za zdravila, zato jim bodo le-ta nudili oni. Njihov slogan se glasi: VSI ZA DOBRO, DOBRO ZA VSE. In svoj piskrček dobrote smo v obliki prostovoljnih prispevkov na tuje odposlali tudi dijaki in učitelji naše šole. 127 ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE Tatjana Pernat Zlati znaki in srebrno odličje na področju zdravstvene nege 128 Tatjana Pernat ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIČJE NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE Zlati znak - priznanje zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije so prejele: 1. Helena Ravnič, vms – prva ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, in sicer leta 1990. 2. Genovefa Virag, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka, je zlati znak prejela leta 2006. 3. Irena Šumak, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka, je zlati znak prejela leta 2007. Srebrni znak – priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je prejela: Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog – ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Pohvalo za ţivljenjsko delo zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije je prejela Katarina Vinčec, vms – nekdanja ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je prejela Olga Lenart, višja medicinska sestra. Genovefa Virag je svoje delo kot srednja medicinska sestra v patronaţnem varstvu opravljala z vsem entuiziazmom, s polno ljubezni do soĉloveka in njej zaupanega bolnika in druţine. S svojo vztrajnostjo, nasmehom in optimizmom je dajala vzgled upanja v najteţjih situacijah. Ţelja, da še bolj kvalitetno dela, jo je popeljala v študij, ki gaje uspešno konĉala. Ker se zaveda, kako pomembno je, da mlade nauĉimo strokovnega dela, ljubezni do soĉloveka in poštenosti, je postala uĉiteljica praktiĉnega pouka in predavateljica, ki to delo opravlja z vso zavzetostjo in ljubeznijo do bolnikov in njej zaupanih dijakov. Gena Virag je v vseh njenih vlogah in zaupanih delih ostala medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic, ki ima rada svoje delo in to prenaša s svojo 129 pozitivno naravnanostjo in vztrajnostjo na sodelavce, dijake in prostovoljce, ki rada podari svoj ĉas za dobrobit vseh. S tem bogati sebe in druge, ki so ob njej. Svečana podelitev zlatega znaka leta 2006 Irena Šumak Ţelja pomagati soĉloveku, humani ĉut do bliţnjega, širiti znanje in pridobiti širok horizont spoznanj, je Ireno pripeljalo k odloĉitvi, da postane medicinska sestra. Delo v razliĉnih zdravstvenih ustanovah ji je prineslo bogate strokovne izkušnje. Z leti je ĉutila, da mora svoje široko strokovno zanje dograditi ter ga deliti med mlade, zato je postala uĉiteljica zdravstvene nege. Znanje je prelila na papir. Svečana podelitev zlatega znaka leta 2007 130 Napisala je strokovne ĉlanke in učbenik Zdravstvena nega infekcijskega bolnika za srednje zdravstvene šole, ki jo je izdala leta 2006. Tako je pustila trajni peĉat na strokovnem podroĉju, kjer je strokovna literatura še kako pomembna pri razvoju stroke zdravstvene nege in kakovosti dela ter varnosti za bolnika. Poleg razvoja stroke zdravstvene nege, dobrega strokovnega dela ter raziskav je Irena Šumak uĉiteljica in mentorica ter medicinska sestra, ki goji topel ĉloveški odnos do sodelavcev, bolnikov in dijakov. S svojim delom prenaša vrednote srĉne kulture in ljubezni do bliţnjega. Irena Šumak je človek z velikim srcem, ki nosi v sebi vrednote strokovne preciznosti, humanosti, empatije in optimizma, s katerim zre s svetlim pogledom v prihodnost na vseh podroĉjih dela. Irena Šumak je medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic, uţiva v svojem delu ter to prenaša na ljudi, ki so v njeni bliţini. Energijo ĉrpa iz svoje druţine, ki ji pomeni prvo vrednoto in iz prostovoljstva ter globoke duhovne razseţnosti dobrote in spoštovanja. Zlatka Lebar Poklicna pot jo je vodila od Ljubljane do Murske Sobote, kjer je bila na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota uĉiteljica strokovno teoretiĉnih predmetov in praktiĉnega pouka. Zadnjih 8 let pa je ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog, ravnateljica srednje zdravstvene šole, opravlja svoje delo zavzeto, strokovno, srĉno, empatiĉno in predano dijakom, sodelavcem na šoli ter sodelavcem pri izvajanju praktiĉnega pouka, v skrbi, da izobrazijo in vzgojijo svoje dijake za strokovno, humano in ĉloveku varno ter kakovostno izvajanje zdravstvene nege. Zavzeta je za 131 stalno izobraţevanje na podroĉju strokovne in osebne rasti, ker se zaveda, da z znanjem bogati svoje strokovno delo, daje kakovost izobraţevalnemu delu bodoĉih izvajalcev zdravstvene nege ter tako posredno prinaša bolniku kakovostno in humano opravljene storitve, ki nudijo varovancem, bolnikom in vsem uporabnikom varnost. Svoje izkušnje in strokovno znanje ter topel, empatiĉni in ĉloveški odnos prenaša tudi na svoje sodelavce na šoli in partnerje v okviru praktiĉnega pouka. Zlatka Lebar ima izreden čut do sočloveka in do svojih sodelavcev. Zlatka Lebar je srebrni znak prejela leta 2010 Zgoraj napisano in še veliko veĉ dobrega in pohvalnega so o njih napisale predlagateljice za dodelitev zlatega znaka, priznanja zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije in srebrnega znaka, priznanja strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 132 POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL Edvard Jakšiĉ Značilnosti srednješolskega izobraţevanja v zdravstveni negi Danijela Zelko-Škaliĉ Tudi bolničar-negovalec v prenovljeni obliki – izziv prihodnosti Mateja Jakšiĉ Projekti na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota 133 Edvard Jakšič ZNAČILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI Na podroĉju zdravstva in zdravstvene nege je v slovenskem prostoru kar nekaj srednjih zdravstvenih šol in šolskih centrov, ki izobraţujejo dijake za ta druţbeno pomemben poklic. Skozi leta je srednješolsko izobraţevanje zdravstvene nege doţivljalo številne spremembe glede izobraţevalnega programa kot tudi naziva. Trenutno se dijaki srednjih zdravstvenih šol v izobraţujejo po programu zdravstvena nega, kjer dobijo naziv tehnik zdravstvene nege in po prenovljenem programu zdravstvena nega, kjer pridobijo naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. Novi program trenutno poteka v prvem, drugem in tretjem letniku v vseh srednjih zdravstvenih šolah v slovenskem prostoru. IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN STROKOVNIH PREDMETIH V okviru srednješolskega izobraţevanja so programi razdeljeni na srednje strokovno izobraţevanje (tehnik zdravstvene nege), ki traja štiri leta in poklicno tehniško izobraţevanje (3+2), ki traja 2 leti. Poklicno tehniško izobraţevanje smo ohranili tudi v novem izobraţevalnem programu zdravstvene nege. Pogoj za vkljuĉitev v izobraţevalne programe je uspešno konĉana osnovna šola. Pogoj za vpis v program poklicno tehniškega izobraţevanja pa je konĉana izobrazba bolniĉar-negovalec. Na podlagi sprejetega Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006) je na podroĉju srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege prišlo do številnih sprememb. Omenjeni zakon, v 12. ĉlenu, izobraţevalni program srednješolskega izobraţevanja razĉleni v posamezne izobraţevalne module. Modul pa opredeli kot programsko enoto ciljev in vsebin, ki se doloĉi v skladu z izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih programov. 134 V 13. ĉlenu kot spremembo uvaja odprti kurikul, kjer se izobraţevalni programi strokovnega izobraţevanja, v skladu z izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih programov, oblikujejo tako, da del izobraţevalnega programa doloĉijo šole skupaj s socialnimi partnerji. V našem primeru so to Splošna bolnišnica Murska Sobota in domovi za starejše obĉane, kjer naši dijaki opravljajo praktiĉni pouk. Odprti kurikul je novost v izobraţevalnih programih in je namenjen hitremu odzivanju na potrebe delodajalcev in novostim v stroki. Odprti kurikul dijakom omogoĉa izvajanje bolj prilagojenega izobraţevanja. Doloĉi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi iz lokalnega okolja. V 14. ĉlenu Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006), izobraţevalni program ovrednoti s kreditnimi toĉkami, ki so merska enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povpreĉen dijak za doseganje izobraţevalnih ciljev. Kot spremembo glede na prejšnji izobraţevani program, pa omenjeni zakon v 31. ĉlenu uvaja praktiĉno usposabljanje z delom pri delodajalcu. Za izvedbo praktiĉnega usposabljanja z delom se z delodajalci dogovori šola, ki tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktiĉnim usposabljanjem. Ob celotni prenovi izobraţevalnega programa zdravstvena nega v modularni sistem se spremeni tudi naziv izobrazbe. Tako bodo naši dijaki ob zakljuĉku srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege pridobili naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. Tako so srednje zdravstvene šole v slovenskem prostoru v šolskem letu 2008/2009 vpisale prve dijake, ki se izobraţujejo po prenovljenem programu zdravstvena nega. Dijaki, ki so bili vpisani po starem programu, bodo izobraţevalni program tako tudi zakljuĉili, kar pomeni, da bo v šolskem letu 2011/2012 novi izobraţevalni program v celoti nadomestil starega. Glede na specifiĉne zahteve poklica program zagotavlja teoretiĉna, strokovna in praktiĉna znanja, na katerih lahko dijak po konĉanem izobraţevanju in usposabljanju v ĉasu pripravništva zaĉnejo samostojno opravljati svoj poklic. 135 Dijaki se v ĉasu izobraţevanja navajajo na sistematiĉno, strokovno in utemeljeno delo v okviru zdravstvenega varstva, predvsem pri vzdrţevanju fiziĉnega okolja, zdravstveni negi in prehrani pacientov. Dijaki tako sodelujejo pri diagnostiĉnih in terapevtskih posegih, pri medikamentoznem zdravljenju, opazovanju, merjenju in poroĉanju ter pri zdravstvenovzgojnem delu. Poudarek izobraţevanja je na odgovornosti do dela z moralno-etiĉnimi naĉeli zdravstvenega delavca. V ĉasu izobraţevanja dijaki poleg strokovnih predmetov pridobijo veliko potrebnega splošnega znanja pri splošnoizobraţevalnih predmetih (po novem modulih). Program izhaja iz problemske naravnanosti in analitiĉnega razmišljanja, ki je potrebno za razvoj poklicne spretnosti. Ob tem pa razvijejo sposobnost povezovanja teoretiĉnih in praktiĉnih znanj in jih znajo ustrezno uporabiti. V skladu s 3. ĉlenom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006), se srednja strokovna izobrazba zdravstvene nege zakljuĉi z uspešno opravljeno poklicno maturo. IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIČNEM POUKU Dijaki srednjih zdravstvenih šol v tretjem letniku izobraţevanja na šoli prviĉ prestopijo prag kliniĉnih vaj v bolnišnici in domu starejših obĉanov. Ves praktiĉen pouk je mentorsko voden, tako da dijaki opravljajo naloge in zadolţitve pod skrbnim nadzorstvom svojega šolskega mentorja. Ker poteka praktiĉni pouk v bolnišniĉnem okolju, ki je uĉna baza srednje zdravstvene šole, se celotni proces izobraţevanja mora prilagajati standardom in kriterijem, ki veljajo na posameznem oddelku strokovnega podroĉja. Bolnišnico sestavljajo posamezne organizacijske enote - oddelki. Bolniški oddelek je zakljuĉena enota za opravljanje nalog s podroĉja zdravljenja. Oddelki so poimenovani po posameznih organskih sistemih, ki jih zdravimo. Splošne bolnišnice so zavodi za zdravljenje veĉ vrst bolezni, ki ima zmogljivosti za najmanj naslednja podroĉja: interno medicino, kirurgijo, pediatrijo in ginekologijo s porodništvom (Kisner et al., 1998, str. 7). 136 Medsebojno sodelovanje in prilagajanje je za uspešno delo nujno. Od dijakov se priĉakuje, da je njihovo delo in prisotnost ĉim manj opazno in zmotljivo. Ker v bolnišniĉnem okolju še vedno velja sistem hierarhije, se od dijakov priĉakuje, da upoštevajo in spoštujejo proces dela. Za uspešno delo in sodelovanje se morata tako dijak kot tudi šolski mentor vkljuĉiti v negovalni tim, kot tudi širši zdravstveni tim. Dijaki morajo nenehno spremljati spremembe in razvoj stroke, ter si na tak naĉin pridobivati nova znanja. Sodelovanje srednje zdravstvene šole in bolnišnice kot uĉne baze je nujno. Zato morajo pripadniki stroke znanje stalno in neprekinjeno dopolnjevati in posodabljati. Le z veliko motivacije za izobraţevanje in pridobivanjem novega znanja lahko raĉunamo na razvoj stroke zdravstvene nege. Danijela Zelko-Škalič TUDI BOLNIČAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI – IZZIV PRIHODNOSTI Izobraţevanje je kljuĉnega pomena, saj brez kakovostnega izobraţevanja ne more biti kontinuiranega in sistematiĉnega razvoja v zdravstvu in zdravstveni negi kot stroki. Vsebine izobraţevalnega procesa so prilagojene posamezniku - dijaku, ki stopa v evropski sistem zdravstva in sociale, ţivi v ĉasu spreminjajoĉe se morale, vedenjskih pravil in mnogih socialnih, kakor tudi ekonomskih ovir; zanesti se bo moral nase in prenesti veĉjo odgovornost za svoje zdravje, izobrazbo in socialne sisteme. Na osnovi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006) se je pripravil sodobno modularno zasnovan izobraţevalni program srednje poklicnega izobraţevanja bolniĉar-negovalec (trajanje izobraţevanja tri leta). Potrebne spremembe so nastale zaradi laţje primerljivosti Slovenije z Evropo. Prenovljeni program bolniĉar-negovalec je bil pripravljen na osnovi poklicnih standardov bolniĉar-negovalec v socialno varstvenih zavodih in bolniĉar v zdravstvenem zavodu, kakor tudi na osnovi poklicnega standarda socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Program je 137 pripravljen skladno z Izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih programov niţjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraţevanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje, 2001) ter metodološkim priroĉnikom Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraţevanju (CPI, 2006). Povezovanje splošnega, strokovnega in praktiĉnega znanja v problemsko strukturiranem izobraţevalnem programu je uresniĉen skozi koncept generiĉnih, kljuĉnih in poklicnih kompetenc. Prenova uvaja tudi novo strokovno terminologijo, nekdanji predmeti se imenujejo moduli, programske enote. Programska enota za dosego poklicnih kompetenc je modul. Moduli obsegajo vsebinsko-didaktiĉne sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktiĉno utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru modulov se povezuje praktiĉno izobraţevanje, strokovna teorija in kljuĉne kompetence. Upoštevani so vsi pomembni elementi, ki doloĉajo podroĉje socialnih in zdravstvenih dejavnosti: socialno varstveni, komunikacijski, okoljevarstveni in zdravstveni, podjetniški. Katalogi znanja za strokovne module so naĉrtovani uĉno ciljno. Cilji so razĉlenjeni v formativne in informativne cilje. Pri informativnih ciljih so zapisana znanja, ki so pogoj za razumevanje in obvladovanje poklicnih kompetenc, ki so kot sposobnost opravljanja nalog na doloĉenem podroĉju zapisane pod formativnimi cilji. Zapisane spretnosti, znanja, vešĉine in kompetence se kot uĉni doseţki preverijo in ocenijo pri vsakem strokovnem modulu. Socializacijski cilji kot rdeĉa nit potekajo skozi ves program in se uresniĉujejo pri vseh modulih, zato so zapisani v usmerjevalnih ciljih programa in v modulih. Zajemajo razvoj osebnostne in profesionalne drţe (osebnostni in etiĉni vidik): odgovornost, avtonomnost, zmoţnost uĉenja, razvoj stališĉ. Cilji kljuĉnih kompetenc so vgrajeni v strokovne module ali se kot naĉin in metoda dela uresniĉujejo skozi celoten program: kompetenca uĉiti se uĉiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmoţnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska pismenost, podjetništvo ter varstvo in zdravje pri delu. Kljuĉno kvalifikacijo graditev kariere je mogoĉe razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikula. 138 Cilji prenove so naslednji: • Povezovanje izobraţevanja in prakse – nosilci so delodajalci in izobraţevalna ustanova, ki skupaj izpeljujejo izobraţevalni program. • Socialno partnerstvo – socialni partnerji sodelujejo v naĉrtovanju, izobraţevanju, programiranju in pri izvajanju praktiĉnega usposabljanja. • Programska fleksibilnost in izbirnost – široko zasnovan izobraţevalni program z modularno pripravo omogoĉa udeleţencem uspešnejše zaposlovanje. • Horizontalna in vertikalna prehodnost – omogoĉa pridobivanje razliĉnih poklicnih kompetenc na razliĉnih poklicnih podroĉjih in napredovanje do najvišje izobrazbene stopnje. • Medpredmetno povezovanje – bolj smiselna povezanost splošnega s strokovnim in praktiĉnim izobraţevanjem in nadgradnja znanja dijakov, da bo znanje bolj uporabno in tako bolj ţivljenjsko. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD) Problem odnosa med teorijo in prakso v zdravstvu je bil od nekdaj deleţen posebne pozornosti, razreševal pa se je razliĉno. Spoznanje, da se ne uĉimo samo v šoli, temveĉ tudi v ţivljenju in na delu, je ţe zelo staro. Lahko bi rekli, da je eno najstarejših pedagoških resnic. Ta klasiĉna misel, uporabljena v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, pomeni, da dijaki poklicnega znanja ne pridobijo le v šoli, temveĉ tudi neposrednem delovnem procesu. Poĉasi se uveljavlja prepriĉanje, da je tudi praksa drugaĉen vir znanja in da je praktiĉno znanje modrost prakse ter predstavlja enakovreden del. Praktiĉno izobraţevanje se v programu bolniĉar-negovalec izvaja kot praktiĉni pouk in praktiĉno usposabljanje z delom. Praktiĉni pouk se lahko izvaja v šoli in v socialno varstvenih zavodih in tudi v zdravstvenih zavodih. PUD pri delodajalcih šteje v skupnem obsegu 912 ur. PUD omogoĉa predvsem doseganje ciljev, ki jih šola sama ne more v celoti uresniĉiti, zlasti poklicno socializacijo, razvoj osebnostnih potencialov in poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela na podroĉju nege in oskrbe. 139 Na Srednji zdravstveni šola Murska Sobota smo v šolskem letu 2008/2009 vpisali en oddelek izobraţevalnega programa bolniĉar-negovalec po prenovljenem programu. S PUD-om so se dijaki sreĉali na koncu drugega letnika, skupno dva meseca (maj, junij) ter v zakljuĉnem letniku jih ĉakajo še štirje meseci usposabljanja pri delodajalcu (od septembra do januarja). Šola uspešno sodeluje z naslednjimi institucijami: Splošna bolnišnica Murska Sobota (Oddelek za neakutno bolnišniĉno obravnavo), Dom starejših Rakiĉan, Dom starejših obĉanov Radenci, Dom Janka Škrabana Beltinci, Dom starejših Lendava, Dom starejših Ljutomer, Dom starejših Lenart. V oporo dijaku v ĉasu kliniĉnih vaj (PUD-a) je mentor, oseba, ki ima ustrezno poklicno izobrazbo in delovne izkušnje v poklicu, za katerega usposablja dijaka. »Naši« mentorji so se udeleţili tudi usposabljanja za izobraţevalca dijaku na praktiĉnem usposabljanju, organiziranega na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Sodelovanje med mentorji in šolo je potrebno tudi zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja dijaka in spremljanja in spodbujanja njegovega razvoja na praktiĉnem in teoretiĉnem podroĉju. Ĉe je ustvarjena komunikacija med mentorjem in šolo in bo medsebojno delovanje naĉrtno, organizirano in nadzorovano, lahko govorimo o pedagoških prizadevanjih, ki vodijo dijak k poklicni zrelosti. Trenutno navajajo dijaki (drugi letnik B-N) zelo dobre izkušnje s strani PUD-a. Posameznik s svojim vedenjem in ravnanjem kaţe tudi moralne vrednote, ki jih je usvojil in jih še usvaja v dolgoletnem, procesu vzgoje in samovzgoje (lahko mu reĉemo tudi vseţivljenjskim uĉenjem). Za oblikovanje osebnosti mladega ĉloveka za poklicno delo so zlasti pomembne moralne vrednote, ki jih dijak vsakodnevno doţivlja v šoli, doma, med sovrstniki in na praktiĉnem usposabljanju. Dijak na praktiĉnem usposabljanju sprejema kulturo delovnega okolja, katere sestavni del so delovne in obĉe ĉloveške vrednote. Posnema ravnanje in vrednote svojega mentorja in sodelavcev, zato ni vseeno, kakšna je kultura delovnega okolja. 140 Razvoj čuta odgovornosti na PUD-u Razvoj osebne in odgovornosti na PUD-u poklicne Preprečevanje tveganj za prenos bolnišničnih okuţb na PUD-u Mateja Jakšič PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE OSIPA) IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA Naša šola je bila tri leta vkljuĉena v projekt PUPO, in sicer od leta 2004 do 2007 . Projekt PUPO (preventivni ukrepi za prepreĉevanje osipa) je eden od poskusov razvijanja uspešnega modela za zmanjševanje šolske neuspešnosti v Sloveniji. Kot uĉno oz. šolsko neuspešnost razumemo ne le-to, da uĉenec prekine šolanje, ampak tudi, ko posameznik subjektivno obĉuti, da dosega bistveno manj kot zmore, ko mora ponavljati razred, ko sicer konĉa šolanje, pa na trgu zanj ni dela. Projekt je potekal pod okriljem 141 in koordinacijo Centra za poklicno izobraţevanje Slovenije, vanj pa je bilo vkljuĉenih 20 poklicnih in strokovnih šol iz cele Slovenije. Iz naše regije so v projektu poleg nas sodelovale še naslednje srednje strokovne in poklicne šole: Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dvojeziĉna srednja šola Lendava. Šole, ki so sodelovale v projektu, so izhajale iz naslednjega vprašanja oz. vprašanj: Kaj lahko stori šola sama, da bi se kot sodelavka pribliţala gospodarstvu, izboljšala svojo popularnost in poslediĉno zmanjšala osip ter se razvila v suveren izobraţevalni in druţbeni prostor, v katerem mlada osebnost priĉne dejavno oblikovati svojo ţivljenjsko pot in vzpostavljati dejaven odnos s pomembnimi subjekti v druţbi … Ugotovili smo, da ĉe ţelimo odgovoriti na zastavljeno vprašanje in se pribliţati mladim v ĉasu oblikovanja lastne identitete in osebnostne podobe, se morajo šole ozreti v svoje delovanje in premisliti o tem, kakšne bi hotele postati in kaj morajo za to storiti. Šole so skozi triletno delo iskale ustrezne preventivne ukrepe za prepreĉevanje osipa in so jih tudi kot primere dobrih praks predstavile v priroĉniku Ostani v šoli! (CPI, Center za poklicno izobraţevanje, Ljubljana avgust 2007). Naš primer dobre prakse: SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK Zavedamo se, kako pomembna je v današnjem ĉasu izobrazba, zlasti se zavedamo pomena izobraţevanja za mladega ĉloveka, ki šele vstopa na pot odraslosti, kajti brez izobrazbe so njegove moţnosti za zaposlitev majhne in postopoma je lahko tudi izkljuĉen iz sveta dela ter prikrajšan za vkljuĉevanje v druţbeno ţivljenje nasploh. 142 Vemo, da za mlade šola ne pomeni izziva, s šolo morda nimajo pozitivnih izkušenj, vendar pa, ĉe so se odloĉili nadaljevati šolanje na naši šoli, izziv oz. ţelja po dosegu višjega cilja, dokonĉanja izobrazbe in poklica, vendarle obstaja. Zavedamo se, da tudi naša šola, kakor seveda vsaka druga, nosi odgovornost za poĉutje dijakov na šoli, njihovo motivacijo pri šolskem delu, njihovo varnost, njihovo razvijanje zaupanja v ljudi in šolski sistem nasploh, in seveda odgovornost, da poskrbimo za uspešno socialno vkljuĉenost slehernega našega dijaka, zlasti pa novinca, ki na našo šolo šele pride. Zato je bila naša ţelja izpeljati spoznavni piknik in z njim poveĉati in izboljšati socialno integracijo novincev na naši šoli. Ţeleli smo jim pripraviti sprejem, pokazati, da jih šola potrebuje, da so za nas pomembni, in jim zaţeleti dobrodošlico. S piknikom smo ţeleli pri dijakih kot tudi njihovih starših vzbuditi obĉutek pripadnosti, ker menimo, da je ta izjemno pomembna tudi za kasnejšo lastno in šolsko uĉinkovitost ter zavzetost za delo, ne samo na naši šoli ampak v ţivljenju nasploh. Druga stvar, ki smo jo ţeleli s piknikom doseĉi, je izboljšati komunikacijo med starši in uĉitelji, odpraviti tabuje o nedostopnosti in vzvišenosti uĉiteljev in zmanjšati strah in zadrego staršev, da bodo pogosteje prihajali v šolo (govorilne ure, roditeljski sestanki, druga neformalna in formalna sreĉanja) ter se tudi pogosteje in aktivneje vkljuĉevali v delo na šoli. Spoznavni piknik se nam je zdel zelo primerna preventivna rešitev oz. ukrep, s katerim lahko ţe na zaĉetku šolanja pribliţamo naše šolsko okolje novincem. S tem ukrepom smo ţeleli doseĉi naslednje: - ustvariti pozitivne emocionalne vezi z vrstniki, starši in kolektivom, 143 - ustvariti zaupanje in jim pokazati, da jih sprejemamo kot pripadnike naše skupine, se pravi naše šole, tako njih kot tudi njihove starše, - pokazati jim, da jih sprejemamo kot sebi enakovredne, ĉeprav so šele na zaĉetku srednješolske poti, jim vliti pogum, da bodo zmogli, ter jim jasno nakazati, da jim bomo stali ob strani in da smo jim vedno na voljo, - izboljšati komunikacijo med starši in uĉitelji, med dijaki in uĉitelji in tudi med uĉitelji, - vplivati na njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo, da so sposobni, in da bodo zmogli. Komu je bil ukrep namenjen Aktivnost smo prviĉ izpeljali oktobra leta 2005, ob koncu tedna, v petek popoldan, na šolskem igrišĉu. Namenjena je bila zlasti dijakom prvih letnikov za ĉim uspešnejšo socialno integracijo v novo šolsko okolje. Spoznali so se z uĉitelji, ki jih bodo pouĉevali, in tudi z dijaki višjih letnikov, ki so jim lahko podali svoje izkušnje o delu in poĉutju na šoli. Aktivnost oz. ukrep je bil namenjen tudi staršem, zlasti za spoznavanje staršev med seboj, spoznavanja staršev in uĉiteljev, zmanjševanju strahu, izboljšanju komunikacije med starši in uĉitelji ter za ĉim boljše sodelovanje med starši in šolo. Piknik je bil zelo dobrodošel tudi za uĉitelje, saj so imeli priloţnost na enem mestu in v sprošĉenem ozraĉju spoznati starše veĉine dijakov (prvi letniki); z njimi so se lahko pogovarjali, sodelovali pri športnih aktivnostih in tako zmanjšali dvome v uspešno komunikacijo in sodelovanje med starši in uĉitelji, kar je pogosto ovira za kakovostno delo med starši in šolo. Izvajalci ukrepa in opis izvedbe Naš najveĉji uspeh je seveda številna udeleţba na pikniku, tako staršev, dijakov kot tudi uĉiteljev. Rezultat je, da so bili dijaki prvih letnikov prijetno preseneĉeni nad pripravljenim sprejemom in dobrodošlico. Poĉutili so se prijetno, kar so nam povedali pri kasnejših razgovorih z njimi, ko smo zbirali vtise. Zadovoljni so bili tudi starši, saj so nam ţe na samem pikniku povedali, da se jim zdi ideja zelo pozitivna. Menijo namreĉ, da je ravno na srednjih šolah takih neformalnih stikov premalo. 144 Najveĉ jih je v vrtcu, pozneje pa vedno manj, zato so bili zelo prijetno preseneĉeni nad vabilom. Nekaj staršev je tudi povedalo, da so preprosto morali priti, saj se bodo tu sreĉali z uĉitelji, s katerimi se bodo lahko tudi kaj pogovorili, jih kaj povprašali … Spraševali so tudi, ali bo piknik vsako leto. Uĉiteljem je bila ideja o pikniku všeĉ, saj menijo, da ljudje v neformalnem okolju in sprošĉeni veliko laţje povedo kaj o sebi, kaj povprašajo in tudi izgubijo strah in nezaupanje v nasprotno stran. Rezultat je tudi ta, ki si ga štejemo v dobro, da je ta generacija bila po uspehu zelo uspešna, izpisal se ni noben dijak in tudi izostankov je bilo malo. Zavedamo se, da to ni le rezultat spoznavnega piknika, ampak tudi vseh drugih ukrepov, ki smo jih za to generacijo izvajali. Vsekakor se je vredno potruditi za dijake tudi v bodoĉe, saj bomo le tako imeli zadovoljno generacijo, kar se bo poznalo tudi pri njihovih uspehih. Tudi z majhnimi koraki se daleĉ pride. Samorefleksija Seveda je spoznavni piknik le eden od ukrepov, ki jih moramo izvajati, ĉe ţelimo imeti uspešne in zadovoljne dijake in starše ter seveda uĉitelje, vendar pa je piknik taka stvar, ki lahko ima z malo truda velik uĉinek in pusti dober vtis na vseh udeleţencih. Smiselno se nam zdi zlasti za novince, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel biti tradicionalno izveden tudi za vse ostale dijake višjih letnikov. Izkušnje imamo, da dijaki zelo radi sodelujejo pri takih neformalnih aktivnostih, le ĉe se jih zaposli in se jim razdeli delo. Delo zavestno in dobro izvajajo, poĉutijo se pomembne, kar ugodno vpliva na njihovo samopodobo. Zato smo pri organizaciji in izvedbi piknika veliko vlogo namenili dijakom višjih letnikov, ki so se izkazali kot zelo dobri izvajalci, vredni zaupanja. Nadaljevanje dobre prakse Ker se je ţe prvi spoznavni piknik zelo dobo »prijel« med dijaki, starši in uĉitelji, smo nadaljevali te aktivnosti tudi v naslednjem šolskem letu in jih izvajamo še sedaj. Za izvedbo piknika ni potrebna nobena posebna literatura, še manj seminarji, le nekaj dobre volje in ljudi, ki so pripravljeni 145 v doloĉenem trenutku pomagati (dijaki, starši in uĉitelji) ter organizator, ki bo nadziral in koordiniral vso stvar. Ni potrebno preveĉ zapletati, stvari je treba poenostaviti, ljudje so zadovoljni, da se bodo sreĉali med seboj, ko se bodo pogovarjali, in sreĉni, ker so bili povabljeni na to spoznavanje. Vseh povabljenih staršev ni bilo in jih tudi nikoli ne bo, vendar to tudi ni naš cilj. Pride tisti, ki mu ni vseeno za svojega otroka, ki se rad zabava, in ki mu šola in izobrazba nekaj pomenita. Poleg dela mora biti tudi sprostitev in to smo ţeleli in še vedno ţelimo, vsako leto znova s piknikom tudi pokazati. Letos praznujemo ţe peto, tradicionalno obletnico naših spoznavnih piknikov in se ga ţe veselimo. Vabljeni so vsi, ki bi radi doţiveli šolo drugaĉe, lepše, sprošĉeno in z veliko mero dobre volje. Potem bo vsak delovni dan za vsakega izmed nas vedno znova laţji. DELO Z NADARJENIMI UČENCI »Na šoli verjamemo, da dijaki so sposobni, da skrivajo v sebi številne nadarjenosti in talente in pripravljeni smo se potruditi in jih poiskati. Veseli bomo, pa četudi nam uspe le pri enem.« 146 Leta 2007 smo se prijavili na projekt, ki ga koordinira Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in sicer »Uvajanje koncepta vzgojno-izobraţevalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraţevanju«. Trajanje projekta: zaĉetek 2007/2008, konec 2010/2011. Vizija naše šole na področju vzgojno-izobraţevalnega dela z nadarjenimi dijaki Na šoli bomo marljivo delali in si nabirali znanje, izkušnje in razvijali sposobnost za sedanjost in za prihodnost. Zaĉutili bomo potrebe, interese, znaĉilnosti dijakov in posredno staršev ter prilagodili delo njihovim zahtevam. Trudili se bomo za svoj uspeh, skupaj z dijaki in podporo staršev. Potrudili se bomo biti strpni, posebni, spoštovali bomo drug drugega. Pridobivanje znanja in vešĉin bo popestreno z obilo dobre volje, smeha in humorja. Analiza stanja Skupaj z razširjeno skupino (vsemi uĉitelji, ki bodo pouĉevali v prvem letniku in mentorji) smo analizirali stanje in prišli do naslednjih ugotovitev: PREDNOSTI: - strokovno izpopolnjevanje uĉiteljev na podroĉju dela z nadarjenimi dijaki. - notranja diferenciacija pridobivanja znanja in reševanja nalog ter problemov pri posameznih predmetih, - fleksibilnejši programi, prehajanja med posameznimi predmeti, zdruţevanje in poglabljanje podobnih vsebin, - moţnost hitrega napredovanja dijakov na razliĉnih podroĉjih, - individualne zadolţitve, individualno prilagojeni programi, - osebnostna rast, samozavest, pozitivnejša samopodoba dijakov. SLABOSTI: - dijak zanemarja neka druga podroĉja šolskega dela, - veliki razredi, teţave pri odkrivanju. 147 PRILOŢNOSTI: - z vodenim delom ga popeljemo do uspeha, potrditev, podroĉja, ki ga zanima in svoje sposobnosti in znanje samo še dodatno razvije in poglobi, - prepoznavnost šole po dijakih, ki so nadarjeni, uspešni. DOLGOROČNI CILJI KAZALCI REZULTATOV - laţja izbira študijskega programa, - kvalitetno delo z nadarjenimi dijaki in kvalitetnejše delo uĉiteljev, - priprava dijakov za udeleţbo na tekmovanjih, raziskovalnih projektih, taborih, - projektno delo, povezovanje z nadarjenimi na naši šoli in drugimi šolami, - veĉja mreţa poznanstev, laţja pot pri uveljavljanju samega sebe, svojega znanja v domaĉem in širšem okolju. Kazalci rezultatov: - uĉna uspešnost, - uspešnost pri študiju, - zadovoljstvo staršev, dijakov in uĉiteljev, veĉja motivacija in zagnanost za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah in projektih, - veĉ dijakov vkljuĉenih v interesne dejavnosti, - uspehi, doseţki na razliĉnih podroĉjih, - vzpostavljena socialna mreţa, bolj socializirani in odprti dijaki, - veĉji vpis na šolo. Seveda pa smo si za posamezno šolsko leto postavljali sprotne, kratkoroĉne cilje in kazalce rezultatov, ki smo jih ob koncu vsakega šolskega leta tudi evalvirali, in o njih poroĉali na projektni skupini. V šolskem letu 2007/2008 smo torej zaĉeli z dejavnostmi, ki potekajo v skladu s konceptom vzgojno-izobraţevalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraţevanju ter oblikovali projektno skupino, ki nadaljuje s svojim delom. 148 ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN DODATNA STROKOVNA POMOČ Judita Kalamar Tudi naša knjiţnica je hranilnica znanja in učiteljica ţivljenja Mateja Jakšiĉ Naj duša ne boli … Vida Tivadar Mesariĉ Dodatna strokovna pomoč 149 Judita Kalamar TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN UČITELJICA ŢIVLJENJA »Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. (Tone Pavček) Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice, najlaţje dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj potrpeţljive uĉiteljice. Ljudje namreĉ hranimo na knjiţnih policah knjige, ki smo jih prerasli, pa jih nikakor ne moremo zavreĉi. Med svojimi listi namreĉ hranijo naša otroška leta – ĉudovit pravljiĉni svet, našo mladost in so kot cvetje, ki smo ga stisnili v herbarij. Branje knjig nas lahko osreĉuje, opogumlja in tolaţi v vsakdanjem ţivljenju in ne le takrat, ko zaidemo v teţave. Narisala Katja Lebar Tudi naša knjiţnica skrbno hrani knjige, med drugimi tudi take, za katere dijaki pravijo, da niso veĉ »v modi«. Vse res niso, so pa del naše preteklosti, preteklost naših prednikov in prav zato so tudi za prihodnje generacije neprecenljive. Dijake rada mimogrede opomnim, da tudi marsikatere današnje knjige lepega dne veĉ ne bodo »kul«, toda v njih bo zapisan prav njihov ĉas in ĉas današnjega rodu. In strinjajo se, da bodo prav zato dragocene. Koristen pomenek dijakinj in učiteljev v naši »stari« knjiţnici v »odmoru« na informativni dan v februarju 2004 150 Naša knjiţnica ima zelo pester izbor literature in vsebuje veliko knjig s preventivno vsebino, ki je mladostniku velikokrat »prva pomoĉ« pri njegovem razburljivem odrašĉanju. Razred 4. d, 2003-2007, je veliko časa preţivel v naši knjiţnici; z odličnimi šolskimi rezultati in kar tremi zlatimi maturanti – Maja Broder, Leon Šajt in Darijan Zorko Ko dijaka vidim, po katerih zvrsteh brska, po navadi ugotovim, kaj ga zanima, ali mogoĉe celo tare. Z veseljem mu v roke porinem gradivo, ki mu bo v pomoĉ pri razumevanju samega sebe. Knjiga mu kaj kmalu pritrdi, da z njim ni niĉ narobe, da doţivlja in preţivlja le doloĉene faze v zapletenem ĉloveškem razvoju, in da bo kaj kmalu vse v najlepšem redu. V »novi« knjiţnici je prav gotovo pestrejše Tudi revije nam pomagajo odraščati Ko takole opazujem zamišljene dijake ob knjiţnih policah, vedno znova in znova ugotavljam, da je knjiga energija, ki nam pomaga v ţelene svetove. Je energija, skozi katero duhovno rastemo, se utrjujemo in nadgrajujemo. Je uĉni pripomoĉek, informacija, estetski uţitek … Je energija, ki ostaja in deluje na nas kljub temu, da je le papir in tiskarska barva. 151 Sandra, Miha, Nastja, Beti, Alen in Violeta med proučevanjem strokovne literature Srednješolska besedila so kanonska, torej loĉujejo spoznavno, etiĉno in estetsko podobo in namen teh gradiv je, da bi prispevala k vzgoji posameznika in pozitivnemu razvoju vrednot. Uĉiteljice se tako pri slovenšĉini z dijaki sreĉujemo s knjiţevnostjo, ki je vedno povezana z vzgojo, etiko, s strpnostjo, drugaĉnostjo, torej z vsem tistim, kar naj bi mladega ĉloveka oblikovalo in ga kot zrelega za presojanje in vrednotenje pripravilo za ţivljenje. Sodobna srednješolska berila vsebujejo besedila, ki so se izoblikovala skozi razliĉne generacije, brali in vrednotili so jih tisti pred nami, nekatera zamolĉana v doloĉenem ĉasu pa šele prihajajo v, nam tako znani, knjiţevni svet. 152 Recital pesmi naših dijakov in dijakinj (Sabina Glavač, Dominik Lebar, Matic Maruško, Melita Maček, Filip Vlaj in Katja Lebar) pod mojim mentorstvom, ob dnevu upora, v soboškem gradu aprila 2009; Uroš Raščan, Miha Raščan in Grega Benko – glasbene točke Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje … Naša knjiţnica bo tudi v prihodnje prostor, kjer se bomo pripravljali na Cankarjeva tekmovanja; bo prostor, kjer se bomo pripravljali na radijske ure in kulturne programe; bo prostor, kjer bomo ustvarjali strokovna in literarna glasila; bo kraj, kjer s bo iskalo gradivo za pisanje referatov in seminarskih nalog, ali jo bomo tam celo napisali; bo še naprej prostor, kjer se bomo ubadali s prevajanjem zapletenih strokovnih izrazov v »domaĉ« jezik; in bo prostor, kjer bomo brskali po medmreţju, kjer bomo napisali kakšno domaĉo nalogo, ustvarjali spise za nateĉaje, pripravljali plakate; kjer se bomo ubadali z vĉasih nerazumno slovnico, kjer si bomo lahko ĉas krajšali s celo paleto revij in tudi tako prihajali do aktualnih informacij; bo še naprej prostor, kjer se bomo pripravljali na razliĉna tekmovanja, kjer bodo tudi v bodoĉe potekale ure dodatne strokovne pomoĉi, kjer se bomo 153 pripravljali na zakljuĉni izpit oz. poklicno maturo; knjiţnica bo tudi v prihodnje prostor, kjer se bo pisala kronika tekoĉega šolskega leta; skratka bo prostor, ki bo stalno zaseden. In tako naj bo tudi prihodnjih 50 let. Mateja Jakšič NAJ DUŠA NE BOLI … Povsem normalno je, da imamo ljudje teţave, in smiselno je, da jih poskušamo reševati. Osebne teţave lahko odloĉilno vplivajo na kvaliteto našega ţivljenja ter na zmoţnost uĉinkovitega dela in izobraţevanja. Še posebej to velja, kadar v zvezi z njimi niĉesar ne ukrenemo in jim tako dovolimo, da usmerjajo naše ţivljenje. Kadar se znajdemo pred dilemami in vprašanji, na katere sami ne najdemo odgovorov, nam najveĉkrat pri iskanju odgovorov pomaga pogovor s prijatelji, starši in drugimi ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Vsak od nas ima zagotovo kakšno izkušnjo s tem, da mu je prav pogovor s prijateljem ali bliţnjim olajšal stisko, mu pomagal v teţavah, ali ga vodil do sprememb v reševanju problema. Svetovanje nam je lahko v pomoĉ tudi pri spoznavanju samega sebe in osebnostnem razvoju. Seveda pa lahko pomoĉ poišĉemo tudi v razliĉnih sluţbah pomoĉi in svetovanja. Svetovanje je namreĉ oblika pomoĉi, ki ne temelji na dajanju nasvetov, ampak nas podpira v iskanju lastnih rešitev. Obdobje mladostništva in ţivljenja mladostnikov v srednji šoli je moĉno povezano z zastavljanjem lastnih ciljev ter sprejemanjem odgovornosti za lastne odloĉitve. Svetovalec je tisti, ki vas bo skušal usmerjati v raziskovanju vaših lastnih zmoţnosti in ovir, kar vam bo v konĉni fazi pomagalo pri tem, da boste bolje razumeli svojo situacijo, ter da se boste laţje odloĉili. Svetovanje je ne direktivna oblika pomoĉi, ki temelji na podpori vaših lastnih moĉi in sposobnosti za odloĉanje. Za razliĉne oblike svetovanja se srednješolci lahko obrnejo tudi na šolsko svetovalno sluţbo. 154 Svetovanje jim lahko pomaga pri teţavah s/z: - šolo, uĉenjem (strah pred predmetom ali uĉiteljem); teţavah pri uĉenju; obĉutki manjvrednosti, slaba samopodoba; obĉutki praznine, nesmiselnosti, nezadovoljstva v ţivljenju; medosebnimi odnosi; travmatiĉnimi dogodki; razliĉnimi ţivljenjskimi izzivi, ki jim sami niso kos. Šolska svetovalna sluţba seveda ni namenjena samo dijakom. Namenjen je tudi uĉiteljem in staršem. Svetovalna sluţba Srednje zdravstvene šole Murska Sobota se tako vkljuĉuje v kompleksnejšo reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj dijakov šole in vseh, ki v šoli in s šolo sodelujejo. V okviru svojih del, svetovalna sluţba izvaja svetovalno delo in razliĉne razvojno analitiĉne preventivne naloge. Svetuje dijakom z uĉnimi, razvojnimi, ĉustvenimi, socialnimi in drugimi teţavami psihiĉne narave, sicer pa za dijake izvaja tudi poklicno svetovanje in informiranje ter svetovanje na podroĉju pridobivanja spretnosti uĉinkovitega komuniciranja in reševanja konfliktov. Svetovanje se izvaja tudi za starše dijakov in uĉitelje. Svetovalna sluţba si prizadeva za dobrobit dijakov, spoštuje naĉelo prostovoljnosti za vkljuĉitev v svetovalni odnos ter naĉelo zaupanja in zaupnosti v svetovalnem odnosu. S ponudbo raznolikih svetovalnih aktivnosti si svetovalna sluţba prizadeva ustvariti optimalne pogoje za uĉinkovito izobraţevanje dijakov, za njihovo strokovno in osebnostno rast ter razvoj poklicne poti dijakov. Ĉeprav je šola prvenstveno namenjena pridobivanju znanja, pa za mladostnika predstavlja tudi prostor, kjer se uĉi ţiveti z drugimi, sprejemati druge in prilagajati drug drugemu. Na šoli si ţelimo, da bi se naši dijaki dobro poĉutili, da bi radi hodili v šolo in odnesli ob odhodu iz šole lepe spomine, ki bodo ostali za vse ţivljenje. Trudimo se dijakom stati ob strani, jih podpiramo in jim priskoĉimo na pomoĉ, ĉe jo le-ti potrebujejo. 155 Dragi dijak-inja ! »Ne morem rešiti tvojih problemov, lahko pa ti pomagam, da najdeš načine, da jih boš rešil sam.« In na koncu vsem nam nekaj samo za našo »DUŠO« Je »murski kamen«, »murski zrak«, je mivka iz Mure. In je »murska ljubezen«. Sega od cvetenja zvončkov dalje: do sladkega vonja cvetoče vrbe; do prvih visokih zelenih trav med suhimi lanskimi; do noči, napojenih s kovačnikom in čremso; do ros s polj, ki so pile cvetni prah ţit; do plitvin, v katerih drstijo kleni; do polnih poletnih noči, ko si luna naredi pajčevinasto rumeno pot po reki; do megle zgodnje jeseni, ki je legla po loki, do prgišč listja, ki ga vrbe mečejo na vodo; do zvenenja tišine pod snegom; do ledu, ki poka hitreje kot leti vodomec; do zvončkov …(Štefan Smej, Tu bi lahko lebdela duša). Spokojni mir ob Muri Verjamem: - da je človek dober, - da je človek dober, tudi če včasih dela traparije, - da se vsak trudi po svojih močeh, da bi bil in dobil, kar si ţeli, - v zmoţnost ljudi, da rešujejo svoje teţave učinkovito. 156 Vida Tivadar Mesarič DODATNA STROKOVNA POMOČ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA V šoli ţe nekaj let posameznim dijakom z razliĉnimi uĉnimi teţavami nudimo individualno dodatno strokovno pomoĉ. V to skupino otrok s posebnimi potrebami spadajo nadarjeni uĉenci, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni uĉenci, gibalno ovirani, uĉenci s primanjkljaji na posameznih podroĉjih uĉenja, dolgotrajno bolni uĉenci, uĉenci z govornimi teţavami, uĉenci z motnjami vedenja in osebnosti in drugi z motnjami v duševnem razvoju. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami lahko dijake glede na vrsto oz. stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj doloĉi ustrezen izobraţevalni program z enakovrednim ali niţjim izobrazbenim standardom. Dijaki lahko pridobijo praviloma najveĉ 5 ur dodatne strokovne pomoĉi, ki se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku ali izven oddelka. Dijaka v teh urah pouĉuje posebni uĉitelj. V individualni situaciji dijak pridobi veĉ dodatne razlage, podrobneje utrjuje snov, se uĉi novih strategij in odpravlja pomanjkljivosti, ki ga ovirajo na poti k veĉji uspešnosti. V skladu s strokovnimi priporoĉili šola lahko prilagodi organizacijo pouka, naĉin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje dijaka, ĉasovno razporeditev pouka, zagotovi individualiziran uĉni program za predpisane predmete, po potrebi tudi prostor, dodatne pripomoĉke, za gibalno ovirane ali slepe pa stalnega spremljevalca ipd. Zahtevo za pridobitev tovrstne pomoĉi, ki jo omogoĉa veljavna zakonodaja, lahko sproţijo starši ali šola na predpisanih obrazcih, ki jih hrani šolska svetovalna sluţba. Z dodatno strokovno pomoĉjo imamo zelo pozitivne izkušnje. Uspeh ne izostane, ĉe dijak dela sproti in zavzeto, tako v šoli kot doma. Starši so nepogrešljivi sodelavci in otrokovi pomoĉniki. Otrok s teţavami ne zmore priĉakovane odgovornosti za samostojno delo, zato potrebuje odgovorno spremljanje, vzpodbude in skrb s strani staršev, vĉasih celo do konca izobraţevanja, saj gre za otroka s posebnimi potrebami. 157 Skupno prizadevanje tako rodi sadove. Na dolgi rok tako komaj uspešni dijaki postanejo bolj samozavestni, bolj zaupajo v svoje zmoţnosti, odpravljajo vrzeli in utrjujejo svoje znanje. 158 IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH USTVARJALCEV Martin Tine Mlinarič, pesnik in pisatelj Maša Klarič Tina Hercan Martina Jerebic Anita Prajnar Urška Horvat Anita Fridau Samanta Bauer Nina Abraham Katja Lebar - likovna stvaritev Tamara Mesarec Domen Gujtman Danijela Čurič Maja Broder Blaţ Nemec in Danijela Čurič 159 Martin Tine Mlinarič STOPNJE LJUBEZNI MILOSTNI ČAS Bilo je na binkoštni dan. Rosilo je slino, seme in ĉrnilo. Konoplje so rasle na zemlji, od zgoraj navzdol, Školjke v nas. Valovi ust so jih pokrili. Pnk! Izza oĉesnih vek razprtje ĉrke H. Bliţine, bliţine, bliţine, obroĉkasto dvojne, razmuljene. Vse drugo je oţivljanje kipov. PEŠČENE ROKE o Emanuel, jeziki iz kljunov pesnikov– za pešĉico laĉnih in ţejnih resnice, za brstiĉje in dušo, in za najin med nama… Niĉ manj niso zelene veje rok, ki boţajo ĉelo, in kodrajo lase. V globoĉinah odsevajo ĉloveške dlani. BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE Ţenska eleganca vej se je preselila k telesom. Mamini prsti, so kot vrbove veje, molzeĉe v vedro. Jutranji podrgnejo ĉelo in trebuh. Razprodal sem imetje, v zameno dobil biser. Nisem ga zase, v sebi zadrţal. Sejal sem ga po panonskem morju. Tistikrat so školjke priplavale na površje in vodne kaplje so jim navlaţile skrita oĉesa. – Duh v temi. Biser v školjkah. Pogledi v biserih. Sklepom ukaţejo premikati se in strunam boţati, boţati. Magdalenini so odrekli grešnost. Harfistkini predrli vrh šotora in zagradili robove telesa. Le pešĉene roke zasujejo semena zemeljskih orešĉkov. 160 ALKIMISTKA Ulita v rumeni baker in vidna v ĉasu vroĉe megle, prediraš oblake. V lesketajoĉem kristalu prebivaš, vznemirjena bakrena voda. Za ĉistost snovi odloĉena. Po zakonih dereš strugo, globoko, globoko, da bi te za dne izsledili. Skrita je tvoja ţelja raztapljati rudo, iskati v rovih ţareĉi kamen zemlje, spuţvasto preoblikovan po ţenski podobi, s preseţkom, ki se elastiĉno razpre, kot pomaranĉa v krhlje. JUTRANJA PESEM Ob zori, ko je nebo še brezbarvno, sem prašek jutranjega svita zamesil v zamrak. Natovoril temne oblake in teţnosti, ki odjezdijo na belih konjih, sprostijo prostor, odstopijo ga. NA ROŢI CVET Kar ţeli upogniti klas ali nagubati koţo, mora zaĉeti z razdalje, in po oprimkih in centimetrih biti vse bliţe govorici mlinskih koles, drgnjenju kamnov, prevajanju toka, in sreĉi, imenovani dan odprtih vrat, v hiši pitja, v katero se vstopa brez trkanj in predhodnih najavljanj. Na krilih ĉebel padat v njeno roţo odpret okna, zatemnit stekla, sesat mleĉek, štet liste, vpletat lase v kite. Naslonit glavo na roţe cvet. KREATURE DUHA Slišim glas. Odpiraš vrata. Skupaj bova veĉerjala, poiskala jaso v gozdu, jamo v tleh. Kurila bova ogenj. 161 Dim se bo dvigoval, kadeĉ se iz nepokvarljivih smol. Z vseh strani neba bo zapihalo, prineslo vodo, sol in pravico. Voda se bo odkrila vetru. Veter bo imel oblast nad vodami, prestol na njih. Gonil jih bo in prinašal sporoĉila, od neţne miline do siline. V jadrih in napolnjenih prazninah se razkriva stvariteljstvo duha. Ki odplavlja v odprte vode. dokler se ĉisto tiho, kot megla med gore spusti v tvoje srce: neizprosna, neukrotljiva, nemirna, nezamenljiva, nepogrešljiva, neustavljiva … Ĉisto prava in samo tvoja prva ljubezen. Tina Hercan SMISEL ŢIVLJENJA (Martin Tine Mlinariĉ je pesnik in pisatelj, ĉlan Društva slovenskih pisateljev in nekdanji dijak Srednje zdravstvene šole Murska Sobota) Maša Klarič LJUBEZEN Ko prideš na svet obĉutiš veliko, neizmerno – materino ljubezen. V prvih urah in dneh ţivljenja, zaĉutiš oĉetovo, bratovo, sestrino – druţinsko ljubezen. Pri igri, konfliktih, pretepih in premirjih spoznaš prijateljsko ljubezen. In poĉasi hodiš naprej, dan za dnem, Šla bi v levo … V desno me vleĉe ponos. Ţelim si kvišku … A tla kar ljubijo moj nos. Razpiram krila, ko potegne me v prepad. Pozna izbira mi postavlja ultimat. Pa krivim asimetrijo, ki mi jemlje energijo. S prstom kaţem na nebo, kot da krivo bi bilo. A smisel ţivljenja je veĉna uganka – sreĉa v roki, nad glavo pa zanka. 162 Martina Jerebic »SONČNI ZAHOD« Zakaj se dan s tabo preţivet vrti hitreje, kot obiĉajen dan, presedet v šoli? Ti si kot sonĉni zahod, obdan sam z modrim nebom in kapljicami, katere sestavljajo to neskonĉno morje. S tabo vedno lepo je. Morje je edino neskonĉno, ko ga opazuješ s pešĉene obale z ljubljeno osebo, s katero si delita prtljaţnik avtomobila. Sva angela zdruţena, saj en angel ima samo eno krilo, dve pa potrebuje za polet. A, ko sonce zaide, pride solz v oĉi, ter poĉasi polzi po licu in ko se pribliţa ustnicam, to kapljo solze deliva skupaj z zdruţenimi ustnicami. Angela s krili, ki veĉno plapolajo v vetru, soncu, ĉasu zaljubljenosti, pomladi in ĉez vse noĉi in dni ter leta. Ţelim si, da se nikoli ne konĉa ta dotik, poljub, kateri odpusti vse zlo, poljub in objem katera te poneseta z mislimi nazaj na opazovanje sonca… dejanje na prtljaţniku, ter poljubov neskonĉnih … Skupaj se smejiva, smeh deliva, osreĉujeva ter pomagava. S tabo vedno lepo je. S tabo vedno lepo je. Vendar enkrat vsega konec bo, ostal bo le spomin na skupno prehojeno in prevoţeno pot, ki bo vsak hip biser brez cene. S tabo vedno lepo je. Anita Prajnar ZAKAJ? TI Zakaj se vse lepo v trenutku konĉa? Iskala sem te med oĉmi, iskala! 163 A te nisem našla! Ţelela sem, ţelela, a moja sreĉa ni dozorela! Hotela sem, hotela, da bi te še zadnjiĉ objela. Nisem te našla, moja ţelja ni dozorela, le moja sreĉa je zbledela. kaj povedati mi poskuša? Zakaj me niĉ veĉ ne uboga, da sebi in drugim sem nadloga? Kam so pošle mi vse moĉi, kaj meni sploh rešitve ni? To ĉudna moĉ je moje usode, da tak ţivljenja kriţ moj bo, da hrabro lahko nosim ga, to sreĉo zdaj mi usoda da. RAZLIČNA ŢIVLJENJA Rekel si, da je zate najpomembnejše to, da sem sreĉna, da me ljubiš bolj kot sebe in da upaš, da tudi jaz tako ljubim tebe. Grem po svetu in gledam ljudi, kako svet okoli njih se vrti. Eni zbolijo, ko se drugi rodijo, nekateri umirajo, ko drugi uţivajo. To si rekel, se poslovil, mene pa samo med tujci pustil. Ţivljenje je zelo razliĉno: ko je enim lepo, je drugim hudo. Takšno je paĉ ţivljenje, ki je za nas veĉno uĉenje. Upala sem in jokala, ĉeprav tega nikomur nisem priznala. Zdaj tebi povem, da še zdaj si mi vse! Otroci brez staršev moĉno trpijo, ko drugi v maminem naroĉju zaspijo. Imeti starše je velik zaklad in vsak od nas imel bi ga rad. Anita Fridau Ko gledam bolne ljudi, solza po licu mi drsi. Sprašujem se, zakaj toliko trpijo, zakaj niĉ veĉ ne govorijo? ČUDNA MOČ Kakšne ĉudne sile so se vame naselile, kaj telo me ne posluša, Ko objamem osebo, ki umira, v srcu ne da mi miru. 164 Zdaj jo poljubljam, se z njo veselim, potem pa je veĉ ni in jokam za njo. Zakaj je ţivljenje tako kruto? Zakaj je na svetu toliko trpljenja, ki ga ne bi bilo potrebno? Vsi bi se morali ljubiti in prijatelji biti, kajti nikoli se ne ve, kdaj nas kaj doleti. Lahko bo danes, lahko bo jutri, ko nas veĉ ne bo, zato pa: radi se imejmo, pa nam bo lepo. ZELENE OČI Sreĉala sva se neke poletne noĉi, ko prviĉ sem videla tvoje zelene oĉi. Tisti trenutek sem spoznala, komu srce bi dala. In še vedno sreĉujem zelene oĉi, še vedno spominjam se tiste poletne noĉi. Ko govoril si, da rad me imaš, takrat nisem vedela, da je to laţ. Sedaj še vedno sreĉujem zelene oĉi in v solzah v oĉeh se spominjam tiste poletne noĉi! Urška Horvat ZAKAJ ? Zakaj ĉlovek ne leti? Zakaj polţ molĉi? Zakaj veter piha? Zakaj temperatura niha? Zakaj na znanih planetih zraka ni? Zakaj se Zemlja vrti? Veĉno obstajal bo neki zakaj… Zakaj pa sploh obstaja zakaj? PRIJATELJ Prijatelj je oseba, ki rada ti pomaga in ima te rada. Prijatelj je oseba, ki vedno te spoštuje, vĉasih pa te sam potrebuje. Prijatelj je oseba, ki vse ti nudi, za tebe se veliko trudi. Prijatelja vsak ĉlovek ima, za njega vse narediti zna. LJUBEZEN Ljubezen je za dva, ki se ljubita. Ljubijo se ţivali, ljubijo se ljudje, ljubijo se vsi. Ljubezen je lepa in odkrita in v naših srcih skrita. 165 Samanta Bauer Nina Abraham SPRAŠUJEM SE … ZDRAVJE Sprašujem se, kaj narobe je šlo, kaj se je zgodilo, zakaj tako je bilo. Zakaj trpljenje se je razvilo? Ko te pogledam v te lepe oĉi, se mi zdi, da v njih svet se vrti. Zdi se mi, da te poznam, ĉeprav boli, tega ne priznam. A vseeno nekako razumem te, da ti zame vseeno je. Ampak vseeno upam še, da nekoĉ z drugaĉnimi oĉmi pogledaš me. Veš, ni preprosto ţiveti v boleĉini in se izogibati veĉini. Se zbujati in ţiveti zate, ker enostavno sem nora nate. Ko se pogovarjaš z mano, srce ponori, hitreje bije in pobesni. Zakaj se to zgodi ne vem, vem pa, da si ţe dolgo moj problem. Ţivim v pravljici, ki je ţe dolgo ni. V tej pravljici tebe ni, v tej pravljici sem samo jaz, ko z rokami si pokrivam solzni obraz. V nas je kot ogledala odsev, globoko v nas je odmev, ne zmenimo se zanj, ko smo ga bogati kot panj. A prideta kašelj in vroĉina, iz nas izgine vsa toplina, ne zmoremo niti hoditi. Kaj šele se uĉiti! V glavi imamo skale, v grlu male mravlje, radi bi le spali, niti tablet ne veĉ jemali. Sedaj vemo vsi prav dobro, da skrbeti za zdravje je modro! A niĉ ni tako hudo, da pozdraviti se ne bi dalo! NOVO ŢIVLJENJE Prišla je pomlad, drevesa zelenijo in od vseh strani, se sliši otroški smeh. Dekleta si oblaĉijo mini krila, fantje pa s svojimi osvajalskimi triki upajo, da jih ne bi katera spodila! Vrtovi so vsak dan lepši. Mame sadijo roţe, 166 oĉetje kosijo travo, a previdno, ker pazijo, da ne bi kakšnemu skritemu fakinu zapeljali ĉez glavo. Zaĉenjajo se nove, skrite ljubezni, ki jih nihĉe ne razume, zato kar hitro prerasejo v namišljeno resne bolezni! Da tako se zgodi takrat, ko se menja letni ĉas. In ĉeprav marsikdo taji, ima rad pomlad, ker je to letni ĉas, ko lahko na glas priznaš … Da imaš nekoga rad! Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko (1820-1910) Naslikala Katja Lebar 167 Tamara Mesarec, 3. nagrada na 12. drţavnem tekmovanju Srednjih zdravstvenih šol Slovenije, (Vlagajmo v zdravje, marec 2007) Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972 Izvir Soče Soline 168 Šmarnice Piran Underground Kristina 169 Domen Gujtman KOT HIŠA IZ KART Klima (SSKJ, str. 401) = povpreĉne vremenske razmere znaĉilne za doloĉen kraj ali podroĉje. Kaj dejansko so podnebne spremembe? Kaj pomenijo za ĉloveka? Kaj nam prinašajo? Kot sem ţe razloţil, je klima nekaj naravnega, nekaj, kar mora biti. Eno izmed esencialnih stvari, ki omogoĉajo ĉloveku preţivetje. Toda, kako smo lahko ljudje spremenili nekaj, kar je obstajalo ţe tisoĉletja pred nami? Ĉlovek si je za svoje ugodje gradil ceste za laţje potovanje, tovarne za izdelovanje luksuznih stvari, predelovalnice hrane ipd. Toda vse te stvari imajo poleg tega, da nam prinašajo ugodje, eno slabo lastnost, in sicer onesnaţujejo okolje. Toda ĉlovek se za to dolgo ĉasa ni zmenil. Saj si bo narava opomogla, je bilo razmišljanje mnogih. Toda po mnogih letih izpušĉanja avtomobilskih plinov v ozraĉje, strupenega dima iz dimnikov tovarn in izpušĉanje odplak v reke, se je naravno ravnovesje zaĉelo rušiti. To je, kot ĉe postavimo hišo iz kart in vzamemo spodnjo ven. Karte se poderejo. Isto je storil ĉlovek. S tem ko je škodoval naravi, je le odstranil eno karto iz hiše, posledice pa so ţe vidne. In kako se odraţajo te posledice? Zaĉnimo z neĉim, kar je ţe zastarelo dejstvo. Ozonska luknja. Vsako leto veliko ljudi zboli za koţnim rakom, dobi opekline in podobno, saj nas veĉ ne varuje ozon, ki je imel to funkcijo, a so ga plini uniĉili. Sonce je »moĉnejše« kot kdaj koli prej in ĉloveško telo te temperature oziroma direktne izpostavljenosti ne prenese. Nadaljujmo z morjem in Antarktiko. Vsako leto se stali nekaj kilometrov ledu, a se obnašamo, kot da se to nas ne tiĉe. Pa se nas. Kot posledico otoplitve lahko opazimo neverjetno narašĉanje morske vode, ki bi naj v stoletju poplavila marsikatero veĉje mesto: New York, Rotterdam, Gdansk … Zaradi pregrevanja ozraĉja je tudi vedno veĉ orkanov, kar se je v preteklih letih lepo pokazalo v Zdruţenih drţavah Amerike, saj je orkanov veĉ kot kdaj koli prej in tudi moĉnejši so. Naj nakaţem še en domaĉ pokazatelj segrevanja ozraĉja. Spomnim se, ko mi je mama govorila, da je bila v njeni mladosti zima od novembra do 170 aprila. Imeli so do meter snega in ta sneg je ostajal in se ni talil. Kaj smo pa imeli snega letos? To, da sta bili dve plohi snega, ki nista niti vredni omembe? To so dokazi. Dokazi za tiste, ki to zanikajo. In seveda kot domine, to tudi vpliva na ljudi. Kot sem izvedel, smo ljudje vedno manj odporni na razliĉne viruse, ki vĉasih sploh niso bili omembe vredni. Prehlad in gripa nam vraĉata udarec, saj veĉ ni zime, da bi se ĉloveško telo navadilo na mraz in postalo odporno. No, in še ena velika polemika. Alergije. Izvedel sem, da je v Sloveniji vedno veĉ alergij na razne stvari, saj ljudje niso zmoţni prenesti doloĉenih stvari. Tudi posledica segrevanja ozraĉja. In sedaj komaj pridemo do tega, kako se zavarovati. Problem je, da rešitve skorajda ni, a saj kar je storjeno, je … Pred soncem se moramo obvezno varovati z moĉnimi kremami za sonĉenje, saj so lahko posledice tudi pogubne. Glede razliĉnih drugih bolezni pa je problem, da se je teţko zavarovati. Vsa obolenja dihal nas napadajo in mi na njih nismo odporni. Preostanejo nam le cepljenja, izogibanje ljudi, ki so oboleli ter oblaĉenje toplih oblek. Pomembno je, da se zaĉnemo zavedati, kaj lahko in ĉesa ne! Da zaĉnemo ĉim manj uporabljati avtomobile, da nehamo stalno škropiti zemljo, nehamo saditi gensko spremenjena semena … S temi dejanji si le oteţujemo in skrajšujemo ţivljenje. Vedno manj je pitne vode, triglavski ledenik izginja, v Grĉiji in Franciji je izjemno veliko gozdnih poţarov in vedno veĉ je zemeljskih plazov. Kako pa bi lahko pregrevanje ozraĉja prepreĉili? Zaĉnimo z najbolj osnovnim onesnaţevanjem. To so avtomobili. Ko je ţivel Nikola Tesla, so se pojavili avtomobili z notranjim izgorevanjem na bencin. On je izdelal avto na elektriko. Avto je bil popolnoma funkcionalen, v tistih ĉasih hitrejši od bencinskega. A naletel je na eno oviro. Oseba, ki je izdelovala bencinske avtomobile, je imela svojo vizijo. Vse za svoj kapital. Odkupil je ta patent in idejo zavrgel ter uniĉil. Koliko ozona in vseh drugih stvari, kot so drevesa in reke, bi s tem prihranili? Koliko manj onesnaţevanja bi bilo? Potem pa pridemo do tovarn, ki so tudi neverjetno velike onesnaţevalke okolja. Izpušĉajo veĉ plinov kot kar koli drugega. Kje so bili zakoni o onesnaţevanju takrat, ko so te tovarne gradili? Zdaj, ko je ţe skorajda prepozno, pa se dobesedno muĉimo še ohraniti Zemljo pri 171 ţivljenju. Zdaj, ko je ţe vse skoraj mimo. Zdaj, ko je ţe dvajset let prepozno … Išĉemo smisel v nesmislu in odkrivamo »toplo vodo«. Kaj pa hrana? Biohrana je veliko draţja od umetno vzgojene, intenzivne pridelave s škropivi in umetnimi gnojili. V »boljših« trgovinah imamo police z napisi BIO. Jabolka niso tako debela, so malce zgubana. Pa so nam taka všeĉ? Vemo, da so neškropljena, pa jih le redko izberemo. Kupujemo z oĉmi, ne pa s pametjo. Nismo še dovolj osvešĉeni, da integrirana pridelava zahteva kemijske pripravke od kalitve do zorenja. Vendar pa je naše ţivljenje zaĉaran krog. Kupujemo, ker je lepo. Kupujemo, kar nam je cenovno dosegljivo. Vse drugo prezremo. Še ĉrv se ne zarije v to prelepo jabolko! Zato pa se bogati zdravilna industrija, kajti strupi, ki jih iz dneva v dan tlaĉimo v naše telo, nam povzroĉajo razliĉne bolezni in alergije. Uniĉujemo sami sebe. Kdaj bomo prišli do toĉke 0? Kmalu. Prekmalu. Narava nam ţe sporoĉa, da ji je dovolj. Nje ne zanima, da je naša kopalnica lahko brezhibno ĉista le z najboljšim ĉistilom, zanima pa jo, kaj bomo rekli ĉez nekaj let, ko si kljub tej naši ĉistoĉi ne bomo mogli umiti zob z vodo iz pipe. Koliko se tega zavedamo? Premalo. Ĉas pa teĉe. Še sonce bo postalo naš sovraţnik, plastika pa bo prekrila rodovitna polja in bo edini okras. In pa res, da ne pozabim. Zdravje (SSKJ, str. 1654) = stanje telesnega in duševnega dobrega poĉutja, brez motenj v delovanju organizma. Koliko nas je popolnoma zdravih? Danijela Čurič KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREČIŠ NJEGA IN SEBE Srednja šola. Veliko novosti, rahla obĉasna zmedenost, praksa, maturantski ples, novi ljudje v mojem ţivljenju, prostovoljno delo, prva velika razoĉaranja … Le nekaj utrinkov, ki se jih na hitro spomnim s srednje 172 zdravstvene šole. Nekaj, kar me je zaznamovalo, pa je pomoĉ ljudem. To je moje »poslanstvo«, ki mi je bilo dano ţe zgodaj. Srednja zdravstvena šola mi je pomagala to nadgraditi in zaradi tega sem se odloĉila za zdravstveno pot. V njej sem pridobila potrebno znanje za pomoĉ ljudem, ki ga danes nadgrajujem kot študentka delovne terapije. Vesela sem, da bom lahko ĉez nekaj let opravljala to delo. Ljudje smo si razliĉni. Vsak ţal nima osebnosti oblikovane za zdravstveno delo, saj za to moraš imeti nekaj v sebi prirojenega. Veliko veĉ ga pridobiš z izkušnjami. Kot prostovoljka v Domu starejših obĉanov v Rakiĉanu, sem se stalno sreĉevala z ljudmi, ki so osamljeni. Osreĉi jih ţe nasmeh, stisk roke ali pogovor. Ţe majhna pozornost, da nekomu prisluhneš, je veliko vredna. Tako malo je potrebno, da nekomu pomagaš in s tem osreĉiš njega in hkrati sebe. Pisanje… Kot srednješolka sem rada pisala, še danes rada pišem in to pisanje me bo spremljalo celo ţivljenje. V ĉasu, ko sem obiskovala srednjo zdravstveno šolo, sem dobila najveĉ motivov in inspiracije za pisanje. Vse, kar sem videla, doţivela, sem potem prenesla na list papirja v razliĉnih oblikah. Pisanje o doţivljanju sreĉevanja novih ljudi, prostovoljnem delu, ekskurzijah, razliĉnih oblikah sodelovanja med ljudmi, predvsem pa razmišljanje o tem, kako si ljudje med sabo pomagajo, in zakaj si ne pomagajo. Veliko vprašanj sem imela zastavljenih, ĉeprav na nekatera še danes nisem našla odgovora. Morda imam prav zaradi tega rada pisanje, ker lahko odgovarjam na vsa moja vprašanja kar sama s svojimi »teorijami«. To me notranje pomiri. Smisel v ţivljenju mi predstavlja pomoĉ ljudem, ki jo potrebujejo. Nekateri morda zaidejo s prave poti in jih je potrebno voditi nazaj na pravo pot. Spet drugi si ţelijo našo bliţino, saj trpijo zaradi osamljenosti in rabijo nekoga, da bi se mu izpovedali. Posebej starejši ljudje se poĉutijo osamljene in ne vidijo nobenega smisla v ţivljenju. Naša naloga ja, da jih spodbujamo in jim damo vedeti, da je njihovo mesto v druţbi pomembno. Kako zelo pomembno je to, sem se nauĉila ţe v srednji zdravstveni šoli. Zaradi tega vem, da opravljam dobro in hvaleţno delo. 173 Maja Broder KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI … Ko so naši predniki v šolo hodili, so se iz izkušenj uĉili. Ko smo mi v šolo hodili, smo polno znanja pridobili. A vsem nam je skupno, da smo v uĉilnico hodili, kjer smo si moţgane budili. Ko bodo drugi za nami hodili, se bodo ţe doma uĉili. Nekateri veĉ, drugi manj, nekateri dlje ĉasa, drugi manj se bodo za raĉunalnikom potili. A mi smo v uĉilnici spomine pustili, ki jih bodo drugi izgubili, a mi jih ne bomo pozabili. V uĉilnici namreĉ še vedno znanje dobimo, ki ga nato mlajšim rodovom naj delimo. V uĉilnici pa uĉeni uĉitelji stojijo, ki nam znanje delijo. To so verzi, ki so se mi porodili v mojih mladih moţganih, ko sem prebrala naslov nateĉaja. Ker se mi je naslov zdel zelo zanimiv in pouĉen, sem se odloĉila, da o šolskem okolju nekoĉ povprašam tudi babico in dedka, ki pogosto pripovedujeta zanimive zgodbe in dogodke, ki sta jih doţivela v svojem otroštvu in mladosti. 174 Babica mi je z navdušenjem zaĉela pripovedovati: »Šola je bila nekoĉ precej drugaĉna kot danes, ne samo po svoji strukturi, ampak tudi po velikosti … Danes so visoke, urejene, moderno opremljene stavbe, v preteklosti pa so bile precej manjše, uĉilne pa veĉje in višje.« Hitro ji skoĉim v besedo in jo vprašam: »Uĉilne?« Babica se nasmehne in odgovori: »Da, prav si slišala. Ĉeprav je ta izraz za vas mlade ţe popoln arhaizem, ga starejši še zmeraj s pridom uporabljamo, predvsem takrat, ko se spominjamo dobrih starih ĉasov. To je namreĉ starinski izraz za uĉilnico.« Ugotovila sem, da je babico zagrabila prava nostalgija, v oĉeh pa so se ji zaĉele lesketati solze. Zato sem hitro preusmerila vso pozornost na dedka, ki je ves ĉas pogovora modro molĉal. Še preden sem ga uspela kaj vprašati je spregovoril: »Ja, draga vnukinja, šolska klima je bila nekoĉ veliko prijetnejša kot danes, pa ĉeprav ni bilo vse tako udobno in moderno. Sedeli smo na starih, na pol razpadajoĉih lesenih stolih. Ob lesenih mizah je bila poliĉka za torbe, ki so bile takrat zelo skromne. Na steni je v vsaki uĉilnici visela slika tovariša Tita. Po koncu pouka smo se uĉenci postavili v vrsto med klopmi in pozdravili: Za domovino, s Titom naprej!« Babica je k temu hitro dodala še tole: »Nauĉili smo se, da je bilo treba biti nekoĉ veliko bolj discipliniran, med šolsko uro imeti ĉiste roke, sicer si bil kaznovan z udarcem s šibo po prstih.« »Auuuuuuuuuuuu! To je pa bolelo!« Babica je moje besede pokomentirala takole: »Ni bilo ravno prijetno, vendar pa bolje kot ĉe si moral v kot kleĉat na kolena. Ta kazen je vĉasih lahko trajala tudi nekaj ur.« Ob tem sem se zamislila in prisluhnila dedku, ki je veselo nadaljeval s svojo razlago, da so imeli pouk v dveh izmenah. V šolo so morali hoditi en teden dopoldan, drugi teden pa popoldan. Pouk so imeli tudi ob sobotah. Vse predmete je navadno pouĉeval en sam uĉitelj, v razredu pa so sedeli otroci iz iste vasi. Danes temu ţal ni veĉ tako. V istem prostoru sedimo vrstniki z razliĉnih koncev Pomurja, ki uĉno snov zapisujemo v svoje zvezke z razliĉnimi barvnimi pisali. Aja, saj res! Še ena zanimivost! Naši predhodniki sploh niso imeli knjig in zvezkov, ampak so vse pisali le na manjše tablice. Na 175 kos lesa so si tako zapisali šolsko snov in jo doma ponovili. Samo vprašanje, koliko so od tega odnesli. Po moje so morali biti pravi geniji, saj danes imamo kup raznih priroĉnikov in drugih uĉil, pa nam snov ne gre in ne gre v glavo. Zanimivo je bilo tudi z domaĉimi nalogami. Le-te si moral prinesti napisane na tablici in ĉe si se na koga razjezil ter ga udaril s tablico, si ostal brez naloge. Zanimivo bi bilo videti tedaj reakcijo uĉitelja! Po moje, bi te doletela kakšna fiziĉna kazen ali pa bi ti bila koruza pod koleni v nadlego. Verjamem, da je bilo šolanje v tistem ĉasu ĉisto drugaĉno kot je danes. Tako kot vsaka stvar, je tudi to imelo številne prednosti, pa tudi slabosti. Menim, da je bila prednost takratnega ĉasa ta, da so bile druţine zelo navezane in so se med seboj precej druţile. Otroci so preţiveli veliko ĉasa v naravi, pasli ţivino … V šolah so se uĉili predvsem za ţivljenje, danes pa zaradi poplave številnih informacij nismo veĉ sposobni loĉiti »semena od plevela«. Mladi namreĉ vedno veĉ ĉasa preţivimo za raĉunalnikom in televizijo. In prav tukaj se mi riše tudi vizija sodobnega šolstva. Uĉilnice bodo po mojem mnenju kmalu postale nepotrebne, saj se bo kmalu zaĉelo »uĉenje na daljavo«. Naši prijatelji veĉ ne bodo sošolci, s katerimi ušpiĉimo takšno ali drugaĉno vragolijo, ampak raĉunalnik. Ta majhna škatla, ki programira svet, bo naš uĉitelj. Po eni strani zelo zanimivo in omamno, vendar pa po drugi plati vseeno mislim, da ne najboljša moţnost izobraţevanja. Sprašujem se, kaj se bo zgodilo z našimi medsebojnimi odnosi? Bomo znali biti še soĉutni ljudje? Se bomo trudili iskati v ĉloveku dobro? Se bomo sploh še znali pogovarjati? To so le ena izmed mnogih vprašanj, ki mi ta trenutek rojijo po glavi. Toda ĉas teĉe in se ne ozira na moja vprašanja in strahove. Iz dneva v dan me vleĉe v svoje dlani, od mene pa je odvisno, koliko mu sledim. Velikokrat si ţelim, da bi se vsaj za trenutek ustavil in me vrnil v preteklost, ko je bilo vse bolj enostavno in manj stresno. Morda v šolah res ni bilo tako udobno kot danes, je pa bilo bolj ţivljenjsko, domaĉe in preprosto. 176 Ĉas je in bo tudi v prihodnje marsikaj spremenil. Prepriĉana sem, da ne bo prizanesel niti šolam niti uĉilnicam 21. stoletja. Kakor koli ţe bo, vsaka generacija bo v šolskem okolju pustila svoj peĉat, svoja otroška in najstniška leta, ki se jih bo ĉez nekaj desetletij, z veseljem spominjala, še posebej takrat, ko bomo razne šolske dogodivšĉine prenašali na mlajše rodove. Blaţ Nemec NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj, saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do 12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od voţnje zelo utrujeni. V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7.30. Po prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin. Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo »izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju. 177 Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta. V evropskem parlamentu Danijela Čurič Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj, saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do 12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od voţnje zelo utrujeni. V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7. 30. Po prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin. Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo »izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju. Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta. 178 Iz Evropskega parlamenta smo se odpeljali v stari del Strasbourga. Tam smo imeli ĉas za ogled mesta, nakupovanje, za sprehod itd. Jaz sem si ogledala nekaj zgradb, kupila razglednice ter si privošĉila kosilo, nad katerim pa nisem bila najbolj navdušena. Zanimivo je, koliko razliĉnih ljudi si lahko sreĉal v tem mestu.Lahko bi rekla kar Evropa v malem. Po preţivetih štirih urah v starem delu Strasbourga smo se odpeljali nazaj v motel Vsi smo bili ţe pošteno utrujeni, a smo se vseeno spoznavali z drugimi dijaki iz Slovenije. Skupaj smo preţiveli lep dan, zato nam je bilo ţal, da moramo ţe naslednji dan domov. Odhod iz motela je bil ob8.15. Ĉakala nas je dolga pot, ki pa je hitro minila. Nekateri so spali, drugi poslušali glasbo, se pogovarjali, uĉili. V Ljubljano smo prispeli ob 8. uri zveĉer. Nas, dijake iz Prekmurja, so na Kongresnem trgu v Ljubljani priĉakali sorodniki, pri katerih smo lahko prespali. Zjutraj pa smo se z vlakom odpravili iz Ljubljane v Mursko Soboto. Po dobrih treh urah voţnje smo prispeli v Mursko Soboto. V treh dneh smo doţiveli veliko lepega in si pridobili tudi veliko novih izkušenj. Imeli smo se lepo. Francija je lepa drţava, a še vedno zagovarjam pregovor – povsod je lepo, a doma je najlepše. 179 ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUČNI RAZREDI Zaposleni na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v obdobju od leta 2000-2010 Zlate maturantke in zlati maturanti Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Zakljuĉni razredi Srednje zdravstvene šole Murska Sobota od leta 2000-2010 Zakljuĉni razredi od zaĉetka do leta 2000 180 ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000 DO 2010 Splošnoizobraţevalni predmeti Slovenščina Brigita Štumpf Soviĉ Metka Prelog Judita Kalamar Alenka Lapoši Škafar Vida Tivadar Mesariĉ Marija Bugar Larisa Konkoliĉ Obdobje zaposlitve celotno obdobje celotno obdobje od šol. l. 2001/2002 naprej od šol. l. 2002/2003 naprej od šol. l. 2010/2011 naprej do leta 2004 2000−2002 (dopolnjevanje) Nemščina Mira Vaupotiĉ Alenka Lapoši Škafar Slava Just Saša Utroša celotno obdobje od šol. l. 2002/2003 naprej od šol. l. 2009/2010 naprej (dopolnjevanje) do leta 2002 Angleščina Renata Roţanc mag. Sonja Slana Daniel Donša Tanja Bela od šol. l. 2005/2006 naprej od šol. l. 2009/2010 naprej v obdobju 2000−2004 v šol. l. 2004/2005 Matematika Boţidar Šalamon Goran Špilak Mira Ambruš Štefan Hozjan Simon Pertoci mag. Simona Šavora celotno obdobje (od šol. l. 2004/2005 pomoĉnik ravnateljice) celotno obdobje v obdobju 2000−2002 (dopolnjevanje) v obdobju 2006−2008 (dopolnjevanje) od šol. l. 2007/2008 naprej v obdobju 2007−2009 (dopolnjevanje) 181 Umetnost Anton Buzeti Edith Petkoviĉ Polona Meke Joţe Tivadar od šol. l. 2005/2006 naprej (dopolnjevanje) do leta 2005 (dopolnjevanje) v šol. l. 2005/2006 (dopolnjevanje) v obdobju 2006–2009 (dopolnjevanje) Druţboslovje Ciril Lovrenĉec Metoda Perger Marija Tratnjek celotno obdobje v šol. l. 2006/2007 (dopolnjevanje) v obdobju 2007−2008 (dopolnjevanje) Naravoslovje mag. Marjan Vaupotiĉ Marjeta Bagola Lea Flisar Miholiĉ Saša Babiĉ Biljana Kramberger Helena Lonjak Mojca Valenko Tamara Hodţar Jana Kriţe celotno obdobje od šol. l. 2002/2003 naprej od šol. l. 2003/2004 naprej do leta 2003 do leta 2003 v šol. l. 2005/2006 v šol. l. 2004/2005 v šol. l. 2005/2006 v šol. l. 2006/2007 Fizika, informatika Franc Duh Mitja Ambruš celotno obdobje v obdobju 2002–2007 (dopolnjevanje) Psihologija Mateja Jakšiĉ celotno obdobje Športna vzgoja Ema Györek Bojan Šebjan Ivan Ropoša Franc Tratnjek celotno obdobje celotno obdobje od šol. l. 2001/2002 naprej od šol. l. 2006/2007 naprej (dopolnjevanje) 182 Olena Gabor v šol. l. 2008/2009 (dopolnjevanje) Strokovnoteoretični predmeti mag. Marjan Vaupotiĉ celotno obdobje Jana Buĉar Tanja Flegar Renata Golob Sabina Šebjan Jaklin Edvard Jakšiĉ Joţica Jordan Eman Silvo Kociper Marija Kolenko Zlatka Lebar Olga Lenart Sonja Lovenjak Tadeja Lenart-Puhek Tatjana Pernat Saša Šabjan Jerneja Šavel Irena Šumak Marjeta Tinev Genovefa Virag Romana Vozliĉ Danijela Zelko-Škaliĉ celotno obdobje od šol. l. 2007/2008 naprej celotno obdobje od šol. l. 2008/2009 naprej od šol. l. 2001/2002 naprej od šol. l. 2003/2004 naprej od šol. l. 2006/2007 naprej od šol. l. 2003/2004 naprej do leta 2002 (od šol. l. 2002/2003 ravnateljica) do leta 2005 v šol. l. 2005/2006 od 2000−2002 celotno obdobje celotno obdobje od šol. l. 2007/2008 naprej celotno obdobje do leta 2001 celotno obdobje od šol. l. 2005/2006 naprej od šol. l. 2001/2002 naprej Mihaela Vuĉina Elizabeta Perša od šol. l. 2002/2003 naprej od šol. l. 2008/2009 naprej Praktični pouk Mojca Arko Cipot Angela Benko Lang Olga Fartelj 183 Nataša Fujs Vlasta Glavaĉ Nataša Gomboc Jasenka Hrebak Emilija Kavaš Ema Kolmanko Tomislav Kolmanko Vesna Krof Evgen Kuzma Metka Moĉnik Irena Nerad Janko Rešeta Leon Šabjan Petra Tkalec Sandra Vrbanec Stanka Vozliĉ Dušica Vukan Drugi strokovni delavci Judita Kalamar - knjiţniĉarka Samuela Zadravec - knjiţniĉarka od šol. l. 2001/2002 naprej do 2001 Mateja Jakšiĉ - svetovalno delo celotno obdobje Vida Tivadar Mesariĉ - koordinatorka za dijake s posebnimi potrebami od šol. l. 2009/2010 naprej Drago Vaupotiĉ - laborant celotno obdobje Zunanji sodelavci Avgust Đarmati, dr. med. Gabrijela Jelka Ĉop, dr. med. Danijel Grabar, dr. med. mag. Alojz Horvat, dr. med. Janja Horvat, dr. med. 184 Mateja Horvat, dr. med. Dean Köveš, dr. med. Rudolf Mikoliĉ, dr. med. dr. Tatjana Puc Kous, dr. med. Edith Sapaĉ Ţiţek, dr. med. Milorad Skoĉić, dr. med. Tibor Škaliĉ, dr. med. asist. mag. Erika Zelko, dr. med. Staša Kocjanĉiĉ, dr. med. Edita Jošar - farmakologija Alenka Premuš Marušiĉ – farmakologija Nada Bernat - farmakologija Avgust Kociper - zdravstvena terminologija Klaudija Sedar - zdravstvena terminologija Pripravnici Suzana Petroviĉ (slovenšĉina) Danijela Satler (biologija) v šol. l. 2005/2006 v šol. l. 2009/2010 Drugi zaposleni Blanka Zadravec (poslovna sekretarka - celotno obdobje) Lidija Kuzma (raĉunovodkinja - celotno obdobje) Matej Gruškovnjak (hišnik - celotno obdobje) Bernarda Špilak (ĉistilka - celotno obdobje) Marija Vogrin (ĉistilka - celotno obdobje) Dušan Novak (ĉistilec - od leta 2003 naprej) Ciril Benko (vzdr. uĉn. tehn. - do leta 2002) 185 Boţidar Šalamon ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA Zakljuĉevanje štiriletnega izobraţevanja na zdravstveni šoli je v zadnjih dvajsetih letih šlo skozi razliĉne faze. V zaĉetku devetdesetih letih, v ĉasu usmerjenega izobraţevanja, so dijakinje in dijaki ob letnem spriĉevalu dobili še diplomo o konĉanem izobraţevanju. Nato je sledil ĉas zakljuĉnih izpitov, katerih odliĉnim v ĉetrtem letniku ni bilo potrebno opravljati. V ţelji po nadaljnjem univerzitetnem izobraţevanju je v ĉasu od 1995 do 2002 na šoli 63 dijakinj in dijakov opravilo splošno maturo. V tem ĉasu so ostali zakljuĉevali izobraţevanje z zakljuĉnimi izpiti. Zaradi poenotenega zakljuĉevanja izobraţevanja na srednjih šolah in enakovrednega obravnavanja pri vpisu v nadaljnje izobraţevanje - se je leta 2002 uvedla poklicna matura. Poklicno maturo dijakinje in dijaki opravljajo iz štirih predmetov. Dva predmeta sta strokovna in dva splošnoizobraţevalna. Dijakinje in dijaki dobijo ob izjemnem uspehu diplomo s pohvalo. V javnosti so imenovani kot zlati maturanti. Te dijakinje in dijaki so potem tudi povabljeni na sprejem k ministru za šolstvo in šport in k predsedniku Republike Slovenije. Veseli nas, da je tudi na naši šoli vse veĉ takih zlatih maturantk in maturantov. Skozi vsa ta leta so to diplomo s pohvalo dobili: Sonja OZMEC 7. 7. 2004 Danijel ŠKAFAR 8. 7. 2005 Janja BRUNEC 7. 7. 2006 Mirjana 7. 7. 2006 FLAJŠAKER Uroš RAŠĈAN 7. 7. 2006 Maja BRODER 9. 7. 2007 Sneţana RAJBAR 9. 7. 2007 Leon ŠAJT 9. 7. 2007 Darijan ZORKO 9. 7. 2007 Tadeja 7. 7. 2008 DOLINŠĈAK Urška LANG 14. 7. 2008 186 Sabina GLAVAĈ 6. 7. 2009 Doris HORVAT 6. 7. 2009 Nives MARIĈ 6. 7. 2009 Nives OLAJ 6. 7. 2009 Darko HORVAT 1. 3. 2010 Natalija GORIĈKI 5. 7. 2010 Tajda GREDAR 5. 7. 2010 Janja KNEZ 5. 7. 2010 Laura ŢIGERT 5. 7. 2010 Sandra ŢUNIĈ 12. 7. 2010 Ponosni smo na vse te naše zlate maturantke in maturante. Zlata maturanta Leon Šajt in Sneţana Rajbar z drţavno sekretarko MŠŠ Alenko Šverc in ravnateljico Zlatko Lebar leta 2007 Zlati maturantki Sabina Glavač in Nives Olaj z ministrom za šolstvo in šport, Igorjem Lukšičem in ravnateljico, Zlatko Lebar leta 2009 187 ZAKLJUČNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000-2010 Šolsko leto 2000/2001 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razrednik Ciril Lovrenčec Antolin, Boţica Baroviĉ, Darja Bobovec, Tanja Bot, Andreja Danĉ, Anita Danĉ, Valerija Dolamiĉ, Lea Ficko, Robert Hajdinjak, Miro Hauko, Simon Horvat, Tomaţ Hozjan, Jernej Jug, Tomaţ Kolariĉ, Katja Koltaj, Bojan Kuzmiĉ, Lea Lampret, Tanja Majeriĉ, Nina Marhold, Cvetka Mauĉec, Martin Miholiĉ, Matjaţ Miholiĉ, Uroš Moţina, Mateja Nemec, Tina Nerad, Katja Sever, Sandra Soviĉ, Sandra Škerlak, Danilo Topolovec, Miha Tratnjek, Andreja 4. b, razredničarka Olga Lenart Bogdanoviĉ, Kristjan Bot, Denis Feher, Nataša Gajšek, Jana Kjerkeš, Ksenija Horvat, Martina Kolbl, Ksenija Kološa, Anita Krojs, Saša Luk, Mojca Masten, Kristjan Mešiĉ, Gregor Mudrov, Jasmina Papiĉ, Andrejka Potoĉnik, Mihaela Rajnar, Robert Ruţiĉ, Nataša Slemenšek, Leon Soboĉan, Petra Šantavec, Jasna Šinko, Aleš Škafar, Marjan Šober, Stanka Štefanec, Jasmina Vidic, Romana Vuĉko, Maja Ţekš, Sebastjan Ţiviĉ, Jasmina 4. c, razredničarka Brigita Štumpf Dervariĉ, Romana Domanjko, Irena Flisar, Ferdo Fridau, Nadja Gomboc, Nataša Horvat, Igor Horvat, Simona Ivankoviĉ, Jasmina Juranoviĉ, Ines Klemenĉiĉ, Urška Klobasa, Nataša Kološa, Teja Kovaĉiĉ, Nina Mesariĉ, Andrej Mihoriĉ, Maja Muršec, Blanka Nedelko, Denis Nemeš, Silvija Novak, Simona Panker, Irena Papiĉ, Maja Petek, Manuela Sedonja, Simon Tetiĉkoviĉ, Nataša Tušek, Monika Zelko, Mojca Ţiţek, Petra 4. d, razredničarka Irena Šumak Buĉek, Barbara Ĉep, Nino Ĉuk, Kaja Divjak, Jasmina Frĉko, Simon Gomboc, Metka Györköš, Timea Horvat, Romana Huber, Danijela Kerec, Natalija Klemenĉiĉ, Elvira Kolmaniĉ, Aleš Nedelko, Erik Pal, Tatjana Paniĉ, Borut Pauša, Katja Puĉko, Andreja Ribiĉ, Ţaneta Sarjaš, Renata Slekovec, Damjan Šipliĉ, Damir Škraban, Zvonko Tominc, Sašo Topolnik, Nataša Vrbnjak, Sabina 4. e, razredničarka Jana Bučar Baksa, Silvija Ĉrnjaviĉ, Anja Domitric, Karmen Fekonja, Igor Frumen, Mateja Grah, Andreja Gregur, Katja Holsedl, Ingrid Kauĉiĉ, Nataša Koudila, Mihaela Kovaĉ, Petra Kovaĉ, Urška Lutar, Aleksandra 188 Mikuliĉ, Ivana Miško, Metka Muhiĉ, Vesna Ošlaj, Jernej Reţonja, Aleksandra Sabo, Klavdija Štabuc, Natalija Štefanec, Klavdija Šticl, Tadej Vegi, Matej Zadravec, Andreja Zver, Vesna Šolsko leto 2001/2002 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Marija Bugar Boroviĉ, Maja Duh, Renata Erniša, Petra Gaberšĉek, Silvija Herbaj, Valentina Kauĉiĉ, Aleš Kerec, Aleš Ketiš, Nina Konkoliĉ, Andreja Korpiĉ, Silvo Kosi, Andrej Kraljiĉ, Larisa Kranjc, Andrej Krojs, Aleš Krţiĉ, Damjana Kulĉar, Tadeja Legen, Simon Luthar, Rok Majcen, Martina Novak, Aleš Novak, Jana Peĉek, Katja Rituper, Valentina Roţman, Iztok Šimonka, Brigita Štuhec, Doris Vöröš, Petra Zakojĉ, Aleksandra Zakojĉ, Jernej Zumeri, Melita Ţitek, Daniela 4. b, razrednik Boţidar Šalamon Benko, Beno Cigan, Petra Ĉrepinko, Damjan Fekonja, Luka Granfol, Brigita Hodošĉek, Primoţ Horvat, Andrej Hozjan, Darja Kardinar, Zdenka Kaštrun, Vesna Kolariĉ, Nina Kous, Polona Markoja, Tadeja Mavriĉ, Nataša Nedelko, Urška Radonjić, Dubravka Rauter, Nina Sabotin, Maša Stajnko, Martin Škerget, Martina Škrobar, Jasmina Temlin, Dejan Trstenjak, Danijela Vesel, Boštjan Zadravec, Marinka Zver, Sonja 4. c, razredničarka Genovefa Virag Bezjak, Jolanda Celec, Peter Dani, Kristjan Farkaš, Petra Farkaš, Sandra Fujs, Jerneja Henzel, Daniela Hodošĉek, Andreja Horvat, Jasmina Horvat, Tanja Kerin, Marko Kolar, Niko Kovaĉ, Matej Kranjc, Aleš Kreft, Tadej Lašiĉ, Mateja Magdiĉ, Andreja Maruško, Matej Kranjec, Simona Puhar, Barbara Smej, Martina Šalamun, Manja Šef, Ljudmila Šimon, Marinela Ternar, Dominik Turha, Daniel Vajda, Anita Zakoĉ, Daniela Ţilavec, Mihaela Šolsko leto 2002/2003 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razredničarka Mateja Hladen Balaţic, Nina Boţiĉ, Dejan Bejek, Sandra Blaţekoviĉ, Tjaša Deutsch, Melisa Feher, Edina Ficko, Andreja Flisar, Gorazd Gjergjek, Martina Gomboc, Roman Hari, Simona Horvat, Maša Horvat, Tea Hozjan, Roman Juterša, Anita Kerec, Mirjana Kreslin, Štefan Krţiĉ, Romana Kurbos, Anita Lapoši, Davor Muhiĉ, Mitja Perša, Martina Poţgai, Rimonda Raduloviĉ, Goran Roţman, Matej Ruţiĉ, Mateja Samec, Iztok Slemenšek, Nina Tkalec, Peter Tratnjek, Leonida Viher, Valentina Vinko, Biljana 189 Ţabota, Janja 4. b, razrednik Goran Špilak Balaţic, Benjamin Bertalaniĉ, Sonja Bokan, Janja Emberšiĉ, Gregor Fleisinger, Lea Fras, Nina Gomboc, Blaţ Hochegger, Petra Irgoliĉ, Nataša Jankoviĉ, Dragan Kociper, Natalija Kolbl, Suzana Korez, Maja Lapoši, Mateja Lukaĉ, Dominik Mavriĉ, Uroš Menciger, Gabrijela Müller, Nataša Potoĉnik, Meri Puĉko, Tatjana Recek, Mihaela Ritlop, Mihaela Škaliĉ, Andreja Titan, Sandra Trajber, Tatjana Vogrinĉiĉ, Mateja Vukoviĉ, Aleksandra Zorjan, Sandi Ţajdela, Mateja 4. c, razredničarka Biljana Kramberger Andreĉ, Anita Bogar, Teodor Braĉiĉ, Mojca Ĉontala, Darjan Domainko, Tomaţ Fister, Jasmina Gjura, Klementina Gomboc, Mojca Horvat, Monika Horvat, Tanja Hudin, Andrej Karba, Boštjan Kocon, Joţica Koler, Jelka Kovaĉ, Goran Kriţan, Petra Lasbaher, Branka Malaĉiĉ, Sabina Meolic, Simona Pavel, Damir Petek, Tamara Pintariĉ, Simona Ritlop, Natalija Rogan, Maja Sagaj, Ksenja Slaviĉ, Anja Škafar, Mateja Štimec, Tatjana Tkalec, Arsen Ungar, Danijel Voršiĉ, Zdravko Zemljiĉ, Manja Ţuniĉ, Rene Šolsko leto 2003/2004 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razrednik Daniel Donša Abraham, Nina Babiĉ, Andrej Babiĉ, Samo Belak, Melita Belec, Simona Bokan, Jasmina Fras, Andreja Gašpar, Petra Hahn, Manuel Hari, Mitja Horvat, Nives Hunjadi, Mihaela Jerebic, Darja Jureš, Nuša Kegl, Katja Kerec, Marko Klemenĉiĉ, Valter Koĉar, Karina Kovaĉ, Andreja Lukman, Jasmina Hauko, Denis Nerad, Tanja Rijavec, Tadeja Sapaĉ, Boštjan Sever, Manuela Sever, Mojca Šic, Andreja Vršiĉ, Urška Varga, Natalli Viljevac, Elvira Zadravec, Natalija Ţekš, Robert 4. b, razredničarka Renata Golob Bedekoviĉ, Ksenija Bernad, Kristian Bernad, Rok Bogdan, Klaudija Bot, Bernarda Buĉek, Gordana Dajĉ, Nina Gomboc, Sandra Gyoha, Blaţ Horvat, Jasmina Hozjan, Adrijana Huzimec, Evelina Kontrec, Denis Koša, Helena Krajcar, Andreja Kuzma, Jasmina Laslo, Jana Laslo, Robert Lipiĉ, Urška Magyar, Betti Mohorko, Mirjana Nedok, Elvis Perdigal, Mihaela Ratnik, Sašo Ribiĉ, Doris Ropoša, Mihaela Širol, Zlatko Škrilec, Nina Török, Ladislav Turk, Jasmina Vrabel, Dunja Ţökš, Tanja 4. c, razredničarka Ema Györek Balaţic, Domen Borovnjak, Leon Fajfar, Gabrijela Gregoran, Sabina 190 Ivanuša, Darinka Jeriĉ, Jasmina Jurša, Andreja Klemenĉiĉ, Staša Krznar, Dominik Kulĉar, Rosana Lašiĉ, Marko Lazar, Mateja Lukaĉ, Štefan Mihaliĉ, Mateja Obal, Urška Ozmec, Sonja Pucko, Simon Rituper, Bojana Simonĉiĉ, Petra Sreš, Jasna Šalamon, Mateja Škaliĉ, Monika Škraban, Tadeja Šmid, Grega Tkalec, Katja Tratnjek, Zoran Vukoviĉ, Mateja Zadravec, Tatjana Zorjan, Lejla Zorjan, Tadej Zver, Lucian Zvonar, Matej Šolsko leto 2004/2005 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razredničarka Jana Bučar Cvetko, David Ficko, Martina Gerenĉer, Doris Granfola, Saša Harc, Denis Hegeduš, Blanka Hercan, Tina Juvan, Amanda Kovaĉiĉ, Maja Kraljiĉ, Dragana Kranjec, Tadej Kukec, Andreja Kuzma, Doris Lapoši, Katja Lebar, Katja Marijanoviĉ, Tomaţ Miliĉ, Anita Nagy, Silvija M. Pintariĉ, Dejan Poljanec, Marko Prša, Manuela Šemen, Darko Škafar, Danijel Vrbanĉiĉ, Karmen Vöröš, Marko Zemljak, Alen D. Ţerdin, Miha 4. a, razrednik Edvard Jakšič Berden, Jernej Bruĉić, Ljiljana Fras, Blaţ Farkaš, Martina Gorĉan, Edita Hauko, Zalika Horvat, Jure Horvat, Kristjan Kovaĉiĉ, Maja Lebar, Elizabeta Lotriĉ, Saša Lutar, Jasmina Malaĉiĉ, Marko Mihaliĉ, Matej Felkar, Renato Ošlaj, Aleksandra Ošlaj, Emanuela Pocak, Simona Prkiĉ, Ksenja Rantaša, Tadeja Ritonja, Barbara Šandor, Simon Šarkezi, Zvezdana Titan, Gregor Zamuda, Martina Ţohar, Mateja 4. c, razredničarka Irena Šumak Gašparac, Tadeja Klariĉ, Maša Liner, David Kandriĉ, Marina Martinec, Mirjana Mateĉko, Danijel Novak, Aleš Panker, Denis Peĉek, Maja Puhan, Urška Reţonja, Mitja Ropoša, Jasmina Roškar, Zvonka Rogaĉ, Andreja Škrlec, Sandi Topolovec, Marko Trplan, Matej Vajs, Andreja 4. d, razredničarka Genovefa Virag Antoliĉ, Petra Balaţic, Uroš Ĉernela, Miha Ĉinĉ, Tine Erdelji, Petra Flisar, Petra Glavaĉ, Joţica Kauĉiĉ, Maja Korent, Joţe Koroša, Gregor Korpiĉ, Martina Kosi, Jasmina Košnik, Tadej Kranjec, Sandra Lah, Sabina Matjašec, Nina Rudolf, Natalija Šarkan, Lea Šĉavniĉar, Jani Škafar, Katja Veberiĉ, Evgen Vuĉko, Alen Zorec, Nastja Bertalaniĉ, Mojca Bohar, Andreja Budja, Ludvik Cupar, Matej Dominiĉ, Joţica Filipiĉ, Sandra 191 Šolsko leto 2005/ 2006 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razrednik Ivan Ropoša Bagari, Jasmina Balaţic, David Belec, Mojca Berki, Sandra Bernjak, Bojana Boţiĉ, Anita Cigut, Matej Cipot, Aljoša Ficko, Gordana Flisar, Danijel Forjan, Joţica Gorĉan, Nuša Hajdu, Robert Halabarec, Barbara Hertariĉ, Maja Horvat, Jasmina Horvat, Saša Horvat, Tamara Kišfalvi, Nikolaj Kos, Nina Kovaĉ, Matej Prelec, Egon Pušenjak, Klavdija Rašĉan, Uroš Širovnik, Tjaša Škraban, Milan Titan, Matjaţ Tratnjek, Leon Varga, Erik Vuĉak, Nina Volf, Anita 4. b, razrednik Boţidar Šalamon Balaţic, Boštjan Brunec, Janja Bukovec, Ksenija Bukovec, Mihael Ĉinĉ, Andrej Dervariĉ, Blanka Fartek, Jasmina Feuš, Andreja Flajšhaker, Mirjana Forjan, Katja Gönc, Monika Havoj, Dario Holc, Klavdija Horvat, Anja Ivanuša, Nastja Jeneš, Simon Jerebic, Martina Karba, Sandi Kelnariĉ, Sara Kozar, Jasmina Majeriĉ, Tilen Matiš, Mojca Mlinariĉ, Tadeja Puĉko, Mateja Sever, Sandra Soviĉ, Iztok Šajnoviĉ, Ksenija Veren, Petra Vindiš, Joţica Vnuk, Tomi 4. c, razredničarka Brigita Štumpf Sovič Bukovec, Nina Dobaj, Alen Gomboc, Tanja Jaušovec, Jasmina Jaušovec, Mirjana Jug, Sandra Kauĉiĉ, Anja Kosednar, Patricija Kosi, Simona Kovaĉ, Joţe Kozar, Denis Lah, Iztok Majc, Tadeja Meznariĉ, Mateja Mlinariĉ, Andreja Novak, Mateja Pelcl, Aleksandra Prajnar, Anita Pucko, Tamara Slatinšek, Eva Šadl, Tomaţ Šnurer, Leon Štefanec, Gregor Vozliĉ, Kristjan Vuĉko, Dušan Vuĉko, Rebeka Šolsko leto 2006/2007 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razrednik Goran Špilak Bediĉ, Rahela Benkoviĉ, Tomaţ Bratkoviĉ, Milena Bromše, Tanja Bunderla, Denis Fajfar, Barbara Gomboc, Vasja Grah, Egon Himelrajh, Blaţ Horvat, Sandi Ivanec, Matjaţ Janţa, Jernej Jaušovec, Damjan Jerebic, Patricija Jurkoviĉ, Silvija Kolenoviĉ, Estera Kovaĉ, Petra Magdiĉ, Nataša Novak, Liljana Pavalec, Andreja Petković, Martina Puĉko, Tamara Roudi, Milena Smodiš, Matej Šonaja, Rok Vuĉak, Daniel Ţalik, Tadeja 4. b, razredničarka Saša Šabjan Bauer, Samantha Buĉek, Mihaela Bunderla, Andrej Ĉuriĉ, Dejan Erjavec, Mojca Finster, Klaudija Franko, Anita Fridau, Anita Haklin, Kristjan Horvat, Andreja Horvat, Jasna Horvat, Urška Kolariĉ, Matej 192 Lulik, Mateja Matiš, Manuela Mekiš, Martina Muršiĉ, Mihael Orgoliĉ, Anja Pelcl, Sandra Pozman, Melita Recek, Suzana Roţman, Tadeja Sever, Dejan Šauperl, Nina Trstenjak, Anja Zelko, Aleksandra Ţelezen, Gregor 4. c, razrednik Bojan Šebjan Balaţic, Matjaţ Berki, Tanja Bogdan, Danijel Cajnkar, Aleksandra Đuran, Denis Fartek, Sandra Gojnik, Ivana Gregorinĉiĉ, Davor Gutman, Tina Hozjan, Luka Janeţiĉ, Mitja Jurišaga, Veronika Kocon, Renata Kodela, Davorin Kolariĉ, Monika Kranjec, Anita Kukolj, Sašo Kuzma, Patricija Lutar, Ksenija Mesariĉ, Saša Obal, Petra Prša, Blanka Rajbar, Sneţana Sreš, Primoţ Šiško, Darko Titan, Janja Vratar, Damjan Vukoviĉ, Milena Ţelezen, Anja 4. d, razredničarka Judita Kalamar Belna, David Benko, Patrik Bradaĉ, Janja Broder, Maja Camplin, Monika Cep, Tina Cvetko, Nina Flegeriĉ, Tadej Gajšek, Urška Hari, Sanja Horvat, Mihaela Kramberger, Martina Kranjec, Jure Lesjak, Betina Magdiĉ, Irena Majcen, Maja Mariĉ, Marjan Mesariĉ, Ksenja Müller, Melita Nuhija, Arben Slana, Mihael Seĉko, Sanja Sreš, Dejan Šajt, Leon Verbanĉiĉ, Doris Vuĉkiĉ, Tjaša Zelko, Katja Zemljak, David Zorko, Darijan Ţigo, Igor Šolsko leto 2007/2008 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razredničarka Ema Györek Ĉuriĉ , Danijela Ĉuriĉ, Julija Ferĉak, Jernej Ferencek, Matevţ Goluboviĉ, Miloš Hozjan, Danijela Petra, Koren Lešnik, Julija Magdiĉ, Martina Markoja, Ksenija Moţiĉ, Monika Nemec, Blaţ Panker, Metka Poĉiĉ, Mitja Polajnar, Urška Rous, Marko Šemen, Sanja Tišiĉ, Aleksandra Tkalec, Mirjana Tratnik, Simona Vaš, Arpad Vindiš, Dominik Zadravec, Davor Zadravec, Viktorija Zver, Vanja Ţerdin, Laura 4. b, razrednik Franc Duh Bednjaniĉ, Jelka Belec, Maja Cvetko, Saša Ĉasar, Tadej Ĉernjaviĉ, Zvonka Gomboc, Dajanz Gomboc, Dušan Gujtman, Domen Hodošĉek, David Horvat, Monika Horvat, Tomaţ Hozjan, Maja Kerĉmar, Sanja Kolariĉ, Ramona Kosi, Dejan Košalin, Barbara Kozar, Denis Krajnc, Tina Kuzma, Ksenija Lang, Urška Makoter, Barbara Makoter, Mirjana Pintar, Ines Sekereš, Benjamin Slekovec, Andrej Šipoš, Megi Škvorc, Patricija Zver, Tadeja Ţerdin, Andrej 4. c, razredničarka Danijela Zelko-Škalič Azola, Tadeja Bratuša, Patricija Ĉeke, Silvija Dora, Benjamin 193 Horvat, Andrej Ivanuša, Sanja Jerebic, Mitja Kisilak, Uroš Klemenĉiĉ, Sandra Koštomaj, Davor Kotnik, Petra Kovaĉec, Lea Kozar, Stanko Kriţman, Marko Kuronja, Sandra Lebar, Klementina Lehar, Anja Lipiĉ, Rene Lozanĉić, Klaudija Mesariĉ, Sandra Osterc, David Pal, Mario Rojko, Helena Slokan, Sandra Šebjaniĉ, Ines Štefanicki, Mitja Topić, Sandra Zamuda, Sabina 4. d, razredničarka Mateja Jakšič Bertalaniĉ, Janja Bohnec, Beatris Celec, Sandra Dolinšĉak, Tadeja Drvariĉ, Tanja Flisar, Uroš Geld, Romana Gorenji, Goran Hajdinjak, Tadeja Hozjan, Nina Hozjan, Primoţ Kavaš, Leon Koštric, Damjan Kustec, Anja Lovrenĉec, Klavdija Nemec, Tanja Ošlaj, Domen Peĉek, Anica Pertoci, Urška Pirc, Jani Polanec, Daniel Smej, Sara Stranjšak, Jana Sukiĉ, Nina Šijanec, Martin Šterman, Keni Štuhec, Sandra Varga, Štefan Vozliĉ, Sanja Ţiţek, Andrejas Šolsko leto 2008/2009 4. a, razredničarka Renata Golob Andrejek, Melisa Antolin, Petra Banko, Nuša Buĉek, Nina Casar, Nuša Donoša, Urška Duh, Ksenija Fajs, Tadeja Gregorinĉiĉ, Nina Grlec, Damir Halabarec, Urška Horvat, Anja Huber, Sandra Kriţaniĉ, Anja Laĉen, Petra Lukaĉ, Borut Matjašec, Alen Novak, Marko Perdigal, Denis Radanoviĉ, Dajen Rajtar, Anita Sarjaš, Silvija Sedlak, Tilen Vogrinec, Dominik Ţnidariĉ, Dejan Ţohar, Mojca 4. b, razredničarka Metka Prelog Balaţic, Erik Balaţic, Jernej Belec, Aleksandra Braĉko, Adrijana Hari, Anita Horvat, Denis Horvat, Doris Janĉar, Monika Janeţiĉ, Martina Kocet, Katja Kodeliĉ, Aleksandra Markoviĉ, Aleksandra Medvar, David Milošiĉ, Matej Nemec, Luka Ošlaj, Ciril Podnar, Aleksandra Prša, Gabrijela Rajnar, Sanja Sabotin, Leja Tišler, Elvira Trstenjak, Nina Vrbanĉiĉ, Sandra Vuĉak, Klaudija Zadravec, Lea Zekoviĉ, Suzana Ţibrat, Damjan Ţiţek, Tadej 4. c, razrednik Ciril Lovrenčec Atanasov, Darko Benkiĉ, Martin Braĉko, Tadeja Flisar, Mitja Fras, Dominik Horvat, Olivera Kikec, Lea Klemenĉiĉ, Katja Kocjan, Sabina Koĉar, Karina Kolenko, Saša Kuronja, Greg Lesic, Sandra Litrop, Aleksandra Mencigar, Mateja Mlinariĉ, Laura Ozvatiĉ, Katja Pevec, Klementina Poredoš, Mitja Prajnar, Maja Serdt, Nina Smodiš, Valentina Soboĉan, David Šemen, Sanja Vizjak, Vesna Vrzel, Jasmina Ţganjar, Anita Ţiţek, Goran 194 4. d, razredničarka Genovefa Virag Balaţic, Marko Cifer, Mihael Fodor, Katja Glavaĉ, Sabina Gorĉan, Anita Grah, Marko Hajdiĉ, Nina Horvat, Anita Horvat, Jacinta Kardoš, Sandra Kološa, Saška Koštric, Matej Lebar, Dominik Lebar, Katja Lebar, Vanesa Lovenjak, Maja Majc, Sašo Mariĉ, Nives Maruško, Matic Miholiĉ, Danijel Murg, Anja Olaj, Nives Rous, Aljoša Strniša, Martina Škafar, Martina Šumak, Jasna Tubikanec, Jerneja Vrbanĉiĉ, Laura Ţiţek, Boris Šolsko leto 2009/2010 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 4. a, razrednik Boţidar Šalamon Antolin, Aleksandra Cigan, Tamara Farkaš, Danijela Holsedl, Janez Kerĉmar, Marko Kolman, Nataša Lepoša, Maja Lovenjak, Jasmina Maĉek, Mateja Maĉek, Melita Mauĉec, Polona Mörec, Maja Novak, Sabina Novak, Tina Potoĉnik, Nina Prelec, Mitja Recek, Klaudija Sabotin, Tamara Špilak, Ines Šterman, Tim Topolovec, Tina Zrim, Primoţ Zver, Sara Ţigert, Laura 4. b, razredničarka Brigita Štumpf Sovič Ĉergoli, Ana Ĉiriĉ, Natalija Fajs, Nataša Ficko, Sara Gergar, Rok Horvat, Tina Katona, Nino Kovaĉ, Rihard Lepoša, Zoran Matko, Nina Đem, Miloševiĉ Nemet, Melani Novak, Sanela Ozmec, Aljaţ Pleĉko, Jurij Pleĉko, Marko Prkiĉ, Doris Ritlop, Silvija Seršen, Julija Slavic, Mateja Svetec, Andreja Šalamun, Aljaţ Štraus, Karmen Tkalec, Tjaša Tot, Sara Vajda, Gregor Zavec, Štefan 4. c, razredničarka Renata Roţanc Abraham, Simona Baĉiĉ, Anja Bernjak, Barbara Bertalaniĉ, Laura Golob, Larisa Goriĉki, Natalija Gredar, Tajda Hodošĉek, Nuša Kauĉiĉ, Maša Knez, Janja Kokol, Nuša Magdiĉ, Tamara Markoviĉ, Denis Merklin, Kaja Nerat, Lidija Novak, Mihaela Pap, Zoltan Pestner, Damijana Prelog, Primoţ Prendl, Patrik Pucko, Nina Puhan, Niko Sabotin, Lojska Smodiš, Marko Sušec, Matjaţ Špilak, Grega Topolovec, Tanja Vinĉec, Smiljana Zver, Sanja Ţalig, Kristjan 4. d, razredničarka Irena Šumak Bedernjak, Tjaša Bezjak, Primoţ Brunec, Marjan Gomboc, Saša Hari, Saša Hercan, Grega Hozjan, Špela Jelen, Patrick Karlovĉec, Katja Kolariĉ, Joţef Koren, Sandi Krajnc, Patricija Leštan, Saša Markoja, Luka Martinjak, Sven Mauĉec, Klementina Mesarec, Tamara Mihoriĉ, Matej Raduha, Evelina Šalika, Tadeja Šimon, Martina Škrget, Anja Vlaj, Filip Vrbnjak, Ksenija Zadravec, Iris Zadravec, Urška Ţuniĉ, Sandra 195 BOLNIČARJI-NEGOVALCI Tečaj za dokvalifikacijo bolničarja Šolsko leto 1962/1963 Razredničarka Helena Ravnič Bec, Neţka Ĉervek, Aleksandra Erjavec, Cilka Gabor, Olga Gomboši, Ida Klajderman, Irena Kolariĉ, Alojzija Kološa, Kristina Korošec, Mimica Kseneman, Joţica Lopert, Justina Lukner, Verona Markoviĉ, Ludvik Mlinariĉ, Marija Novak, Rozalija Ozvatiĉ, Alojz Ozvatiĉ, Anica Pavel, Terezija Petroviĉ, Antonija Petroviĉ, Joţica Plohl, Joţica Puĉko, Terezija Serec, Franc Solar, Ludvik Štefanec, Krista Vlah, Polonca Zidar, Anica BOLNIČARNEGOVALEC Šolsko leto 2000/2001 3. d, razrednik Franc Duh Balaţic, Anica Baranja, Dejan Bruner, Robert Ĉolnik, Tadeja Erhatiĉ, Biserka Erhatiĉ, Mojca Fujs, Natalija Kocuvan, Jasmina Laba, Anja Lutar, Alenka Majcen, Jasmina Mauko, Martina Meznariĉ, Martina Miholiĉ, Lea Mulec, Sabina Nemet, Klavdija Petovar, Boštjan Reţonja, Petra Sabo, Joţef Smej, Martina Šebjaniĉ, Sandra Topolnik, Andreja Trplan, Joţica Vitez, Darko Zadravec, Anita Zadravec, Darja Zadravec, Lidija Zelko, Martina Tmazek, Teja Zver, Joţica Šolsko leto 2001/2002 3. d, razredničarka Tatjana Pernat Bajiĉ, Štefanija Baranja, Petra Ciglar, Suzana Denša, Mateja Gjergjek, Melita Hajdinjak, Joţica Horvat, Andreja Horvat, Doroteja Horvat, Gorazd Horvat, Leonardo Horvat, Milan Hozjan, Mateja Jeneš, Lilijana Kozic, Mitja Linhard, Gabrijela Lukaĉ, Štefan Lütar, Suzana Maĉek, Klaudija Škerget, Monika Turha, Tamara Zupaniĉ, Petra Zver, Sabina Ţökš, Klaudija Šolsko leto 2002/2003 3. d, razredničarka Metka Prelog Baranja, Andreja Domitrica, Leonida Domjan, Smiljana Ferĉak, Jernej Forjan, Daniel Hajdinjak, Andrejka Hozjan, Mateja Kirec, Renata Kociper, Nives Lesjak, Gabrijela Lesjak, Nina Leţ, Natalija Obal, Mateja Rantaša, Tomaţ Rudolf, Ksenja Seršen, Melita Šef, Mirka Šinko, Niko Škraban, Mojca Tanacek, Darja Titan, Martina 196 Vegi, Darja Vegiĉ, Klaudija Vodovnik, Jasmina Vrabiĉ, Boris Vreĉiĉ, Peter Zelko, Nataša Zelko, Zlatko Zelko, Zoran Ţerdin, Sonja Ţganjar, Petra Šolsko leto 2003/2004 3. e, razredničarka Danijela Zelko-Škalič Agiĉ, Eldin Baranja, Larisa Berden, Polona Cmor, Melani Denša, Dominik Fras, Vesna Gerenĉer, Andrej Grah, Zvonka Horvat, Imana Horvat, Leja Horvat, Meri Horvat, Zdravko Kolar, Martin Kotnik, Rok Lebar, Miran Miholiĉ, Ingrid Mitnjek, Martina Peternel, Sašo Ritlop, Maja Smej, Darja Šiftar, Boštjan Špari, Saša Vogrinĉiĉ, Danilo Vuĉko, Petra Zadravec, Lidija Zadravec, Matej Šolsko leto 2004/2005 3. e, razredničarka Alenka Lapoši Škafar Abraham, Ines Baša, Lidija Baša, Robert Benko, Andreja Bertalan, Kristija Ĉrnel, Maja Domitrica, Marinka Filipiĉ, Mateja Forjaniĉ, Valerija Gjerek, Mojca Golob, Rajko Gomboc, Aleš Habjaniĉ, Robert Horvat, Andreja Kleiderman, Igor Kociper, Milojka Kovaĉ, Nina Kustec, Laura Litrop, Jernej Magdiĉ, Katja Megliĉ, Matjaţ Novak, Nataša Ošlaj, Sašo Peĉek, Simona Pertoci, Denis Sapaĉ, Mateja Šebjaniĉ, Barbara Šnepf, Livijana Stojisavljeviĉ, Katja Sukiĉ, Alen Ţupanec, Mateja Zver, Anja Šolsko leto 2005/2006 3. e, razredničarka Joţica Jordan Eman Banfi, Natalija Brunec, Jasmina Ĉontala, Polona Frumen, Polonca Gjergjek, Petina Grah, Andreja Halas, Janja Horvat, Denis Horvat, Valerija Hozjan, Mario Kauĉiĉ, David Majcen, Mojca Makovec, Bojana Mikuţ, Monika Novak, Luka Ozmec, Ivica Polak, Maja Sarjaš, Andrej Smodiš, Teja Šegovc, Boris Škrjanec, Sandra Titan, Marjana Vidnar, Nuša Voĉanec, Danijela Vogrinec, Saša Zoboviĉ, Karin Ţohar, Andreja Graj, Stanislav Šolsko leto 2006/2007 3. e, razredničarka Marija Kolenko Antolin, Janja Borovnjak, Leon Dominko, Danica Filipiĉ, Monika Forjan, Alen Glavaĉ, Laura Grah, Patricija Horvat, Andreja Horvat, Đenifa Jaušovec, Tjaša Korent, Martina Kralj, Natalija Liner, Matej Mesariĉ, Anja Mlinariĉ, Mario 197 Plahut, Nina Pucko, Mateja Rašĉan, Peter Roškar, Dejan Sapaĉ, Sašo Soviĉ, Marjana Tišlar, Klavdija Tušek, Uroš Vida, Denis Virag, Liljana Vuĉko, Davor Vukoviĉ, Blaţ Šolsko leto 2007/2008 3. e, razrednik Edvard Jakšič Anderliĉ, Laura Blaţeviĉ, Nataša Bogdan, Adrijana Cetl, Sandra Ficko, Danijela Gorĉan, Melani Gorza, Doroteja Halabarec, Laura Henzel, Maja Horvat, Melisa Horvat, Mihaela Hul, Leon Karakatiĉ, Denis Kerman, Ines Kranĉiĉ, Nina Magyar, Viktorija Markoĉ, Petra Merklin, Matej Mihoriĉ, Monik Pergar, Blaţ Potrĉ, Tadeja Predojeviĉ, Domen Ruţiĉ, Anja Starman, Tina Štuhec, Alen Tomaţiĉ, Gregor Toplak, Denis Votek, Mirjana Vrabelj, Dušan Vukoviĉ, Nina Šolsko leto 2008/2009 3. e, razredničarka Joţica Jordan Eman Antolin, Doroteja Benkiĉ, Monika Ficko, Doroteja Filipiĉ, Olivija Flisar, Dajana Forjan, Anja Horvat, Zena Hozjan, Denis Jerebic, Sandra Kerman, Lidija Košar, Sandra Lah, Aleksandra Lukaĉ, Andreja Lukman, David Mariĉ, Tamara Moĉnik, Damjana Novak, Aleksandra Petek, Mateja Ratej, Metka Roţman, Martin Roţman, Tanja Šimuniĉ, Tilen Škerget, Andreja Varga, Maja Vidonja, Mateja Vidonja, Sandra Vöröš, Nino Vršiĉ, Nina Erţen, Kaja Golob, Tadeja Gungl, Uroš Horvat, Jan Horvat, Sanja Horvat, Santana Kelenc, Niki Kerman, Špela Koltaji, Benjamin Leandres, Damjan Markoja, Marija Perkiĉ, Uroš Poredoš, Tina Pucko, Sara Ropoša, Sabina Šalika, Janja Škraban, Iva Štrakl, David Štrakl, Petra Vršiĉ, Jernej Vršiĉ, Nina Šolsko leto 2009/2010 3. e, razrednik Silvo Kociper Balaţic, Danijela Banfi, Borut Brunec, Ţan Ĉiriĉ, Mateja 198 ZAKLJUČNI RAZREDI DO LETA 2000 Šolsko leto 1963/1964 4. a, razredničarka Alojzija Obal Bagari, Terezija Berke, Jelka Brumen, Irena Ĉrnko, Terezija Hari, Cvetka Horvat, Anica Karakati, Dragica Kolmaniĉ, Marjeta Koštrica, Marta Kozic, Katarina Kranjec, Ema Petek, Daniela Rajh, Nada Sraka, Matilda Toth, Elvira Treppo, Nada Veren, Milica Virag, Marija Vujnović, Nada Vütek, Ibolka 4. b, razredničarka Amalija Prelog Babiĉ, Marta Balaţic, Sofija Belec, Antonija Cipot, Marjeta Ĉerpnjak, Marija Doma, Anica Domjan, Irma Donša, Marija Gyöfi, Jolanda Kelenr, Vera Kos, Vera Košalin, Šarika Lukovnjak, Matilda Magaši, Joţe Mekiš, Zora Peĉek, Marjana Rajtar, Angela Recek, Francka Smej, Katarina Šalika, Marija Šinko, Marija Tratnjek, Joţefa Vogrin, Genovefa Vogrinec, Helena Vukan, Greta Zrim, Marjeta Ţelodec, Štefan Prašnikar, Marija Ritlop, Agneza Soboĉan, Marija Stojko, Vera Šadl, Štefka Šĉanĉar, Nada Šĉavniĉar, Ema Talaber, Terezija Vegiĉ, Marija Zamuda, Joţica Šolsko leto 1965/1966 4. a, razredničarka Vera Jagličič Šolsko leto 1964/1965 4. razred, razrednik Anton Praček Abraham, Eva Bojnec, Amalija Ĉuriĉ, Rozalija Erlaĉ, Ivica Glavaĉ, Katica Glavaĉ, Slavica Glavaĉ, Terezija Grand, Renata Heindler, Marija Hirei, Elizabeta Huzjan, Nataša Horvatiĉ, Štefka Kavaš, Marija Kovaĉiĉ, Anica Kuhar, Olga Kutoša, Marija Lajnšĉek, Irena Legen, Slava Magdiĉ, Angela Meolic, Rozalija Pauĉiĉ, Nada Potoĉnik, Joţica Arnšek, Breda Baša, Bernarda Casar, Vera Cimerman, Gabrijela Doma, Marija Domitic, Katarina Domijan, Anka Duh, Irena Edšid, Ivan Farkaš, Elizabeta Gubiĉ, Sidonija Horvat, Karel Jeriĉ, Danica Kohek, Marjeta Kornhausler, Marija Kerec, Joţica Koroša, Janez Kuzma, Evgen Laci, Pavel Lipai, Zdenka Majc, Joţe Meolic, Marija Mesariĉ, Franc Peterka, Cecilija Potoĉnik, Joţica Rous, Cecilija 199 Stanek, Vera Sukiĉ, Lidija Šebjan, Joţica Šinkec, Sidonja Šparaš, Eva Tušek, Elizabeta Virag, Marija Ţerdin, Anica 4. b, razredničarka Ema Kneţevič Dokl, Martina Fekonja, Olga Horvat, Marjana Klement, Darja Klukoviĉ, Nada Knaus, Angela Kolar, Dragotina Köveš, Katarina Lendvaj, Nada Menhart, Pavla Nemec, Anica Obal, Albina Paniĉ, Joţica Poredoš, Elizabeta Potoĉnik, Majda Pozderec, Gizela Rauter, Joţica Ropoša, Marija Skuhala, Marija Söke, Katarina Šiftar, Erna Ţekš, Dragica Šolsko leto 1966/1967 4. razred, razrednik Anton Praček Balaţic, Marta Baligaĉ, Marija Bencik, Slavica Bunderla, Vera Ĉarni, Erika Celec, Vera Duh, Sidonija Gonza, Metka Gorĉan, Zita Gruškovnjak, Franc Horvat, Joţe Kmetec, Miran Kofjaĉ, Majda Kolariĉ, Anica Korošak, Lidija Korpiĉ, Gizela Kozic, Erika Kreslin, Joţe Mauĉec, Angela Mlinariĉ, Marija Pintariĉ, Helena Prašnikar, Ana Štaus, Marija Vuĉko, Katarina Vuĉko, Marija Zafošnik, Miroslava Ţnuderl, Silva Šolsko leto 1967/1968 ODSEK AMBULANTNOBOLNIČNI 4. a, razredničarka Alojzija Obal Fariĉ, Franc Flegar, Miran Forjan, Nada Graj, Martin Györek, Angela Hafner, Marija Holcman, Štefan Jambor, Elza Kikec, Veronika Kolmanko, Kristina Kološa, Emilija Kustec, Terezija Lepoša, Štefan Martinec, Stanko Maroša, Marija Matjašec, Margareta Mešiĉ, Nada Nemec, Alojzija Novak, Regina Panker, Anica Potoĉnik, Vincencija Rajnar, Anica Smodiš, Marija Tkalec, Štefan Topolnik, Nada Trajber, Marija Treppo, Dragica Weingerl, Marija Vukan, Irma Ţganjar, Regina ODSEK PEDIATRIČNI 4. b, razredničarka Lidija Kumin Berdon, Majda Beţek, Rozalija Ĉarni, Darinka Ferfolja, Angela Forjan, Anica Fras, Bernarda Horvat, Gizela Horvat, Marta Kološa, Jelka Kološa, Majda Kramberger, Sidonija Lük, Marija Maroviĉ, Silvo Meriĉnjak, Angela Mlinariĉ, Katarina Nemet, Hermina Pintariĉ, Bernarda Pojbiĉ, Olga Razdevšek, Dragica Recek, Štefka Šinkec, Olga Škafar, Marija Vugrinec, Terezija Vrtiĉ, Ema 200 Šolsko leto 1968/1969 ODSEK AMBULANTNOBOLNIČNI 4. a, razrednik Marjan Pavlič Berendijaš, Marija Bjedor, Olga Ficko, Nada Gomboši, Joţica Grabar, Majda Horvat, Bernarda Horvat, Cvetka Hozjan, Marija Kornhausler, Ivanka Makovec, Majda Meolic, Olga Mohar, Helena Perdigal, Mira Pintariĉ, Gizela Poĉiĉ, Milena Soboĉan, Gabrijela Šĉavniĉar, Vera Weindorfer, Emilija Vohar, Bernarda Vohar, Dragica 4. b, razredničarki Ema Kneţevič in Marija Bratkovič Bagola, Karolina Balaţic, Marta Bratinšĉak, Marjana Dittrich, Elizabeta Fujs, Majda Kauĉiĉ, Vekoslava Jeriĉ, Alojzija Kerĉmar, Slavica Kiraly, Helena Koĉar, Nada Lebar, Olga Lovenjak, Jelka Mesariĉ, Ana Mesariĉ, Marija Perdigal, Štefanija Prizmiĉ, Miroslava Puĉko, Miroslava Rantaša, Helena Svatina, Antonija Šaruga, Neţika Zver, Matilda Šiftar, Andrej Tratnjek, Anastazija Tratnjek, Kristina Tratnjek, Nada Vidic, Mija Vrabelj, Rosvita Vugrinec, Marija Šolsko leto 1969/1970 4. b, razredničarka Barica Kralj ODSEK AMBULANTNI 4. a, razredničarka Marjeta Drvarič Barbelj, Valerija Brešĉak, Majda Careviĉ, Helena Ĉontala, Kristina Debeleak, Dušica Dervariĉ, Gizela Forjan, Stefanija Fošner, Nada Hartman, Joţe Hiršl, Marja Kolmanko, Ida Kastelic, Olga Kafjaĉ, Marjan Kranjec, Štefan Kuzma, Bernarda Lainšĉak, Alojzija Markoviĉ, Franĉiška Meško, Nada Mlinariĉ, Nada Nemec, Nada Orban, Nada Piškur, Olga Podlesek, Danica Poredoš, Margareta Sabotin, Kornelija Sancin, Nevenka Sukiĉ, Marjeta Šeruga, Mirko ODSEK PEDIATRIČNI Bot, Marija Ĉinĉ, Marija Dittrich, Ana Duh, Marija Dţuban, Zdenka Forjan, Nada Frumen, Darinka Gregorec, Danica Glaţar, Milena Grajner, Marija Horvat, Bernarda Horvat, Danica Janĉar, Marta Kerec, Antonija Kodila, Marta Kous, Greta Litrop, Alojzija Magdiĉ, Marjeta Miloševiĉ, Nada Molnar, Zdenka Petek, Angela Petek, Cecilija Pintariĉ, Justina Slana, Zvonka Rus, Boţena Trajber, Pavla Trajber, Terezija Tratnjek, Terezija Vegi, Ivanka Ţibrik, Ana Ţitek, Olga 201 Šolsko leto 1970/1971 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4.a razredničarka Vera Jagličić Ambroţ, Cvetana Antolin, Vera Arnuš, Mira Gaberc, Vida Gašpar, Marta Goldinskij, Nada Gomboc, Branko Horvat, Agata Koĉar, Marija Kolar, Vida Kološa, Marjana Miklavţina, Nevenka Milušiĉ, Gordana Ovĉek, Cveta Radkoviĉ, Joţica Striĉević, Jadranka Števanĉec, Cveta Vuĉko, Katarina 4.b, razredničarka Marija Bratkovič Bauer, Anica Bergles, Dragica Györek, Genovefa Hleb, Dragica Kisilak, Marija Korošec, Irena Kramar, Terezija Kutoša, Albina Lang, Milena Novak, Biserka Pavel, Milan Penhofer, Valerija Peterka, Tatjana Pozniĉ, Silva Roţman, Ana Tibaut, Helena Vogrinĉiĉ, Zorica Ţalik, Joţef Ţekš, Majda Ţibrik, Cvetka Šolsko leto 1971/1972 4. a, razredničarka Alojzija Obal Andejek, Joţe Beloglavec, Blanka Eman, Anton Gabor, Marija Hašaj, Mira Jeriĉ, Marija Kovaĉ, Šarika Lang, Milena Lešnik, Šreĉko Mauĉec, Marjan Meško, Daniela Moĉnik, Metka Perko, Irma Peterka, Angela Pertoci, Marjeta Pintariĉ, Franc Roţman, Alojzija Ainic, Marta Smodiš, Majda Sreš, Alojz Šadl, Marjeta Šoštariĉ, Marija Šormaz, Ivanka Štaus, Joţica Tratnjek, Marija Vidoviĉ, Majda Vinšek, Joţefa Vihar, Alojzija Zadravec, Martina Zelko, Danica Zver, Ana Ţagar, Bojana Ţitek, Joţica 4. b, razredničarka Lidija Kumin Berglez, Bojana Ĉavĉiĉ, Marica Donša, Ana Gajser, Darinka Gomboši, Marija Gutman, Anica Holcman, Marija Horn, Ljudmila Hozjan, Marija Kozar, Helena Klekl, Joţefa Kološa, Irma Korent, Ruţa Kozic, Marija Kutoš, Zdenka Lutar, Vlasta Matjašiĉ, Mira Meško, Albina Potoĉnik, Sonja Pukljavec, Ana Radišiĉ, Marta Reţonja, Zdenka Rodi, Mirjana Sušnik, Vera Špindler, Marija Ternek, Vilma Vuĉko, Bernarda Zarka, Zdenko Šolsko leto 1972/1973 4. a, razrednik Franc Zrinski Auer, Melita Baligaĉ, Blanka Boroviĉ, Darinka Drvariĉ, Marija Fujs, Marjana Horvat, Brigita Horvat, Hermina Horvat, Joţica Letonja, Metka 202 Lejko, Zdenka Kolbl, Cvetka Košnik, Štefka Kovaĉiĉ, Lidija Poropat, Ibolka Rengeo, Darinka Reţonja, Majda Ropoša, Lidija Ropoša, Marija Šimon, Miljana Tušak, Marica Vegi, Valerija Virag, Cvetka Vuĉko, Dragica Zver, Ana 4. b, razrednik Marjan Pavlič Domajnko, Danica Drvariĉ, Irma Felkar, Joţe Ferencek, Irena Flegar, Marija Gergoriĉ, Helena Glaţar, Lidija Grajfoner, Darinka Hari, Helena Ivkov, Zora Kovaĉeviĉ, Cvetka Kerec, Marija Klar, Štefka Klemar, Slavica Kološa, Zlata Korpiĉ, Ivanka Kos, Pavel Kovaĉ, Terezija Kuzmiĉ, Lidija Luthar, Aleksander Magdiĉ, Ksenija Pihlar, Slavica Pozvek, Brigita Prelog, Danica Šarkezi, Cvetka Šavel, Dragica Širovnik, Mira Volmut, Marjan Ţinkoviĉ, Cvetka Ţnuderl, Zdenka Šolsko leto 1973/1974 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Darinka Škrjanec Berc, Nada Ĉerni, Angela Faršang, Joţica Gregorec, Joţica Glavaĉ, Terezija Hamler, Ljudmila Karba, Sonja Kološa, Majda Makovec, Jelislava Melasko, Bogdana Novak, Irena Papiĉ, Zdenka Pauĉiĉ, Lilija Pintariĉ, Cvetka Seĉkar, Marija Skledar, Marija Slavinec, Majda Smodiš, Olga Smodiš, Silva Stajnko, Irena Šaruga, Majda Temlin, Bernarda 4. b, razredničarka Barica Kralj Bagoroš, Jordanka Bavĉar, Vida Ciglar, Joţe Gregor, Majda Györek, Felicita Kardoš, Agneza Kardoš, Elizabeta Koĉar, Štefka Kohek, Joţe Kolbl, Martin Kološa, Majda Kovaĉ, Darinka Kovaĉiĉ, Zdenka Kurbus, Anica Makoter, Ljudmila Nemec, Oton Norĉiĉ, Magda Pucko, Bojan Rus, Nada Serec, Ana Soviĉ, Vida Ţerdin, Marija Ţinkoviĉ, Zora Šolsko leto 1974/1975 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Vera Jagličič Bagari, Majdica Balaţic, Ignac Ferenĉak, Marija Gabor, Zorica Halabarec, Silva Herman, Eta Holcman, Olga Holsedl, Vida Husar, Marija Jendriĉ, Joţica Koroša, Danica Korpiĉ, Alojz Kuzma, Zdenka Mihelj, Dušan Miholiĉ, Marta Mlinariĉ, Martin Ogrinec, Majda Peršak, Janez Reţonja, Emilijana Šipoš, Zdenka 203 Temlin, Milena Verbanĉiĉ, Štefan Virag, Andrej Vuk, Irena Zorjan, Anton 4. b, razredničarka Barica Kralj Banko, Violeta Barber, Nada Berc, Nada Bohar, Vesna Bukovec, Marija Cmager, Joţica Ĉolnik, Majdica Filipiĉ, Zvonka Glavaĉ, Marija Gumilar, Erika Horvat, Sonja Kiselak, Olga Kozar, Marija Krampaĉ, Ivka Lepoša, Slavica Magdiĉ, Cecilija Markoja, Ivanka Pozder, Sneţana Puhan, Ana Rajner, Marija Rous, Marija Sukiĉ, Erika Šabjan, Darinka Šantavec, Marija Šteiner, Sonja Števanĉec, Marjeta Treppo, Breda Vitez, Marija Vreĉiĉ, Sabina Vunderl, Silva Šolsko leto 1975/1976 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Alojzija Obal Andrejek, Stanko Beznec, Sonja Bogdan, Olga Cipot, Blanka Dervariĉ, Irena Dervariĉ, Zdenka Filipiĉ, Danica Gjerkeš, Matilda Huber, Angela Jelen, Tatjana Jerebic, Marija Juhnov, Cvetka Kolbl, Marta Kostric, Vlasta Matko, Marija Nemeš, Milan Pušenjak, Zdenka Solar, Mira Šavel, Olga Šinkec, Marjana Turner, Zinka Urbanĉiĉ, Marija Vinko, Mira Vöröš, Janez Vrabl, Majda Zver, Emilija 4. b, razredničarka Lidija Kumin Antolin, Brigita Bagoroš, Biserka Brus, Zvonka Ĉinĉ, Danica Forjan, Cvetka Glavaĉ, Terezija Gutman, Ema Jerman, Sonja Kapun, Marija Kociper, Ana Kolbl, Sonja Kodila, Bernardka Mekicar, Marjana Merklin, Danica Merklin, Zdenka Mihoriĉ, Janja Muhiĉ, Vida Ouĉek, Marta Papiĉ, Olga Sitar, Milena Smej, Genovefa Sršen, Bernarda Stajnko, Marjeta Vidoviĉ, Irena Zorko, Marija Zver, Katarina Ţökš, Majda Šolsko leto 1976/1977 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Marija Zadravec Balaţic, Anica Bedekoviĉ, Marina Cipot, Nada Ĉurman, Angela Ficko, Anica Grabar, Majda Gyergyek, Darja Horvat, Darinka Horvat, Nadica Jerebic, Joţe Kostrica, Majda Kozlar, Marija Krajnc, Anica Kulĉar, Magdalena Lutar, Nada Murkoviĉ, Marta Novak, Marjeta Prša, Silva Raduha, Vera Recek, Štefka Škrobar, Lidija Vuĉko, Luĉka 204 Vuĉko, Marija Vuk, Slava Ţuniĉ, Neţka 4. b, razredničarka Irena Jakus Barbariĉ, Vida Bauman, Brigita Dajĉar, Milica Farkaš, Marina Gomboc, Cvetka Hoheger, Joţica Horvat, Marinka Husar, Majda Jaušovec, Marjana Koĉar, Hilda Kozar, Marija Mariĉ, Marija Mesariĉ, Milena Olah, Anica Pergar, Hilda Rac, Majda Šadl, Joţica Štajer, Marija Štesl, Darinka Štotl, Marija Tratnjek, Slavica Vogrinĉiĉ, Angela Zrinski, Joţica Zver, Pavla Ţilavec, Majda 4. c, razredničarka Majda Beer SMER PEDIATRIČNA Biro, Marija Dettelbach, Bernarda Felkar, Vesna Gönc, Elizabeta Grah, Marija Hamler, Cvetka Horvat, Angela Jeriĉ, Marija Jošar, Terezija Kavaš, Helena Kuhar, Dragica Lepoša, Dragica Novak, Olga Peterka, Angela Sever, Olga Šadl, Nada Šebjan, Ivanka Škafar, Irena Škaliĉ, Silva Škraban, Valerija Škrlec, Milena Špindler, Marta Vidner, Emilija Zrinski, Danica Zanjkoviĉ, Joţica Ţekš, Cvetka Šolsko leto 1977/1978 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Darinka Škrjanec Baša, Cvetka Bunderla, Evgen Ĉrnko, Joţe Glavaĉ, Nada Gomboc, Hermina Horvat, Ivan Horvat, Lidija Horvat, Zdenka Hozjan, Olga Kolbl, Marija Kozlar, Milena Kumin, Erna Lenić, Ivica Lutar, Majda Menciger, Dragica Nabergoj, Marko Poredoš, Bernarda Rola, Milan Sinic, Helga Špilak, Marta Štuhec, Mira Trajber, Joţe Zrim, Viktor Ţerdin, Joţica Ţitek, Koloman 4. b, razredničarka Meta Tinev Balek, Majda Balaţic, Joţica Beĉan, Vida Boţiĉ, Evgenija Ĉerpnjak, Bernarda Flegar, Majda Gašpariĉ, Zarja Gomboši, Zlatka Janeţiĉ, Marjana Kardoš, Majda Kokol, Bernarda Korţe, Martina Kukovec, Cvetka Meckar, Darinka Meolic, Joţica Mikec, Ivanka Puĉko, Sonja Rajnar, Dragica Šavel, Majda Viher, Darinka Vogrinĉiĉ, Vera Zorko, Jelka SMER PEDIATRIČNA 4. c, razredničarka Daniela Mörec Belaj, Metka Bencik, Eva Ĉolig, Elizabeta Fartelj, Vanda Fehir, Ţuţana Filip, Emilijana Gujtman, Zdenka 205 Horvat, Vida Kelenc, Cilka Kepe, Majda Kiraly, Elizabeta Kous, Zalika Kralj, Cvetka Kramar, Marinka Kukojca, Dragica Lackoviĉ, Lidija Legen, Erika Novak, Dragica Seĉko, Dragica Šteiner, Sida Tonĉiĉ, Vlasta Vogrinĉiĉ, Marija Vrbnjak, Vekoslava Ţalik, Ivanka Šolsko leto 1978/1979 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Marjeta Drvarič Berke, Štefan Budja, Silvestra Flisar, Branko Gabor, Joţica Goriĉanec, Marina Hozjan, Zdenko Janĉar, Franc Kerec, Milena Koren, Vera Kovaĉiĉ, Marina Maroh, Milena Mencigar, Mileva Mihaliĉ, Mira Novak, Daniel Perša, Bojana Preinšperger, Ibolka Rajner, Lidija Rascan, Vida Saver, Dragica Serec, Olga Sedonja, Branko Škodnik, Joţe Vrankar, Alenka Volf, Joţica Vereš, Joţef Zadravec, Jadranka Zadravec, Terezija 4. b, razredničarka Barica Kralj Adaniĉ, Marjeta Bekö, Helena Buĉek, Irena Bukovec, Anica Bukovec, Zlatka Ĉerneka, Vlasta Ĉernjaviĉ, Slavica Fehér, Erika Gider, Cvetka Gyergyek, Marija Gjerek, MArija Horvat, Marija Klovar, Marina Krajnc, Majda Lenarĉiĉ, Zdenka Makovecki, Majda Nemeth, Elizabeta Norĉiĉ, Zorica Novak, Silva Pergar, Marina Petroviĉ, Helena Plohl, Marija Poredoš, Brigita Prša, Silva Špilak, Nada Zrim, Olga Ţilavec, Joţefa 4. c, razredničarka Ema Györek Babiĉ, Mirjana Benko, Angela Cimerman, Sonja Gavez, Marjana Gjerek, Marija Gjerkeš, Olga Hanc, Marija Hozjan, Verona Ivanšiĉ, Ingrid Jeriĉ, Nevenka Kuhar, Ana Küplen, Marija Martinec, Helena Prelec, Anica Pušenjak, Sonja Simoniĉ, Darja Solar, Ivanka Somi, Gizela Sraka, Stanislava Šabjan, Alenka Šibanko, Mira Škafar, Marija Tot, Gizela Tola, Nevenka Zavec, Danica Ţiţek, Klara Šolsko leto 1979/80 4. a, razredničarka Olga Lenart SMER AMBULANTNOBOLNIČNA Bauer, Jolanka Benko, Franc Bokan, Cvetka Bertalaniĉ, Andrej Brenĉiĉ, Zvonko Cvetko, Bernarda Denša, Stanislav Domainko, Milena Drvariĉ, Alenka Gaber, Milena Hamler Bosilj, Ana Hozjan, Angela Jakiša, Liljana Jakiša, Zlatko 206 Jakloviĉ, Magda Jošar, Dragica Jug, Drago Juhnov, Peter Kolariĉ, Cvetka Kolenko, Marija Kovaĉiĉ, Ivan Moţi, Anica Serec, Bernarda Sreš, Ţarko Škaliĉ, Slavko Šoštarec, Cvetka Škaliĉ, Ljudmila Ţinkoviĉ, Majda Ţoldoš, Franc 4. b, razredničarka Marjeta Drvarič Andrejek, Olga Bagar, Marjeta Barber, Cvetka Baţika, Slavica Barat, Marija Belcl, Darinka Ĉervek, Erika Fuis, Angela Glavnik, Olga Gomboc, Marjeta Gregorec, Joţefa Györek, Štefanija Horvat, Dragica Horvat, Erna Jakopec, Breda Kar, Simona Kovaĉ, Cecilija Kozlar, Katarina Kranjec, Marija Kolariĉ, Marija Lajovic, Tatjana Lipiĉ, Marjeta Maĉek, Majda Matko, Vesna Mesariĉ, Bernarda Ploj, Erna Ritlop, Majda Vindiš, Joţica Vohar, Gabriela Zver, Jasna 4. c, razredničarka Lidija Kumin SMER PEDIATRIČNA Balaţek, Valerija Berden, Majda Ĉasar, Angela Duh, Gabriela Glavaĉ, Terezija Graber, Eva Hauko, Lidija Jaklin, Marijana Jeriĉ, Antonija Karlovĉec, Nada Kepe, Dragica Klepec, Petra Kokot, Nevenka Kovaĉiĉ, Ivanka Krĉmar, Majda Lopert, Joţefa Martinec, Marija Molnar, Darinka Petek, Martina Prelog, Joţica Puhar, Bernarda Škafar, Rozalija Škrebiĉ, Vilma Zanjkoviĉ, Jerka Šolsko leto 1980/ 81 4. a, razredničarka Marija Apšner AMBULANTNOBOLNIČNA Balaško, Marta Flisar, Cvetka Gjergek, Rozvita Gorĉan, Zora Gregorec, Ivanka Hercan, Janko Horvat, Jasna Horvat, Lilijana Jaroš, Nada Kavaš, Marija Kisilak, Daniel Kisilak, Drago Kojić, Ţeljko Kous, Helena Kovaĉiĉ, Vida Kozic, Štefan Kunšek, Jerica Longer, Koţica Mariĉ, Oto Mlinariĉ, Mihael Müller, Mirjana Roškar, Zvonka Skledar, Milan Soviĉ, Blanka Špilak, Franc Vogrinĉiĉ, Stanko Zadravec, Marjana Ţalig, Zdenka Ţemliĉ, Katarina 4. b, razredničarka Anica Urbančič Balaţic, Marija Breznik, Majda Buĉek, Brigita Cimerman, Zdenka Ĉrnko, Terezija Fujs, Dragica Gregorec, Ivana Horvat, Antonija Horvat, Vera Ivaniĉ, Marijana Jug, Tatjana Kisilak, Slavica Kornik, Ana Koroša, Vera Leskovšek, Joţica Magdiĉ, Bernarda Mord, Dragica 207 Norĉiĉ, Jasna Panker, Ana Šebjaniĉ, Marija Vogrin, Majda Vuĉko, Breda Zver, Bernarda Ţabot, Zdenka Ţinko, Jelka Ţiţek, Lidija SMER PEDIATRIČNA 4. c, razredničarka Darinka Crnkovič Bakan, Marija Ĉontala, Majda Flegar, Cvetka Flisar, Milena Fujs, Nada Horvat, Irena Horvat, Marija Ivanec, Katarina Juranoviĉ, Marjeta Jus, Gizela Kerec, Verica Kociper, Zlatka Korošec, Marjeta Kramar, Mirjana Magdiĉ, Terezija Norĉiĉ, Vlasta Petek, Cvetka Reţonja, Irena Širovnik, Joţica Špilak, Magdalena Varga, Lidija Vuĉak, Erika Vuĉko, Marija Vuĉko, Nada Ţalik, Cecilija Ţiţek, Anastazija Šolsko leto 1981/1982 4. a, razredničarka Marija Zadravec Balaţic, Alojz Bokan, Nada Cvetko, Dušan Ĉergöli, Bernarda Ferĉak, Marija Fric, Vida Frumen, Cvetka Gazdag, Marija Hari, Milan Horvat, Marija Horvat, Marjeta Kalamar, Drago Kolbl, Anica Kozar, Ciril Kozar, Metod Mariĉ, Dragana Mariĉ, Joţefa Mihaliĉ, Svetlana Moršiĉ, Darinka Novak, Miran Pirnat, Janja Puĉko, Amor Rogan, Joţefa Sapaĉ, Helga Smodiš, Štefan Tratnjek, Drago Unger, Silva Vlaj, Janez Vrzel, Marija 4. b, razredničarka Meta Tinev Antolin, Štefanija Babiĉ, Milena Balaţic, Marija Blagoviĉ, Cvetka Buĉek, Ana Ĉrĉek, Ana Fajfar, Brigita Glavaĉ, Terezija Gorenji, Majda Hajdinjak, Marija Horvat, Nadja Hozjan, Katarina Kapun, Marina Karas, Joţefa Kosi, Joţefa Lebar, Ana Mariniĉ, Gabrijela Pivar, Milena Rac, Mira Rajnar, Lea Ribnikar, Nataša Sreš, Marija Števanĉec, Mirjana Šticl, Simona Temlin, Mojca Tibaut, Cvetka Uzelac, Lilijana Vogrinec, Nada Ţekš, Gabrijela SMER PEDIATRIČNA 4. c, razredničarka Majda Beer Buzeti, Lidija Drekoviĉ, Ljubica Geder, Tatjana Huber, Tatjana Kalamar, Danica Kauĉiĉ, Nada Kavaš, Tatjana Kolmaniĉ, Milena Koren, Marija Kranjec, Anica Lovernĉec, Joţica Nemec, Milena Novak, Brigita Pisnjak, Marta Pleĉko, Brigita Prša, Rozina Šeruga, Milena Tratnjek, Marjana Trstenjak, Stanka Vogrinĉiĉ, Danica Zavec, Angela Zidariĉ, Marjana Ţalik, Zdenka 208 Šolsko leto 1982/1983 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Darinka Škrjanec Balaţic, Martin Bašiĉ, Silvo Berden, Melita Berke, Marjan Dokl, Miroslav Gašpar, Danica Horvat, Erika Janţa, Joţe Jandriĉ, Tatjana Horvat, Ladislav Kolariĉ, Štefan Kranjec, Simon Küplen, Terezija Markoja, Zlatko Mataj, Suzana Šipliĉ, Marija Števanec, Joţe Tivadar, Elizabeta Utroša, Brigita Varga, Rozalija Vida, Elizabeta Vratar, Zdenko Vuk, Miroslav Vukeliĉ, Gojko Zadravec, Milena Zver, Irena Zemljiĉ, Marta 4. b, razrednik Drago Kuhar Babiĉ, Silva Bohnec, Milena Duh, Majda Forjan, Darinka Gerlec, Liljana Horvat, Minka Kociper, Milena Koĉar, Silva Kolar, Marija Lackoviĉ, Irena Lang, Nada Lipiĉ, Suzana Luk, Liljana Lutrov, Vesna Mauĉec, Vesna Pavlinjek, Joţica Puvar, Liljana Rengeo, Marija Skremka, Anica Stanek, Helena Šĉap, Bernarda Šoštariĉ, Spomenka Temlin, Suzana Tratnjek, Bernarda Vidnar, Majda Vogrinĉiĉ, Cvetka 4. c, razredničarka Ema Györek Arvaj, Gabrijela Benko, Darinka Bukovec, Majda Ĉiĉek, Zlatka Dajĉar, Mira Dugar, Terezija Felkar, Lilijana Gjerek, Terezija Jaklin, Gizela Jerebic, Emilija Kovaĉ, Sabina Kšela, Martina Kuzma, Anemarija Matjašec, Cecilija Mencigar, Joţica Mešiĉ, Martina Moge, Majda Ošlaj, Marjana Raduha, Mira Rihar, Milena Rihar, Stanka Skledar, Vida Tratnjek, Edita Trstenjak, Elizabeta Zadravec, Ema Zavec, Suzana Zorec, Irena Šolsko leto 1983/1984 SMER AMBULANTNOBOLNIČNA 4. a, razredničarka Marjeta Drvarič Albert, Marija Bagari, Vera Banfi, Brigita Brenĉiĉ, Lea Bertalaniĉ, Herman Copot, Benjamin Devetak, Romana Dubrovski, Suzana Drlc, Marija Gajšek, Damjana Godvajs, Roman Golob, Robert Györköš, Gabriela Juhovac, Zdenka Janĉariĉ, Joţe Jelenovec, Tatjana Kavaš, Anica Kavaš, Bernarda Kodela, Rastko Lajnšĉek, Majda Lornsak, Goran Lebar, Alenka Lepoša, Desanka Müller, Janez Obal, Dušan Piberĉnik, Magdalena Sukiĉ, Joţe Šeruga, Slava Špes, Milena Šturm, Jasna Vogrinec, Branka Zemljiĉ, Mojca 209 Ţiţek, Ingrid 4. b, razredničarka Daniela Mörec Antolin, Marija Bagari, Irena Borko, Irena Caharijas, Tatjana Cunk, Milena Ĉiriĉ, Dušica Fajfar, Anica Felbar, Terezija Fiala, Vladimira Gomboc, Zinka Holcman, Zdenka Horvat, Janja Huber, Mirjana Janĉar, Cvetka Juriĉ, Klavdija Juršnik, Olga Kavaš, Ana Kerec, Danica Kološa, Albina Merklin, Lea Ošlaj, Anica Oršoš, Zdenka Podnar, Alenka Rantaša, Joţica Sapaĉ, Marta Šĉavniĉar, Joţica Štuhec, Natalija Trop, Jolanda Török, Milena Utroša, Ivanka Zver, Bernarda Ţupec, Kristina Šolsko leto 1984/1985 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Darinka Crnkovič Balaţic, Štefan Bogdanoviĉ, Aleksandra Dokl, Robert Domjan, Roman Dšuban, Darko Gabor, Milena Gjerek, Gabriela Horvat, Matija Iliĉ, Robert Jenko, Marta Jerebic, Zvonko Jug, Alenka Jureš, Bojana Kerĉmar, Metka Kokol, Tanja Kolmanko, Bojan Labazan, Metka Lidiĉ, Metka Luthar, Leonida Marjanoviĉ, Vlasta Mencigar, Janko Mesariĉ, Joţefa Mihaliĉ, Marjana Novak, Desanka Ostanek, Lea Petroviĉ, Mojca Prkiĉ, Irena Radman, Daniela Rajbar, Joţica Rajner, Renata Schnabl, Petra Štaman, Bojan Tomašiĉ, Manja 4. b, razrednik Tone Novak Ĉeh, Olga Ĉeh, Stanislava Ĉerĉinović, Nevenka Ĉuriĉ, Cecilija Ĉuriĉ, Marija Feher, Jolanda Feješ, Liljana Fideršek, Simona Frumen, Marjeta Gabor, Marija Golob, Jelka Holsedl, Bernardka Horvat, Antonija Hrnĉiĉ, Marjetka Jurkoviĉ, Irena Kardoš, Metka Kerec, Helena Kolenko, Marija Krajnc, Ksenija Kreslin, Zdenka Lašiĉ, Martina Maruško, Andreja Matko, Melita Mlinariĉ, Anica Novak, Liljana Pozderec, Marija Šipec, Ester Šipec, Marija Števanec, Marjana Tropenauer, Suzana Ţekš, Mojca Šolsko leto 1985/1986 4. a, razredničarka Marija Zadravec Bakan, Branko Bencik, Darinka Benko, Marjeta Bukovec, Liljana Divjak, Danica Fašalek, Angela Fras, Marjetka Grah, Vera Heric, Suzana Kavaš, Ciril Ketiš, Rudolf Kociper, Marija Kornik, Marija Kramberger, Natalija Krpiĉ, Edita Rajner, Maksimiljana Roškar, Ksenija Roţanc, Robert 210 Smodiš, Karlo Škerget, Tatjana Škrjanec, Franc Šobar, Barbara Špur, Melita Vrbanjšak, Greta Zadravec, Izidor 4. b, razredničarka Majda Beer Brunec, Zdenka Fekonja, Mihaela Flisar, Olga Forjan, Bernarda Gider, Lidija Kardoš, Sonja Kiralj, Doris Koša, Rozalija Kranjec, Suzana Kreft, Dragica Kreft, Suzana Kuĉan, Metka Lebar, Cilka Lovrec, Brigita Meznariĉ, Irena Mlakar, Lidija Ošlaj, Metka Raj, Joţica Rogan, Breda Seretin, Alenka Smej, Marija Sukiĉ, Bernarda Treiber, Estera Vogrinec, Marjana Vrbnjak, Cvetka Ţiţek, Marjana Šolsko leto 1986/1987 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Darinka Škrjanec Balaţic, Marjeta Benko, Bernardka Cigan, Andreja Donša, Stanko Grah, Robert Grnjak, Irena Habjaniĉ, Joţe Horvat, Ciril Horvat, Silvija Jerebic, Katica Lovrenĉiĉ, Ana-Zalika Mariĉ, Boris Mlakar, Bernarda Novakoviĉ, Liljana Osterc, Majda Pörš, Štefan Raduha, Joţica Rob, Radojka Šafariĉ, Valerija Šĉanĉar, Darko Špur, Lidija Števanĉec, Silva Vuĉkiĉ, Robert Vöröš, Kornelija Zelko, Erika 4. b, razredničarka Ema Györek Boroviĉ, Suzana Ĉarni, Klavdija Firman, Erika Hofman, Marta Horvat, Martina Hödl, Irena Iliĉ, Suzana Kavĉiĉ, Alenka Kerec, Marjeta Kovaĉ, Olga Kovaĉiĉ, Marjana Kriţan, Nada Matjašiĉ, Darja Sabo, Renata Sraka, Julijana Sukiĉ, Alenka Šadl, Sabina Štefanec, Anica Šuman, Irena Vuĉko, Slavica Ţerdin, Cilka Šolsko leto 1987/1988 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Meta Tinev Bojnec, David Gider, Andrej Iskra, Antonija Jantolek, Sabina Karba, Dragica Kerec, Lidija Klobasa, Andreja Knupleţ, Maja Kološa, Anna Lutar, Ivanka Manić, Vera Manić, Vesna Matis, Miran Novak, Milena Prem, Bernarda Sedonja, Karmen Strah, Daniela Vezer, Sonja Vreĉa, Mirjana Ţerdin, Sonja 4. b, razredničarka Ema Györek Bagari, Simona Bernjak, Lea Dettelbach, Blanka Fašalek, Angela 211 Filipiĉ, Klavdija Granfola, Alenka Janţekoviĉ, Nataša Kaiser, Karmen Kavaš, Eva Kociper, Danica Korpiĉ, Tanja Kovaĉ, Terezija Krpan, Natalija Magdiĉ, Marta Mikec, Mirjam Obal, Marjana Poredoš, Majda Rajsar, Irena Roškar, Andreja Sukiĉ, Cvetka Ţnidariĉ, Irena Šolsko leto 1988/1989 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Olga Lenart Balaţic, Sandra Baranja, Mišel Bencik, Robert Ĉurman, Anita Donša, Irena Flisar, Edita Forjaniĉ, Andreja Fartelj, Sonja Hauţar, Alenka Kelemen, Sandra Koter, Tanja Lenart, Simona Lük, Renata Lukinoviĉ, Metka Misleta, Benjamin Mlinariĉ, Karmen Sabo, Suzana Šemen, Joţica Trnjek, Marko Vereš, Alenka Zanjkoviĉ, Petra Zelko, Bernarda Zorko, Mateja Ţnuderl, Tamara Šolsko leto 1989/1990 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Marija Bugar Antoliĉ, Alenka Bakan, Igor Bac, Nada Balaţic, Boštjan Bencik, Darja Brković, Irena Copot, Metka Gaber, Erika Gjuran, Joţe Horvat, Aleš Jelenovec, Natša Jurinec, Marjan Kavaš, Tomaţ Kociper, Bernarda Kolbl, Renata Košar, Romana Kovaĉ, Stanislav Kukovec, Tanja Kutoš, Sonja Lang, Monika Lenarĉiĉ, Sebastjan Lutar, Bernarda Meriĉnjak, Ivanka Mihoriĉ, Darja Rehar, Suzana Stanko, Dragica Šabjan, Leon Šavel, Renata Štajer, Andrej Vajs, Mateja Šolsko leto 1990/1991 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razrednik Franc Duh Bencik, Suzana Ĉurman, Vesna Forjan, Mihaela Fujs, Sandra Horvat, Petra Kocuvan, Rihard Kozloviĉ, Suzana Kriţaniĉ, Matej Kuzma, Mihaela Lainšĉak, Drago Mesariĉ, Simona Norĉiĉ, Marija Novak, Boţa Rac, Štefan Šek, Marjan Škraban, Peter Tinev, Sonja Vaupotiĉ, Saša Vehar, Sabina Verban, Zdenka Vinkoviĉ, Riharda Vrbnjak, Robert Zelko, Suzana 4. b, razredničarka Mira Vaupotič Bagari, Mirjana Dunaj, Marjanca Gergar, Brigita Gider, Lidija Glavaĉ, Anica Godina, Lidija Gomboc, Zdenka 212 Karoli, Tadeja Kerĉmar, Majda Koren, Melita Krizmaniĉ, Mateja Kuzma, Mateja Majstorović, Nuša Mekiš, Bernardka Nemec, Nataša Recek, Melita Rihtaršiĉ, Alma Sakoviĉ, Gabriela Števanec, Ivanka Turin, Jana Vogrin, Mateja Ţiţek, Cecilija Šolsko leto 1991/1992 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Ema Györek Baĉi, Simona Baĉiĉ, Petra Balaţic, Dejan Baranja, Dijana Barbariĉ, Janez Bencak, Bojan Berendijaš, Robert Ĉarni, Tomaţ Flegar, Sandi Friškiĉ, Samuel Gaberc, Bojan Gazdag, Magdalena Geld, Romana Hodţar, Boštjan Kegelj, Aleš Koltaj, Valerija Legen, Zdenka Lehner, Tatjana Puhan, Dejan Rajner, Tatjana Selĉan, Nina Seršen, Darja Sinic, Urška Sinokapĉev, Aleksander Šiftar, Boris Zajmi, Leonard 4. b, razredničarka Meta Tinev Bencik, Alison Bencik, Martina Broder, Mojca Bunderla, Angela Ĉurman, Rosvita Dolgov, Maja Donko, Ksenija Fartek, Bernarda Ficko, Jelka Grebenar, Natalija Hari, Marjana Horvat, Anita Horvat, Joţica Jug, Tatjana Kerec, Josefine Kohek, Marija Majc, Renata Mauĉec, Mirjana Mlakar, Mihaela Sabathy, Maša Sakoviĉ, Sonja Vaupotiĉ, Lolita Zadravec, Andreja Zadravec, Natalija Bogdan, Damjan Boškoviĉ, Liljana Casar, Nada Cigüt, Natalija Ĉepin, Elizabeta Dolamiĉ, Simona Farizi, Ali Ficko, Melita Gazdag, Magdalena Gomboc, Bernartka Horvat, Ivan Jambrošić, Julija Karlovĉec, Alenka Kos, Vojka Kosednar, Mateja Kosmajer, Andrejka Kuĉan, Darja Kukovec, Damir Magdiĉ, Mihael Lebar, Melita Oĉek, Roland Panker, Melita Plohl, Nataša Reţonja, Renata Sever, Klaudija Slana, Elvira Šadl, Irena Toplak, Renate Varga, Suzana Vogrinĉiĉ, Anita Vogrinĉiĉ, Sabina Vrtiĉ, Robert 4. b, razredničarka Olga Lenart Šolsko leto 1992/1993 ZDRAVSTVENO VARSTO – ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Marija Zadravec Bavĉar, Vladimira Balaţic, Dragica Berendijaš, Robert Derviši, Afrima Ficko, Alenka Ficko, Jelka Flisar, Danijel Fras, Melita Gumilar, Anita Henzlin, Natalija Horvat, Darja 213 Klanĉar, Tamara Kovaĉ, Simon Kovaĉiĉ, Tomislav Kranjec, Simona Krauthaker, Melita Kustec, Marko Martinuzzi, Mario Mauĉec, Danijel Mihaliĉ, Karmen Miklošiĉ, Renata Novak, Alenka Pozderec, Sandra Seĉko, Simona Serec, Dejan Smolko, Anita Sovar, Blaţenka Šeruga, Damir Šijanec, Marjana Šparaš, Mihaela Štefanec, Klaudija Vogrinec, Alenka Vörös, Metka Vratariĉ, Simona Zadravec, Andreja Šolsko leto 1993/1994 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razrednik Saša Babič Bergles, Ciril Cigüt, Anita Dominko, Klavdija Domonkoš, Tomaţ Farkaš, Erika Felbar, Simon Fujs, Mihaela Gerenĉer, Renata Horvat, Marko Karlovĉec, Lidija Karoli, Barbara Kerec, Marjana Kociper, Štefka Kolmanko, Melita Kuhar, Nataša Lendvai, Mihaela Lilek, Tomislav Mauĉec, Suzana Milinkoviĉ, Milena Pozdrec, Petra Pörš, Dušanka Pušenjak, Aleksandra Rautar, Boštjan Ropoša, Maja Sukiĉ, Jasna Vinkoviĉ, Matjaţ Vlaj, Robertina Vouri, Bojana Wernig, Darko Zadravec, Klavdija Zrim, Marija 4. b, razredničarka Marija Bugar Dervariĉ, Simona Erjavec, Liljana Franc, Claudija Herman, Aleksander Kerec, Sonja Klement, Mojca Kovaĉ, Jernej Kozlar, Renata Krpiĉ, Dejan Lazar, Monika Lovrenĉiĉ, Mihaela Lukaĉek, Dušica Lutar, Mateja Misleta, Ksenija Mörec, Darja Novak, Tamara Ozvatiĉ, Bojana Pajnhart, Tomaţ Pal, Kristina Peterka, Marija Rakovec, Primoţ Romih, Boštjan Roţman, Jasna Sabotin, Mihaela Šipoš, Judita Šĉavniĉar, Irena Štaman, Branka Ziernfeld, Vesna Šolsko leto 1994/1995 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Mira Vaupotič Ajdnik, Andrej Berden, Urška Bojnec, Tadeja Ciglar, Dejan Cipot, Fabijan Gomboc, Darija Habot, Karmen Hegeduš, Leon Jakšiĉ, Edvard Kolmanko, Tomislav Korošec, Jerica Mariĉ, Simona Mencigar, Danilo Murtiĉ, Zlatka Novak, Dominik Ošlaj, Marija Papiĉ, Nataša Peĉek, Darja Rašĉan, Matej Škrilec, Mateja Štefanec, Darja Štrakl, Bernarda Turk, Roberta Valec, Kristjan Vogrinĉiĉ, Bojan Zelko, Danijela Ţohar, Silvija 4. b, razrednik Drago Vaupotič Bunderla, Anita Copot, Anita Debelak, Saša 214 Fekonja, Denis Gjörek, Mateja Horvat, Tatjana Horvat, Suzana Imre, Klaudija Kardinar, Marko Kurnjek, Silvana Macun, Karmen Martinuzzi, Manuela Pahor, Saša Pušenjak, Darko Šiftar, Vesna Štefanec, Tanja Trstenjak, Laura Veberiĉ, Karmen Zver, Andejka Ţalman, Polonca 4. c, razredničarka Zlatka Lebar Balaţic, Mateja Casar, Anita Cener, Drago Domajnko, Sonja Emberšiĉ, Smiljana Flegar, Andreja Gomboc, Anton Hanţel, Daniela Herma, Joţe Kerman, Lidija Kovaĉiĉ, Monika Magdiĉ, Martina Mauĉec, Joţek Novak, Anita Radoviĉ, Vanda Roţman, Monika Sukiĉ, Milanka Šantavec, Darja Trajbariĉ, Simona Petek, Sabina Šolsko leto 1995/1996 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Meta Tinev Baumgartner, Karmen Bobovec, Katja Ferĉak, Martina Gomboc, Janja Gomboc, Simona Gostan, Bojana Hari, Simona Horvat, Andreja Janĉar, Darja Jeriĉ, Andreja Kuhar, Danijela Lapoša, Melita Mikoliĉ, Damjan Mörec, Tinkara Pihlar, Sebastijan Pintariĉ, Robert Püvar, Andreja Rengeo, Nataša Škraban, Blanka Šlebinger, Petra Štesl, Andreja Šuklar, Suzana Tibaut, Brigita Vašcer, Martina Vogrinec, Andreja Ţlebiĉ, Joţe 4. b, razredničarka Ema Györek Bauer, Sandi Bergles, Liviana Bodanec, Andreja Ermenyi, Beata-Diana Feuš, Aleksandra Fras, Bojana Gabor, Gabrijela Golob, Mitja Horvat, Erik Jaušovec, Irena Karas, Borut Kutnjak, Daniela Kuzma, Nina Ledinšek, Marjan Lesjak, Mateja Mohar, Tomaţ Perša, Dejan Ploj, Natalija Pušenjak, Tadeja Sever, Simona Šipliĉ, Vesna Škrbiĉ, Daniel Štelcl, Andreja Tonkoviĉ, Sanja Vogrinĉiĉ, Ludvik Weit, Anabela 4. c, razredničarka Brigita Štumpf Boţiĉ, Dejan Cipot, Simona Ĉizmazija, Simona Fartek, Bernarda Ferenĉak, Klavdija Gider, Jana Horvat, Roman Hozjan, Damjan Keţmah, Janja Kocet, Sabina Kozar, Bernarda Kramar, Sandra Krempl, Gabrijela Krenos, Sonja Lajnšĉek, Branko Magdiĉ, Mateja Marĉeta, Suzana Oletiĉ, Lidija Perš, Mojca Sapaĉ, Leon Šebjaniĉ, Boštjan Turha, Brigita Utroša, Dejan Varga, Regina Vöröš, Damjana 215 Šolsko leto 1996/1997 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razrednik Franc Duh Balaško, Dejan Balaţic, Aleksandra Bratkoviĉ, Tanja Brest, Marija Brümen, Sandra Ĉaĉinoviĉ, Peter Erlih, Tjaša Habjaniĉ, Gordana Kapun, Urška Kauĉiĉ, Danijela Kociper, Silvo Kralj, Matej Lonĉar, Sandra Malaĉiĉ, Kristjan Malaĉiĉ, Stanislav Mariĉ, Simona Mikoliĉ, Boris Peršak, Daniela Osterc, Nataša Škrlec, Simona Šoštariĉ, Evgen Vereš, Dušan 4. b, razredničarka Olga Lenart Banfi, Petra Bukviĉ, Ksenija Ĉasar, Simona Donša, Danijela Fekonja, Katarina Gajšek, Metka Gomboc, Marjetka Graj, Amadea Hari, Aleksandra Hodţar, Simona Horvat, Danilo Horvat, Joţica Ivaniĉ, Daniel Kauĉiĉ, Polonca Kolariĉ, Dejan Kovaĉ, Sabina Krištof, Viktorija Lejko, Dragica Mesariĉ, Alen Palatin, Melita Pergar, Anita Petek, Štefka Pleĉko, Miro Recek, Gabrijela Rudolf, Dejan Šardi, Andreja Šinko, Sabina Škrlec, Mihaela Vuĉak, Uroš Zadravec, Jasmina Zver, Monika Ţiviĉ, Ljubiša Moršiĉ, Mojca Petroviĉ, Klaudija Sokler, Andreja Šijanec, Angelca Škraban, Lidija Šoštariĉ, Uroš Štof, Mateja Vida, Konrad Vrbanĉiĉ, Mirta Vrbanĉiĉ, Sonja Zorjan, Daniela Ţabot, Tatjana 4. c, razrednik Boţidar Šalamon Bedök, Monika Bugar, Katja Bunderla, Edita Ĉasar, Matej Ĉeh, Martin Ficko, Matjaţ Flac, Jasmina Karas, Danijel Kenda, Manja Knafelj, Ivor Kuĉan, Melita Kuhar, Milena Kukec, Mojca Kuzma, Martina Madjar, Tanja Makovecki, Nina Marhold, Jurij Mlinariĉ, Monika Novak, Tanja Podlesek, Petra Serdt, Tanja Sever, Joţef Šebjaniĉ, Aleksandra Šenveter, Petra Šilec, Mario Bagoroš, Suzana Belec, Damjana Bencak, Melita Berden, Borut Domajnko, Natalija Donša, Monika Dţuban, Darja Feuš, Boštjan Flisar, Agica Gašpar, Tatjana Haloţan, Lidija Hari, Danijela Horvat, Dejan Horvat, Tomaţ Hozjan, Joţica Jeneš, Robert Kamniĉar, Peter Kreslin, Mirjana Lebar, Aleksandra Lonĉar, Mojca Magyar, Melinda Majc, Danijela Šolsko leto 1997/1998 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Marija Bugar 216 Škrget, Polonca Veseli, Jasmina Vogrin, Gabrijela Zeĉeviĉ, Suzana Zver, Sonja Ţalik, Karolina 4. b, razrednik Saša Babič Balaţic, Borut Bertalaniĉ, Sandra Bošnak, Barbara Brilej, Andreja Bukošek, Rebeka Ćosić, Aleksandra Erniša, Dejan Erniša, Mitja Flisar, Aleš Horvat, Andrej Horvat, Darko Horvat, Mojca Jelenovec, Simon Kerĉmar, Janez Koren, Vesna Kovaĉec, Miroslav Kralj, Matej Laĉen, Drago Legen, Tadeja Makovec, Metka Oblak, Stanko Petek, Darja Puĉko, Aleksandra Pušenjak, Nina Slana, Sanja Smej, Simona Stariĉ, Irena Sukiĉ, Melita Šimonka, Urška Štefanec, Jernej Štrakl, Daša Tibaut, Jasna Zver, Klavdija 4. c, razredničarka Genovefa Virag Babiĉ, Edita Balaţic, Nataša Cimbola, Klavdija Celec, Branka Crnkoviĉ, Marino Denša, Andreja Drvariĉ, Štefan Filipiĉ, Tomaţ Fujs, Anita Gerebic, Štefan Gorĉan, Daša Gorza, Valentina Lazar, Simona Maršiĉ, Martina Matis, Martin Neţiĉ, Alenka Polaniĉ, Peter Potoĉnik, Sebastijan Rajnar, Katja Rajnar, Klavdija Rantaša, Branko Serec, Petra Simoniĉ, Brigita Soboĉan, Metka Stojanovska, Hristina Šparakl, Andrej Štunf, Simona Tivadar, Anita Vukan, Gregor Zadravec, Simon Zemljiĉ, Irena Šolsko leto 1998/1999 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razredničarka Zlatka Lebar Abraham, Tanja Ĉurin, Damjana Dumić, Dušan Fükaš, Denis Gutman, Silvestra Györek, Tomaţ Hren, Tonĉka Huber, Andreja Jakob, Monika Kavaš, Damjan Kociper, Matej Mauĉec, Jana Ritonja, Tadeja Rogaĉ, Matej Šinko, Uroš Vernik, Mateja Vodeb, Bojana Zavec, Jerneja Ţalik, Martina 4. b, razredničarka Saša Šabjan Broder, Mirjana Cajger, Dejan Denša, Boštjan Fajfar, Janja Fujs, Nataša Gaber, Sandra Gomboc, Nataša Hajdinjak, Andreja Hedţet, Simon Jaklin, Sabina Ješovnik, Valerija Kokot, Valentina Kosec, Tjaša Koveĉec, Miroslav Kozlevĉar, Andrejka Kuhar, Petra Lovrenĉiĉ, Jasna Mihoriĉ, Daniela Novak, Bojan Pavalec, Daniela Pertoci, Aleš Pintariĉ, Aleš Potoĉnik, Martina Rogaĉ, Andrej Roškar, Petra Sedonja, Simon Strniša, Daniela Svetec, Aleš Šarkezi, Zdenka 217 Šiftar, Simona Šlatau, Tadeja Vršiĉ, Suzana Ţalik, Monika 4. c, razredničarka Mira Vaupotič Buĉek, Melita Crnkoviĉ, Petra Ĉasar, Nadja Dajĉar, Dušan Galoviĉ, Mojca Golinar, Janja Grah, Manuela Grašiĉ, Renata Gutman, Vanja Hanţel, René Branko Herzog, Matevţ Jakopec, Karin Jug, Manuel Knez, Zlatka Kosi, Renata Kovaĉiĉ, Valerija Lindiĉ, Ines Maĉek, Stanka Moĉnik, Maja Mulec, Matej Novak, Anita Perĉić, Kristijana Prajndl, Dušanka Sedmak, Simona Segeri, Vesna Šadl, Mojca Turza, Boštjan Vargazon, Zoran Veindorfer, Damijan Volf, Edita Zamuda, Andreja Zajnkoviĉ, Matevţ Šolsko leto 1999/2000 ZDRAVSTVENI TEHNIK 4. a, razrednik Daniel Donša Ajanović, Lejla Anţelj, Borut Berden, Petra Berden, Renata Bizilj, Tamara Camplin, Miran Denša, Tatjana Harej, Mateja Hozjan, Jasna Jerebic, Daniel Koren, Danijel Kosi, Jana Lukaĉ, Monika Nerad, Nina Pal, Joţica Premoša, Pavla Roudi, Katarina Stajnko, Robert Šemrl, Simon Trstenjak, Simona Zver, Mojca Ţuljeviĉ, Ivana 4. b, razredničarka Meta Tinev Bagarai, Urška Bombek, Sabina Farkaš, Simona Fujs, Gordana Fekonja, Martina Horvat, Renata Jakob, Sebastian Jošar, Saša Koren, Jasmina Koroša, Polonca Kranjec, Konrad Lovenjak, Sonja Majcenoviĉ, Andrej Marušiĉ, Andrej Nagy, Aleksandra Novak, Martina Peršoh, Brigita Petroviĉ, Zoran Polanec, Klavdija Pucko, Anita Raduha, Sabina Rajh, Andrej Rogaĉ, Polonca Sintiĉ, Alenka Sreš, Nina Šiško, Kristjan Tonkoviĉ, Robert Vereš, Bojan Vuĉko, Roman Zavec, Martina 4. c, razredničarka Ema Györek Breznik, Maja Brunĉiĉ, Natalija Celec, Natalija Ĉinĉ, Martina Dani, Primoţ Đukiĉ, Vanja Grah, Matej Hajdinjak, Anita Horvatiĉ, Blanka Hrastiĉ, Mateja Kardoš, Darja Kauĉiĉ, Tanja Luci, Rok Mariĉ, Darjan Mariniĉ, Sonja Mencigar, Mateja Nemec, Vito Pelcar, Boštjan Raduha, Boris Reţonja, Majda Rojht, Natalija Roţman, Petra Sraka, Monika Škrlec, Simona Štivan, Lidija Vuĉak, Damjan Vuĉko, Andreja Zrim, Jasmina 218 4. d, razredničarka Brigita Štumpf Bauman, Mojca Benko, Dejan Bohanec, Marina Cmor, Veronika Ĉiriĉ, Marija Erjavec, Damjana Hüll, Matej Jakiĉ, Darja Kosi, Silvija Koudila, Sašo Kranjec, Zoran Lendvaj, Jana Melin, Metka Mihoriĉ, Sašo Perša, Simon Peršak, Branka Ploj, Simona Rašĉan, Sonja Rogan, Joţe Roţman, Mojca Rus, Mateja Sabotin, Damjana Soviĉ, Matej Sukiĉ, Sreĉko Veren, Nataša Zemljiĉ, Aleš Zemljiĉ, Klaudija Ţökš, Gabrijela 219 ČAS V SLIKI … 220 221 222 223 224 225 LITERATURA IN VIRI Nekateri avtorji prispevkov so se pri pisanju opirali tudi na literaturo in vire, navedene v nadaljevanju. LITERATURA Pajnkiher M. Teoretiĉne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor, 1999. Gordon M. Negovalne diagnoze-priroĉnik. Maribor: Radizel: Rogina, 2003. Ivanuša A, Ţeleznik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008. Hajdinjak G, Megliĉ R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2006. VIRI Arhivsko gradivo Srednje zdravstvene šole Murska Sobota 226 K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM DIJAKOV Posebna zahvala velja vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu k sodelovanju s pisanjem besedil ali s posredovanjem slikovnih gradiv. Zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki ste kako drugaĉe prispevali k izidu zbornika ob 50-letnici srednje zdravstvene šole v domaĉi regiji. Organizacijski odbor, katerega smo sestavljali ravnateljica Zlatka Lebar, Mira Vaupotiĉ, pomoĉnik ravnateljice Boţidar Šalamon, Danijela ZelkoŠkaliĉ in Judita Kalamar, si je zastavil cilj, da zberemo ĉim veĉ prelomnih trenutkov, ki so se odvijali skozi pestro 50-letno zgodovino. K sodelovanju smo povabili lepo število nekdanjih dijakov, uĉiteljev in sodelujoĉih z našo ustanovo, in tako je nastal naš prvi zbornik, ki zajema delovanje vseh petdeset let. V besedilih, kjer so pisci to sami ţeleli, so slogovno zaznamovane besede zaradi izvirnosti ostale nespremenjene. Z novim šolskim letom smo zakorakali novemu desetletju naproti, zato je prav, da pet desetletij obeleţimo tudi s slavnostno akademijo, tokrat pod mentorstvom kolegice Brigite Štumpf Soviĉ. Kolegica Mira Vaupotiĉ se je potrudila, da je posebej za to priloţnost zbrala in zapisala vse dijake zakljuĉnih letnikov. Delo je bilo zelo oteţeno, saj so se vrsto let evidence dijakov vodile le roĉno in s tem teţko berljivo, zato se iskreno opraviĉujemo za morebitne napake v zapisu imena oz. priimka. Zaradi natanĉne evidence bi bili veseli, ĉe nam posredujete pravilen zapis. Judita Kalamar 227 KAZALO VSEBINE ZLATIM SPOMINOM NA POT ........................................................................................... 3 RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE......................................................... 8 Helena Ravniĉ ................................................................................................................... 9 TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO .................................................... 9 Katarina Vinĉec ............................................................................................................... 16 SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI MEDICINSKI ŠOLI............................................................................................................................ 16 Darinka Škrjanec ............................................................................................................. 21 LJUBLJANĈANKA V POMURJE … ......................................................................... 21 Marija Zadravec .............................................................................................................. 23 ZAĈETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA..................................................... 23 SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S SOSEDNJIMI USTANOVAMI .. 27 Milka Kavaš .................................................................................................................... 28 ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ĈASTITLJIVIH 50 LET DELOVANJA.......... 28 SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60. IN 70. LETIH ...................... 31 Gena Virag ...................................................................................................................... 32 BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA KONEC 60. LET ......................................................................................................... 32 Barica Kralj ..................................................................................................................... 35 MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961 ..................................................... 35 Ema Mesariĉ .................................................................................................................... 39 NEKOĈ IN DANES .................................................................................................... 39 Katarina Berglez .............................................................................................................. 41 MOJI SPOMINI OB OBLETNICI ............................................................................... 41 Erika Ţilavec ................................................................................................................... 45 DRAGA NAŠA SLAVLJENKA.................................................................................. 45 Meta Tinev ...................................................................................................................... 48 40-LETNA ĈUDOVITA NAVEZA ............................................................................ 48 IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA .................................................. 50 Ema Gjörek ..................................................................................................................... 51 KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO POLNIH 35 LET DELA NA »MOJI« ŠOLI ............................................................................................ 51 Franc Duh ........................................................................................................................ 54 TO, KAR ĈLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI, KATERIH NIT JE STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE … ........................................................ 54 SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH .......................................................................... 63 Romana Vozliĉ ................................................................................................................ 64 MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ĈASU USMERJENEGA IZOBRAŢEVANJA............. 64 Tanja Flegar .................................................................................................................... 65 IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE FAJN … ................ 65 Sabina Šebjan Jaklin ........................................................................................................ 68 228 S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE ŠOLE ............. 68 Jerneja Šavel .................................................................................................................... 70 TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN ZAHTEVEN POKLIC ME VABI … ...................................................................................................................... 70 DOMAĈI UTRINKI ........................................................................................................... 72 Irena Šumak .................................................................................................................... 73 PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE .................................................................. 73 Edvard Jakšiĉ................................................................................................................... 82 UĈENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAĈINA ŢIVLJENJA .......................................... 82 Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................. 83 POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ĈAS......................................................................... 83 Jana Buĉar ....................................................................................................................... 87 POUĈEVANJE PRVE POMOĈI NA NAŠI ŠOLI ....................................................... 87 Irena Šumak .................................................................................................................... 91 POUĈEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA ............................................ 91 Danijela Zelko-Škaliĉ ...................................................................................................... 95 V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV ............................. 95 PROJEKTNI TEDEN - UĈNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE .......................... 96 Tatjana Pernat .................................................................................................................. 98 USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOĈI TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ POMOĈI IN OSKRBE ................................................................................................ 98 Brigita Štumpf Soviĉ ......................................................................................................103 SLOVENSKA BESEDA V OĈEH NAJSTNIKA .......................................................103 Metka Prelog ..................................................................................................................106 USTVARJALNOST JE NAGRAJENA ......................................................................106 Marjeta Bagola ...............................................................................................................107 BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE ......................................................................................107 Ivan Ropoša....................................................................................................................109 ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH ..........................................................109 Bojan Šebjan ..................................................................................................................111 ODLIĈNI ŠPORTNIKI ..............................................................................................111 Tajda Gredar ...................................................................................................................113 PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI .......................................................113 Laura Bertalaniĉ .............................................................................................................114 V SKRBI ZA STAREJŠE ...........................................................................................114 UTRINKI IZ TUJINE ........................................................................................................117 Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................118 LITERARNI NATEĈAJ .............................................................................................118 ABSCHIED ............................................................................................................118 VERTRAUEN ........................................................................................................121 SEHNSUCHT .........................................................................................................123 Renata Roţanc ................................................................................................................125 Z ANGLEŠĈINO V SVET - LONDON......................................................................125 Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................126 POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA.......126 ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE .............................128 229 Tatjana Pernat .................................................................................................................129 ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIĈJE NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE ...................................................................................................................................129 Genovefa Virag .......................................................................................................129 Irena Šumak ............................................................................................................130 Zlatka Lebar............................................................................................................131 POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL ..................................................................................133 Edvard Jakšiĉ..................................................................................................................134 ZNAĈILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI ..........................................................................................................................134 IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN STROKOVNIH PREDMETIH ...................................................................................134 IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIĈNEM POUKU .....................................................136 Danijela Zelko-Škaliĉ .....................................................................................................137 TUDI BOLNIĈAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI – IZZIV PRIHODNOSTI..........................................................................................................137 PRAKTIĈNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD) ...............................139 Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................141 PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREĈEVANJE OSIPA) IN DELO Z NADARJENIMI UĈENCI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA ....................................................................................................................141 SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK ......................................................................142 DELO Z NADARJENIMI UĈENCI ...........................................................................146 ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN DODATNA STROKOVNA POMOĈ ...........................................................................................................................................149 Judita Kalamar ................................................................................................................150 TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN UĈITELJICA ŢIVLJENJA ...................................................................................................................................150 Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje … .................................................................153 Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................154 NAJ DUŠA NE BOLI … ............................................................................................154 Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................157 DODATNA STROKOVNA POMOĈ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA ....................................................................................................................157 IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH USTVARJALCEV ................................159 Martin Tine Mlinariĉ ......................................................................................................160 STOPNJE LJUBEZNI ................................................................................................160 MILOSTNI ĈAS ........................................................................................................160 BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE ..................................................................................160 PEŠĈENE ROKE .......................................................................................................160 ALKIMISTKA ...........................................................................................................161 JUTRANJA PESEM ...................................................................................................161 NA ROŢI CVET .........................................................................................................161 KREATURE DUHA...................................................................................................161 Maša Klariĉ ....................................................................................................................162 LJUBEZEN ................................................................................................................162 Tina Hercan ....................................................................................................................162 230 SMISEL ŢIVLJENJA .................................................................................................162 Martina Jerebic ...............................................................................................................163 »SONĈNI ZAHOD«...................................................................................................163 ZAKAJ? .....................................................................................................................163 Anita Prajnar ..................................................................................................................163 TI................................................................................................................................163 Anita Fridau ...................................................................................................................164 ĈUDNA MOĈ ............................................................................................................164 RAZLIĈNA ŢIVLJENJA ...........................................................................................164 ZELENE OĈI .............................................................................................................165 Urška Horvat ..................................................................................................................165 ZAKAJ ? ....................................................................................................................165 PRIJATELJ ................................................................................................................165 LJUBEZEN ................................................................................................................165 Samanta Bauer ................................................................................................................166 SPRAŠUJEM SE … ...................................................................................................166 Nina Abraham ................................................................................................................166 ZDRAVJE ..................................................................................................................166 NOVO ŢIVLJENJE ....................................................................................................166 Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko ........................................167 (1820-1910) ....................................................................................................................167 Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972....168 Domen Gujtman .............................................................................................................170 KOT HIŠA IZ KART .................................................................................................170 Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................172 KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREĈIŠ NJEGA IN SEBE ..........................................172 Maja Broder ...................................................................................................................174 KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI … .........................................................174 Blaţ Nemec ....................................................................................................................177 NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU .......................................................177 Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................178 ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUĈNI RAZREDI ....................................180 ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000 DO 2010 ...........................................................................................181 Splošnoizobraţevalni predmeti................................................................................181 Strokovnoteoretiĉni predmeti ..................................................................................183 Praktiĉni pouk .........................................................................................................183 Drugi strokovni delavci ...........................................................................................184 Zunanji sodelavci ....................................................................................................184 Pripravnici ..............................................................................................................185 Drugi zaposleni .......................................................................................................185 Boţidar Šalamon ............................................................................................................186 ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA ........................................................................................186 ZAKLJUĈNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000-2010 ..............................................................................188 BOLNIĈARJI-NEGOVALCI .....................................................................................196 ZAKLJUĈNI RAZREDI DO LETA 2000 ..................................................................199 ĈAS V SLIKI … .........................................................................................220 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................226 LITERATURA .......................................................................................................226 231 VIRI .......................................................................................................................226 K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM DIJAKOV ..............227 232
© Copyright 2024