Ul 90/91 - Udarni list
brezplačni časopis december 2012 dvojna številka 90 - 91 letnik 10 AKTUALNO: IZ NAŠIH OBČIN IZ NAŠIH OBČIN petindvajset stopnic Stopimo korak naprej, v boljše leto! Nagovori županov 4 desetletja Renaulta v Novem mestu Matija Slak stran 2 stran 9 stran 24 Človek, ki živi za glasbo in uživa v lepih stvareh. stran 47 AKTUALNO 2 UREDNIKOV KOMENTAR Stopimo korak naprej, v boljše leto! Uroš Kocjan Ob koncu leta se vedno delajo bilance, finančne in tiste drugačne, vsak zase šteje vsa dobra dela, skuša pozabiti neuspešne odločitve, predvsem pa je to čas, ko se sprejemajo odločitve za še bolj uspešno leto. Če bi sklepali po gospodarskih napovedih, bo leto 2013 še težje za Slovenijo, morda bo res v slogu nesrečne trinajstice. Skupni imenovalec vseh napovedi je, da bo treba še bolj zategniti pas, najti dodatne skrite rezerve, da se bo dosegla pričakovana uspešnost, na podlagi katere bomo lahko odplačali vse dolgove za nazaj in si kupili vse tiste nujne stvari, za katere nas iz vseh medijev prepričujejo, da jih moramo imeti. Na vse to prepričevanje si dovolim biti vsaj malo ciničen: »Edino umreti se mora.« Protesti, ki smo jim priča v zadnjih tednih, politične spremembe, na valovih katerih skušajo nekateri zajahati val nezadovoljstva in ga usmeriti v lastne interesne aktivnosti, vedno nove zgodbe izgube človeškega dostojanstva zaradi revščine, vse to je posledica iztirjanja medčloveškega spoštovanja in sodelovanja. Žalostna resnica je to, da se vsaka zloraba moči in oblasti v parcialne namene opravičuje z izjavo:«Oni pred mano so še več ukradli.« Verjamem, da je situacija resna, ampak pogrešam kljub temu nekaj več posluha za resnične težave, ki pestijo slehernega izmed nas. V tekmi za višje, hitreje, močneje počasi izgubljamo stik sami s sabo. Ob tem se spomnim izjave vodiča po najbolj napornem delu poti po Indiji: »Danes bomo počivali, da nas duša ujame.« Ali sploh še vemo, kako je počivati, se oddahniti od norega ritma? Pri tem ne mislim na onemoglo poležavanje pred televizorjem, preko katerega nas bolj ali manj uspešno vzgajajo v potrošnika, ki bo dejansko kupil vse, kar bo nekdo proizvedel. Zanimiv naslov plošče Andreja Šifrerja se glasi: Kdaj ste zadnjič katero stvar naredili prvič? Vsak pri sebi lahko premisli, kdaj se je nečesa lotil povsem od začetka in mislim, da bo pri precejšnjem številu odgovor: že dolgo nazaj. Naj bo letos čas, ko se naučimo nečesa novega, se odpovemo nečemu v dobro nekoga, ki ima veliko manj od nas, dovolimo otroku v sebi, da najdemo nekaj, kar nas resnično spravi v počutje, ko smo bili otroci in se veselili, ki so bile pravzaprav zastonj, ampak neprecenljive. Vsem dobrim ljudem, ki jih zagotovo ni malo, le slabo se jih sliši, ker delajo zelo potiho, a zavzeto, želim v prihajajočih praznikih trenutke oddiha z domačimi, sproščenega počitka s prijatelji, predvsem pa ohranitev pozitivne energije, s pomočjo katere ostaja upanje, da bo prihodnje leto vsaj za odtenek boljše - bodimo tekmovalni na področju medsebojnega sodelovanja, pomoči in spoštovanja! Srečno! DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ SVETNIŠKIH KLOPI Kako dogovor o zasedbi stolčkov udari moj žep? Gregor Macedoni Dogaja se ljudstvo. Ampak bolj v Mariboru, kot kje drugje. Nekateri menijo, da je imel novomeški župan Muhič srečo, da je objavil dokončen neuspeh projekta izgradnje Športne dvorane Portoval lansko leto na začetku počitniškega vrhunca. In se tako izognil jezi navijačev in širše javnosti, ki se je po letu glasnih in suverenih županovih obljub že videla na tekmah evropskega prvenstva v novi dvorani. Pred kratkim sem si ogledal posnetek ob sprejemu novomeških košarkarjev ob osvojitvi zadnjega naslova državnih prvakov. Župan je ob evforičnem skandiranju pokazal na bližnji breg za stadionom in zanosno rekel: » Tukaj bo stala naša nova dvorana«! Če ne bi obljubljal dvorane za evropsko prvenstvo v košarki bi se celo lahko izmaknil, da ni obljubil, kdaj bo dvorana stala. Morda pa je vseeno mislil na neko daljno prihodnost, ko bo evropsko košarkarsko prvenstvo spet v Sloveniji. Niso pa samo neizpolnjene obljube tisto, kar nas mora kot občane skrbeti. Huje je, ko so zaradi odtekanja denarja na raznih koncih in slabega vodenja občinskih podjetij in zavodov neposredno in posredno udarjeni naši žepi. Ali znamo to prepoznati in povezati? V teh dneh sem slišal, kako je predstavnik zdravstvene zavarovalnice pozval vse državljane naj se zavedajo, da je izdan recept, ki so ga dobili od zdravnika in zdravila zaradi kakršnega koli razloga ne potrebujejo, ali pa ga ne bodo porabili, strošek, ki ga v nekem deležu plača ta isti državljan. Komunalne javne službe so zelo zanimiva oblika monopola. Monopola, kjer naj bi apetite brzdala vlada s soglasji na dvig cen. Ampak ali vlada res lahko ob splošnem pritisku vseh občin skrbi za optimalne cene. Navidezni trg elektrike in plina je dolgo poznal samo enosmerno pot cen – navzgor. Pa se je našel nekdo, ki si je želel vstopiti na trg distribucije plina ter osvojiti pomemben tržni delež in je našel cenejše dobavitelje. Zanimivo – kar naenkrat so vsi obstoječi plinski operaterji znižali cene tudi do 30%. Poleg vode in kanalščine so vse pomembnejša postavka naših položnic ravno smeti. Smeti, ki po vsem svetu postajajo velik posel občani plačujemo dvojno: preko investicij v občinskem proračunu in preko vsakomesečnih položnic. Zelo počasi se dvigujejo odstotki ločeno zbranih smeti. Zanimivo! Ločeno zbrane smeti se kot vhodne surovine lahko proda – torej se z njimi zasluži; mešane odpadke pa morajo najeti zunanji izvajalci voziti na odlagališče in tam imamo z njimi potem največje stroške. Zavzamejo največji del omejenega prostora dragega odlagališča. Ko sem v teh dneh slišal, da so kriminalisti začeli preiskovati poslovanje enega od večjih izvajalcev smetarskih storitev, zelo prisotnim tudi v novomeški občini, sem postal pozoren in bo zanimivo kaj se bo iz tega izcimilo. Prepričan sem, da bi lahko novomeška komunala z bolj celovito ponudbo in izvajanjem storitev tudi na področjih, kjer bi lahko z ustvarjenimi presežki financirali negativne rezultate nedobičkonosnih dejavnosti, razbremenila žepe občanov. Na žalost pa je vse, kar smo izvedeli, da je zanimalo sedanjo občinsko koalicijo pred in po volitvah, kdo bo na podlagi glasov občanov (so občani z glasovanjem za določene stranke res želeli braniti stolčke določenih oseb?) ohranil določene stolčke in pridobil nove. Nobenega pogoja doseženih rezultatov in kriterijev, kako se bo izbiralo kadre? Zato prosim ne pišite v izjavah za medije o občinskih krtih in pozabljenih papirjih na WC-ju! Morda Dolenjci nismo enako vroče krvi kot ljudje ob Dravi, smo pa dovolj pametni in razumni, da vemo, da tisto, kar ste delili ni vaše ampak naše. Avtor članka je občinski svetnik Liste Gremo gor! IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 3 Akcijska prodaja od 03.12. do 31.12.2012 www.kolpa.si Razprodaja opuščenih programov kopalniške opreme v outletu, po neverjetnih cenah! Zelo ugodna ponudba: • Sestavi kopalniškega pohištva že od 140,00 €… • Tuš kabina s tuš kadjo že od 115,00 €…. • Posamezne kopalniške omarice po neverjetnih cenah • Velika izbira masažnih kabin in masažnih kadi po znižanih cenah • Prodaja opuščenih programov kopalnih kadi, tuš kadi in tuš kabin.. • Ob nakupu vas čakajo dodatna presenečenja, darila… AKCIJSKI POPUSTI TUDI ZA SANITARNO KERAMIKO, KERAMIČNE PLOŠČICE, LEPILA, ARMATURE… ZALOGA JE OMEJENA !!! Razstavno-prodajnoizobraževalni salon Cesta XV. brigade 49, 8330 Metlika, Slovenija tel.+386/7/36-92-700 [email protected] BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 23 53 Mladi Dolenjci priklicali dedka Mraza NOVO MESTO - Dedek Mraz se je v nedeljo, 9. decembra z okrašenim vlakcem ob spremstvu snežink, jelenov, lisice in maskote Mojce pripeljal na pravljično okrašen osrednji del Glavnega trga v Novem mestu . Kljub mrazu in novo zapadlemu snegu se je zbralo veliko otrok, njihovih staršev in ostalih obiskovalcev. Zapeli in zaplesali so ob nastopu ansambla Mladi Dolenjci, se nasmejali ob vragolijah čarodeja Tonija ter občudovali mlade pevce, ki jih je na oder poklical čarodej. Otroci, ki so težko čakali na srečanje z dedkom Mrazom in njegovo sladko darilce, so se na trgu zadržali skoraj dve uri. Dedek Mraz je s svojim spremstvom odšel na pot v četrtek, 13. decembra popoldne, ko se je s svojim spremstvom najprej ustavil med suhokranjsko mladežjo v občini Žužemberk, in nato do četrtka, 20. decembra obiskal otroke iz Straže, Otočca, Šentjerneja, No- vega mesta, Šmarjeških Toplic, Mirne Peči, pozdravil podgorjanske otroke in svoje letošnje potovanje zaključil v Uršnih selih. Letos bodo dedkovih daril deležni vsi otroci, rojeni med 1.1.2006 in 31.12.2011 v Mestni občini Novo mesto (2644) in občinah Škocjan (280), Šentjernej (495), Straža (264), Mirna Peč (214), Šmarješke Toplice (245) in Žužemberk (311). 4 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Dan dobrodelnega košarkanja NOVO MESTO - Pobudniki projekta „Dan dobrodelnega košarkanja“, ki se bo v novomeški športni dvorani Marof zgodil v nedeljo, 23. decembra, in idejni vodje so člani Športnega društva Malo mesto iz Novega mesta, v okviru katerega deluje tudi košarkarska ekipa Žoltasti Troti. Projekt od samega začetka podpirajo na Agenciji za šport Novo mesto, kjer so organizatorjem takoj priskočili na pomoč, tako z nasveti kot pri sami organizaciji, in jim tudi brezplačno odstopili športno dvorano Marof. V vseslovenskem dobrodelnem turnirju v košarki se bodo udeleženci lahko poleg klasičnega „3 na 3 basketa“ pomerili tudi v metu iz sredine, tekmovanju v zabijanju, metanju trojk in poligonu. Prijavnina za vsakega tekmovalca bo znašala 10 evrov, vsa zbrana denarna sredstva pa bodo namenili za darila otrokom, ki bodo božično-novoletne praznike preživeli v bolnišnicah. Obiskali bodo bolnišnice iz vseh krajev, od koder bodo tisto nedeljo v Novo mesto prispeli ljubitelji žoganja pod koši. Od- zvali so se že tudi številni donatorji, ki pomagajo z nagradami za udeležence, obiskovalce in tudi za otroke. Prijave in informacije sprejemajo na e-mail naslov: [email protected]. Kot je povedal eden od pobudnikov in organizatorjev projekta Luka Mittag, je namen in rdeča nit turnirja, da se bodo udeleženci imeli „fino“ in s tem za otroke v bolnicah, ki se med prazniki ne bodo imeli najlepše, naredili nekaj dobrega. „Na eni strani želimo, da bi se udeleženci počutili dobro in varno in da bi se predbožično nedeljo v Maforu zabavali, po drugi strani pa želimo s tem dejanjem čim več otrokom polepšati praznike. Turnir bo obiskal božiček, če pa bo imel čas, nas bo spremljal tudi v tednu pred novim letom, ko bomo obiskali bolnišnice in otrokom izročili darila“. Na vprašanje, ali bo projekt postal tradicionalen, je Luka Mittag odgovoril: „ Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da v ljudeh okrog nas vzbudimo družbeno odgovornost in skupno željo po nečem dobrem. Ja, želimo, da turnir postane tradicionalen“! Decembrski Rudolfov sejem NOVO MESTO - Tudi letos bo Akcija društvo za razvijanje idej v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Zavodom za turizem Novo mesto od 24. do 31 decembra na Glavnem trgu v Novem mestu organiziralo Rudolfov sejem, s katerim želijo Novomeščanom omogočiti dostop do kakovostnih izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so nadvse primerni za praznično obdarovanje. S sejmom želijo prispevati k izboljšanju ponudbe družabnih prireditev v Novem mestu in prispevati k oživljanju starega mestnega jedra. Na Rudolfovem sejmu bodo rokodelci prodajali svoje izdelke, predstavljali svojo dejavnost in obiskovalcem sejma omogočili sodelovanje pri izdelavi enega od izdelkov in pokazali ali predstavili način oblikovanja svojega izdelka. DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN Pri Škofijski karitas Novo mesto pomoči potrebnih vedno več NOVO MESTO – Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci novomeške Škofijske karitas, ki s 25 župnijskimi karitas in skoraj 500 prostovoljci pokriva Dolenjsko, Bele krajino in Posavje, število prosilcev pomoči narašča, saj krizo občuti čedalje več ljudi. Veča se število prosilcev denarne pomoči, zlasti tistih, ki jih poleg izpada dohodka ob izgubi zaposlitve bremenijo pretekle kreditne obveznosti in tudi vse višje cene storitev, je poudaril direktor Škofijske karitas Novo mesto Igor Luzar. Največ prosilcev za denarno pomoč je z območja Mestne občine Novo mesto, sledita ji kočevska občina in Bela krajina, Število prosilcev za pomoč prehranskih paketov pa je nekoliko manjše. V letošnjem letu so zaznali posledice novega zakona o socialni pomoči, zmedo je bilo opaziti pri družinah, ki so bile več mesecev v negotovosti glede upravičenosti in končno tudi višine posameznih pomoči iz javnih sredstev. Kot je dejal generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto Gregor Vidic, so v letošnjem letu za redne pakete pomoči namenili več kot 30.000 evrov, do novembra pa razdelili skoraj 3000 osnovnih paketov hrane, higienskih pripomočkov in pralnega praška. Iz evropskih zalog so prejeli skoraj 83 ton hrane, drugo evropsko dobavo z dodatnimi 80 tonami pa pričakujejo decembra. Poudaril je še, da so prosilcem pomagali še z oblačili, pri nakupih nujnih življenjskih pripomočkov in z izposojo invalidskih pripomočkov. V obliki denarne pomoči so 326 prosilcem podarili 39.500 evrov za plačilo položnic, 21.000 evrov so namenili 330 otrokom za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, 75 družinam pa so z več kot 13.000 evri pomagali pri plačilu kurjave in plačilu položnic večjih vrednosti. Pri svetovanju v osebnih stiskah so še posebej zaslužni prostovoljci in dejstvo, da se radi posvečajo temu delu, dokazuje tudi veliko zanimanje za izobraževalne dejavnosti, ki so sestavni del usmeritve in programa Karitas. Kot je še dodal Vidic, so tudi letos omogočili letovanje nekaterim družinam, otrokom, mladostnikom in starejšim ljudem. 5 V Krki podelili 135 certifikatov NPK NOVO MESTO - V novomeški Krki so v četrtek, 29. novembra slovesno podelili certifikate nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je 135 sodelavcem izobraževanja za nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) podelil certifikate za štiri poklicne kvalifikacije: proizvodni procesničar v farmacevtski industriji, upravljalec v farmacevtski industriji, procesničar v proizvodnji farmacevtskih učinkovin in procesničar v logistiki farmacevtske industrije. Udeleženci so pri- dobili nacionalno veljavno listino – certifikat, ki opredeljuje njihovo strokovno usposobljenost za delo v farmacevtski industriji. Od leta 2002 je bilo podeljenih že 964 certifikatov, od tega 822 sodelavcem Krke. Krka edina v Sloveniji preverja in potrjuje znanje za pridobitev NPK za področje farmacije. Glas mladih gostil vrhunske mlade pevce ČRNOMELJ - Zavod za kulturo in izobraževanje Črnomelj je tudi letos pripravil Glas mladih, enega največjih slovenskih festivalov za mlade neuveljavljene glasbenike in voditelje programa. Prvi večer je bil namenjen pevcem in duetom, v drugem pa so se predstavile glasbene skupine, ki so se potegovale za nastop na festivalu Schengenfest 2013. Nastope glasbenikov je tokrat spremljala strokovna komisija v sestavi Alenka Gotar, Miha Gu- štin - Gušti, Zmago Šmon, Jernej Zajc in Rudi Vlašič. Prvo mesto je pripadlo skupini Imset iz Domžal, ki bo prihodnje leto nastopila na Schengenfestu v Vinici, druga je bila ljubljanska zasedba Rond Noir, tretja pa novomeška skupina Distrect. Prireditev sta oba dneva povezovali Sanja Cerjak iz Novega mesta in Marina Dražetič iz Črnomlja. 6 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Prebarvali novomeško porodnišnico NOVO MESTO - Sekcija slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je konec novembra organizirala svojo že 14. humanitarno akcijo zapored, katere častni pokrovitelj je bil Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport , in je bila tokrat namenjena novomeški porodnišnici. V enem dnevu je več kot sto slikopleskarjev prostovoljno prebarvalo celotno drugo nadstropje porodnišnice in mlade mamice se bodo v toplih in pastelnih odtenkih barv v prenovljenih prostorih zagotovo dobro počutile. Dobrodelnost slikopleskarjev so toplo pozdravili direktorica bolnišnice Novo mesto Mira Retelj, podžupan Občine Novo mesto Franc Bačar in predstavnik Ministrstva za zdravje Robert Golob. Direktorica Mira Retelj je v družbi Branka Goričana, predsednika organizacijskega odbora in idejnega vodje tekmovanja, tudi simbolično tudi prepleskala del hodnika porodnišnice. Po oceni Obrtno-podjetniške zbornice, ki je tekmovanje vodila in organizirala, znaša vrednost tega humanitarnega projekta 62.000 evrov. Šentjernejski oktet: Naših prvih 50 let nagovoru izpostavil tri pomembne korake, ki jih je oktet naredil v svoji zgodovini: Srečanja oktetov, ki so Šentjernej zapisala na kulturni zemljevid Slovenije, ustanovitev Vinogradniškega okteta ter posnetki domačih pesmi. Tudi plaketa, ki jo je Šentjernejski oktet letos že prejel od Občine Šentjernej, je zahvala za nazaj in spodbuda za naprej, saj je oktet pravzaprav nekakšen ambasador kraja. Člani okteta so ponosni na prehojeno pot. V 50-ih letih se je zvrstilo nešteto vaj in nastopov, različnih srečanj in druženj. Oktet ostaja na svoji poti, kjer jih spremlja domača pesem. Člani Šentjernejskega okteta danes: Franc Hudoklin, Tomaž Hosta, Simon Lahne, Darinko Makovec, Srečko Šuštaršič, Stane Švalj, Jože Jamnik, Matej Črnila; pevovodja: Andrej Resnik. Foto: arhiv Šentjernejskega okteta ŠENTJERNEJ - Šentjernejski oktet je v soboto, 8. decembra 2012 slavnostno obeležil svojih 50 let aktivnega delovanja. Ob tem so v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripravili jubilejni koncert, priložnostno razstavo, izdali so tudi brošuro, nova zgoščenka pa bo izšla v naslednjem letu. Kljub slabemu vremenu se je koncerta udeležilo preko 300 prijateljev okteta, med katerimi sta bila tudi dva ustanovna člana. Poleg slavljencev sta na koncertu nastopila še Vinogradniški ter prijateljski oktet Zavodnje iz Šoštanja. Moškim pevcem se je na odru pridružila še Simona Hudoklin. V svojem nagovoru je predsednik Šentjernejskega okteta opomnil, da člani okteta niso samo dobri pevci, ampak so si med seboj tudi dobri prijatelji. Šentjernejski župan Franc Hudoklin pa je v svojem DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN 7 Priznanja krvodajalcem NOVO MESTO - V torek, 27. novembra je Območno združenje RK Novo mesto na Prepihu podelilo priznanja krvodajalcem iz Mestne občine Novo mesto, ki so v tem letu jubilejno darovali kri. Priznanja je prejelo 140 darovalcev krvi za 20-krat, 25-krat, 30-krat, 35krat… 100-krat in 160-krat darovano kri. Vsem 148 krvodajalcem za 5-krat, 10-krat, 15-krat in 20krat darovano kri bodo poslali priznanja s čestitko po pošti. Priznanja sta jubilantom podelila predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Potočar in župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič. V pozdravnem nagovoru je predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Potočar poudarila, da so na Dolenjskem po številu darovanj v samem vrhu v Sloveniji in da je bilo letos na Centru za transfuzijsko dejavnost že 3.705 darovanj krvi, na Kobra / Mobitel 97 x 128 | Udarni List tri terenske krvodajalske akcije pa se odzvalo 322 darovalcev krvi. Župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič se je krvodajalcem zahvalil in jim čestital za plemenito reševanje življenj. V imenu RKS je krvodajalcem čestitala Darja Horvat in poudarila, da je krvodajalstvo najvišja oblika solidarnosti in pomoči sočloveku, ki je v današnjih razmerah še kako pomembna. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Stopiče in člani Dober dan teatra iz Prečne. Letos je OZRK Novo mesto priznanja podelilo že 113 krvodajalcem v občinah Škocjan, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Do konca leta pa jih bodo še 162 v novomeški Krki in 193 priznanj v ostalih štirih občinah, Šmarješke Toplice, Straža, Šentjernej in Mirna Peč. Za 160-krat darovano kri je prejel priznanje Matja Šinkovc Razstava Molekovih fotografij v Kambičevi galeriji METLIKA - V Galeriji Kambič v Metliki so v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku odprli razstavo argentinskega fotografa Oskarja Moleka. Potomec belokranjskih rojakov je tudi kulturni menedžer, kurator in raziskovalec fotografije. Na Fakulteti za družbene vede v Buenos Airesu je obiskoval tečaje in seminarje splošne fotografske izobrazbe. Imel je vrsto samostojnih razstav v Južni Ameriki, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih predstavitvah. Njegove fotografije so rezultat vizualnih izkušenj, so spomini na potovanje po andskem območju severne Argentine, Bolivije in Peruja. Človeški liki in obrazi se izgubijo v tej izkušnji, se zlijejo s to pozabljeno geografijo. Njihov pogled, njihove roke, njihove obleke, njihovi izdelki izhajajo iz starodavne kulture, ki z ročnim delom časti zemljo. Ljudje, plemeniti, a zadržani, izražajo osamljenost. Komunikacija se začne s sramežljivo distanco, postane vedno bolj neposredna, dokler ne doseže vizualnega, univerzalnega dialoga. Razstavo z naslovom Bahia so pripravili Belokranjski muzej Metlika in Obalne galerije Piran. Molekovo ustvarjanje je predstavila kustosinja Belokranjskega muzeja Anita Matkovič, zbranim je spregovoril metliški župan Darko Zevnik (na posnetku), v kulturnem programu pa je nastopil oktet Vitis. NE PREZRITE DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 PRODAJA VSTOPNIC:KCJT IN TIC NM• WWW.KCJT.SI Foto: Bojan Stepančič 8 sobota, 29. 12., ob 19.30 KONCERT SIMBOLIČNEGA ORKESTRA IZVEN • 17 EUR POSEBNA AKCIJA! samo v sredo, 12. 12., in v sredo, 19. 12.: 17 EUR 15 EUR SVEČANA GLASBENA KOMEDIJA SREČNO BO! (tudi po koncu sveta) z avtorsko glasbo članov Simboličnega orkestra (Cvetrežnik, Bračko, Krečič), z ljudsko glasbo od Skandinavije do Bolgarije (tudi kako domačo) in z mojstrsko glasbo slavnih (Lully, Telemann, Morricone). Žlahtno srečanje bodo plemenitili SIMBOLIČNI ORKESTER, pevka Nika Vistoropski in nastopač Tilen Artač. Srečno! Bo. K U L T U R N I C E N T E R J A N E Z A T R D I N E N O V I T R G 5, N O V O M E S T O • 0 7 3 9 3 0 3 9 5 • W W W . K C J T . S I DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN Mestna občina Novo mesto Spoštovane občanke, cenjeni občani, poslavljamo se od napornega in zahtevnega leta. Če smo na eni strani uspeli uresničiti pomembne projekte, kot sta denimo Evropska prestolnica kulture 2012 in izgradnja nove centralne čistilne naprave, smo na drugi strani izgubili bitko s časom pri izgradnji mestne večnamenske dvorane Portoval, v kateri bi prihodnje leto lahko gostili del predtekmovanja EP v košarki. Tudi obnova Narodnega doma in reševanje romskega vprašanja kljub posebni pozornosti in številnim naporom nista stekli, kot smo načrtovali. To leto so zazna- movale tudi številne osebne stiske naših občank in občanov, predvsem mladih družin z majhnimi otroki, ki jim v teh težkih časih skušamo čim bolj pomagati. Vsi upamo na prijaznejše in bolj naklonjeno leto 2013, zato optimistično zremo na naše prihodnje naloge. Nadaljevanje aktivnosti v zvezi z izgradnjo mestne večnamenske dvorane Portoval, prenova javne razsvetljave, CeROD II, prenova kanalizacijskih sistemov, hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema s prenovo Kandijske ceste in energetske sanacije objektov, prenova tržnice… so najbolj zahtevni in finančno obsežni projekti, ki bodo zaznamovali prihodnje leto. Kljub krizi se osredotočamo na tisto, kar je nujno za našo občino in vas, občane. Pri tem pa smo izjemno pozorni tudi na projekte, ki so podprti z evropskimi sredstvi, saj vemo, da je te priložnosti preprosto nujno potrebno izkoristiti. Začrtanih projektov brez podpore, medsebojnega sodelovanja in razumevanja ni moč izpeljati. Zato vsem vam ob tej priložnosti voščim uspešno leto 2013, da bi pogumno stopali proti zastavljenim ciljem in pri tem ohranjali svojo človečnost. Vse dobro vam želim, predvsem pa zdravja in topline z najbližjimi. Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto 9 IZ NAŠIH OBČIN 10 Občina Črnomelj Drage bralke in dragi bralci! Kolesje časa se neumorno vrti in tako se počasi iztekajo še zadnji dnevi v letu, ki je bilo v mnogih pogledih uspešno, a pred nami so že novi načrti in izzivi. Verjamem, da bomo z veliko mero razumevanja, volje, poguma in vztrajnosti ustvarili nove uspehe za boljši jutri. Naj bodo prazniki, ki so pred nami, polni miru, sreče in veselja, prihajajoče leto 2013 pa naj sle- herni dan obda z zadovoljstvom, ljubeznijo, smehom in zdravjem. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič s sodelavci in člani občinskega sveta Občina Dolenjske Toplice OBČINA DOLENJSKE TOPLICE Drage bralke, spoštovani bralci Udarnega lista! V občini Dolenjske Toplice smo staro leto 2012 zaključili dokaj uspešno. Naredili smo kanalizacijo v Obrhu in Suhorju, končujemo jo v Podhosti, pridobili smo polovico sredstev za kanalizacijo na Selih, naredili smo pomemben korak do bodoče obvoznice. Imamo vsa gradbena dovoljenja in na vladni ravni odobrena sredstva za največji projekt v zgodovini naše občine, to je Suhokranjski vodovod. V izdelavi je križišče v Podturnu. Dodal bi lahko še kup drobnih, a za življenje naših občanov pomembnih pridobitev. V naslednjih treh letih bomo morali vse svoje potrebe podrediti Suhokranjskemu vodovodu. Finančno bo to izjemno velik zalogaj, še posebej, ker bodo krepko okrnjeni redni prilivi s strani države. Odreči se bomo morali vsem manj nujnim projektom. A to je naša naložba v brezskrbno, zdravo in izdatno preskrbo s pitno vodo za naslednja desetletja. Zato računam na razumevanje vseh občank in občanov. Vsem bralkam in bralcem Udarnega lista, še posebej pa mojim soobčanom, želim obilo sreče, zdravja, zadovoljstva, varnosti, miru in blagostanja v prihajajočem letu 2013! Jože Muhič, župan občine Dolenjske Toplice DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Občina Metlika Cenjene občanke in občani, spoštovani prijatelji Metlike! V prihajajočih prazničnih dneh se ozremo nazaj, čestitamo za uspehe in pripravimo načrte za prihajajoče leto. Globoko se zavedamo, da se marsikateri občan leta 2012 ne bo spominjal po uspehih in izobilju, temveč po odpuščanjih in pomanjkanju. Z božično-novoletnim stiskom rok in željo po sreči, uspehu in zdravju ne popravljamo stvari za nazaj, ampak dajemo obljubo, da bomo po svojih najboljših močeh poskušali pomagati slehernemu občanu. Želim vam veliko sreče, uspeha in zdravja ter izpolnitev še tako majhnih želja v letu 2013. župan Darko Zevnik Občina Mirna Cenjene občanke in občani Občine Mirna, spoštovani bralci Udarnega lista! Spoštovani, če še velja, da si vsako pošteno delo zasluži pošteno plačilo, potem se lahko pohvalimo, da smo kot občina na dobri poti. Uresničili smo zastavljene cilje, čeprav smo svoje želje prisiljeni vedno znova nekoliko zamakniti. Teh pa se je v preteklih letih, ko smo bili razvojno na stranskem tiru, nabralo veliko preveč, da bi jih izpolnili v kratkem obdobju našega delovanja. Izredno zagnani delovni občinski upravi, članom Občinskega sveta in odborom, ki imajo vedno pred očmi skupni interes vseh, občanom, ki nam tako in drugače stojijo ob strani, gre zahvala, da nam je uspelo toliko postoriti. Prepričani smo, da si bomo tudi v priho- dnje pomagali s pridobivanjem evropskih sredstev, saj smo veliko vložili v potrebne projekte. Vsem bralcem želim vesele božične praznike, v novem letu pa zdravja, sožitja in strpnosti. Dušan Skerbiš, župan Občine Mirna 11 IZ NAŠIH OBČIN 12 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Občina Mirna Peč Spoštovani, ob zaključku leta se želimo ozreti nazaj in narediti inventuro opravljenega dela v tekočem letu. Lahko rečem, da smo program dela, ki smo si ga postavili na Občini Mirna Peč, v letošnjem letu v veliki večini izpolnili. Zaključili smo kar nekaj pomembnih investicij in s postavitvijo okvirjev za proračun v letu 2013 in 2014 postavili temelje za delo v naslednjih dveh letih. Kljub težki gospodarski situaciji smo v naši občini s 3. rebalansom postavili dobre okvirje za zaključevanje posameznih projektov in se na ta način zelo dobro približali sprejetemu proračunu. Na področju investicij smo zaključili največjo investicijo v občini v zadnjih letih, to je nova osnovna šola Toneta Pavčka, ki bo predana svojemu namenu na slavnostni otvoritvi 21.decembra. Celotna investicija izgradnje, izdelave projektne dokumentacije, nadzora in nakupa zemljišč je stala 6,5 mio €. V letu 2012 smo tudi zaključili z izgradnjo kanalizacije v Srednjem in Dolnjem Globodolu in z izgradnjo primarnega vodovoda v S delu občine ter zgradili sekundarne priključke na Dobju. V celoti je bila položena hrbtenica širokopasovnega omrežja, začela pa se je tudi izdelava sekundarnih priključkov. Ob pridobitvi odločbe za izgradnjo Suhokranjskega vodovoda smo aktivno pristopili k izdela- vi potrebne dokumentacije za izbiro izvajalca kot tudi pripravili ustrezne postavke v proračunu za leto 2013 in 2014. Po več razgovorih in dopisovanjih smo na Darsu pridobili plan dinamike dela za zaključek izgradnje priključne ceste s pokritim vkopom. Za zaključek del bo potreben novi razpis za izbiro izvajalca, dela naj bi se po zagotovilih Darsa zaključila do konca leta 2013. Ob zaključku leta, ki je zame tudi prva obletnica županovanja, bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem na občinski upravi, vsem svetnikom občinskega sveta, članom delovnih teles in tudi vsem občanom za podano zaupanje in dobro sodelovanje. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih bi rad vsem zaželel predvsem mirne praznike, v novem letu pa naj vas spremlja sreča, medsebojno razumevanje in spoštovanje. Andrej Kastelic, župan Občina Semič Spoštovane občanke in občani Občine Semič, zaključujemo že drugo leto, odkar sem postala vaša županja in lahko rečem, da sem z letom 2012, ki se počasi nagiba k zadnjim dnem, zadovoljna. Naredili smo vse tisto, kar smo si v dani situaciji lahko zastavili, še najbolj pa smo veseli dejstva, da v naši občini v tem letu nismo doživeli pretresov v zvezi z odpuščanji z delovnih mest. Hvaležni smo, da smo namenu predali številne nove pridobitve, kot je nov prizidek vrtca Sonček v Semiču. Pridobili smo kar 163 prepotrebnih novih parkirnih mest pri gasilskem domu in pri pokopališču sv. Duh, z ureditvijo pločnika in javne razsvetljave na Cerovcu, ceste v Srednji vasi ter ceste proti Stranski vasi pa krajanom omogočili nekoliko boljše pogoje bivanja v svojem delu občine. Kljub temu, da nam največja investicija v gradnjo vodovodov in kanalizacijskega sistema v okviru kohezijskega projekta »Trajnostna oskrba prebivalcev s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine«, povzroča veliko posegov v naše bivalno okolje, pa smo veseli, da smo letos izvedli velik del tega projekta: rekonstrukcijo vodovoda Nestoplja vas – Krč z razširitvijo vodohrana Krč, povečali vodohran na Osojniku, na področju kanalizacij izvedli kar nekaj odsekov: ka- nal Roška cesta – Krč, kanal na Vrtači, kanal v Vajdovi ulici in kanal na Mladici. V centru Semiča se to kurilno sezono že ogrevamo iz nove kotlarne na lesno biomaso, z izgradnjo kablovoda od Ručetne vasi do PSC Vrtača pa je naša industrijska cona pridobila dodaten MW priključne moči, kar si še posebej štejemo za uspeh tega leta. Postorili smo še veliko manjših del, ki tudi pomembno prispevajo k lepšemu bivanju in ob tej priložnosti hvala vsem občankam in občanom, da ste nam prisluhnili, ko smo potrebovali vašo pomoč. V prihajajočem letu vsem želim, da bi se malce ustavili in več časa namenili svojim najdražjim, svo- jim prijateljem, na katere nemalokrat pozabljamo, pa so nam v težkih trenutkih včasih edina opora. Ne čakajmo preizkušenj, ampak ustvarjajmo prijetne odnose že danes in celotno leto 2013, ki je pred nami. Veliko uspehov na vseh področjih vam želim, Polona Kambič, županja IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 13 Občina Mokronog-Trebelno Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Mokronog-Trebelno! Še eno leto, zaznamovano z delom – predvsem z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja, je za nami. Prihaja novo, polno načrtov in upanja, da bomo načrtovane projekte lahko uresničili. Veliko sreče, zdravja in miru, to- pline in zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega! Prijeten Božič, čestitke ob Dnevu samostojnosti ter vse dobro v prihajajočem letu. Naj bo leto 2013 spremljano s srečo, zdravjem in uspehi. Tisto, kar se ne bo uresničilo, naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma za prihodnje leto! Anton Maver župan Občina Straža Spoštovane občanke, dragi občani! Zdi se kot, da se je leto šele dobro začelo, a že vstopamo v veseli december. Veseli december naj bi imel tudi v naši občini kar nekaj opraviti. V našem novem kulturnem domu se je in se še bo dogajalo marsikaj. Ko boste prebirali ta časopis, bomo že doživeli Miklavža in pričakovali že naslednjega, drugega moža veselega decembra. Verjamem, da vas vsi trije obdarujejo. To bi bilo zaželeno, saj so stiske v državi in občini velike in prihodnost negotova. Letošnje leto smo zaključili s kar nekaj dokončanimi projekti. V oktobru in novembru smo dokončali vodovod v Novi gori. Sedaj pripravljamo dokumentacijo za tehnični pregled za uporabno dovoljenje. Uspelo nam je dokončati popolno sanacijo cest tam, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacije. V tem trenutku se izvaja modernizacija in asfaltiranje nekaj novih cestnih odsekov, pri katerih finančno sodelujejo lastniki parcel. Končuje se tudi posodobitev državne ceste skozi Jurko vas. V kratkem bo zasvetila javna razsvetljava tudi na delu ceste, ki še ni urejen. Želim si, da bi se v naslednjih dveh letih dogovorili za zemljišča in bi lahko nadaljevali s posodobitvami skozi Jurko vas. Občina Straža bo v tem času izgradila kanalizacijo in še eno naselje priključila na kanalizacijo. Kot sem že omenil, smo imeli otvoritev popolnoma prenovljenega kulturnega doma. Vesel sem, da se je otvoritve udeležilo toliko naših občanov. S svojim obiskom so namreč potrdili, da si takega objekta želijo in tudi obiski prvih prireditev kažejo, da ga vsi skupaj potrebujemo. Nadaljujemo tudi z obnovo zdravstvenega doma, vendar brez še zasedenega stanovanja, kjer naj bi bila še ena zobozdravstvena ordinacija. Računamo na hitro in ugodno odločitev sodišča, da bomo obnovo v celoti izvedli. Naj nekaj povem tudi o delovanju občine. Ogromno smo delali na prijavah na različne razpise. Na sedemnajsti seji občinskega sveta smo med ostalim sprejeli brez glasu proti predlog proračuna za leti 2013 in 2014. Štirikrat smo ga usklajevali in računam, da ga bomo v decembru sprejeli. Če bo tako, bomo lahko takoj po novem letu pričeli z njegovim uresničevanjem. Sprejeti proračun bo osnova za začetek še mnogih prepotrebnih investicij in ostalih del. Ocenjujem, da smo dobro začeli in da uspešno končujemo drugo leto novega mandatnega obdobja, drugega od ustanovitve Občine Straža. Smatram, da so izvedene investicije upravičile ustanovitev in obstoj naše občine. V začetku novembra je nastopil trenutek, ko smo pridobili vsa mnenja in soglasja za naš Občinski prostorski načrt Občine Straža. Sprejemali ga bomo na decembrski seji. S tem bo zaključen dolgotrajni postopek, ki smo ga začeli še v Mestni občini Novo mesto. To je ključen in eden najbolj pomembnih dokumentov vsake lokalne skupnosti. Občina Straža naj bi dobila Občinski prostorski načrt med prvo petino slovenskih občin. V samem prvem delu sem osvetlil samo nekaj dogodkov, ki so se zgodili in se dogajajo. Se je pa v letu, ki se končuje, zgodilo tudi precej stvari, ki si jih nismo želeli in vsem nam povzročajo mnogo skrbi. Naj spomnim na stiske mnogih, ki jim ugašajo nadomestila za delo po stečaju največjega podjetja v Straži. Mnogi so še vedno brez dela. Pozitivno pa je, da je na pogorišču Novolesa že drugič oživljena delna proizvodnja. Tokrat decimernica in lepljenje. Stečajna upraviteljica namerava čim prej prodati kompleks najboljšemu ponudniku. Želimo si zagon čim več starih in tudi novih proizvodnih programov, da bi bilo proizvodnje čim več in tudi več dela za naše občane v prihajajočem letu 2013. Veseli december, božični in novoletni prazniki so prazniki veselja in optimizma in niso primerni za jadikovanje. Naj se v decembru odpravi večina težav in odpravijo naj se skrbi, ki Slovence silijo in vlečejo na ulice. Vsi si želimo imeti delo in dobiti ustrezno plačilo. Naj Božič in Novo leto prineseta obilo blagoslova, družinskega miru in več radosti. Potrebujemo zaupanje in optimizem, potrebujemo enotnost. Vsem želim, da se vam izpolni čim več malih in velikih želja. Vse to vam želim v svojem imenu in v imenu občinske uprave. Alojz Knafelj, župan občine Straža IZ NAŠIH OBČIN 14 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Občina Šentrupert Spoštovani! Leto 2012 je Občina Šentrupert uspešno zaključila. Na območju južnega dela naselja Šentrupert je zrasel muzej na prostem s kozolci, ki smo ga poimenovali Dežela kozolcev. Dežela kozolcev bo v prihodnjih letih zaživela kot turistično, izobraževalno in kulturno središče. Pomemben dosežek letošnjega leta je, da nam je uspelo pripeljati do sklepne faze pripra- vo novega občinskega prostorskega načrta, ki bo po sprejemu v letu 2013 podlaga za projekte, ki jih Občina Šentrupert že snuje za prihodnje. Uspehi občine, ki so plod večletnega dela, so bili prepoznani tudi širše, saj je v letu 2012 Občina Šentrupert postala dobitnica dveh odmevnih priznanj, in sicer priznanja Zlati kamen 2012 za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost in učinkovitost delovanja ter priznanja za energetsko najbolj učinkovito občino v Sloveniji, En.občina 012. Vsem, ki ste nam pomagali pri našem delu, se zahvaljujemo za podporo in sodelovanje. Spoštovane občanke in občani občine Šentrupert ter ostali bralci Udarnega lista, želimo vam mirne in vesele praznične dni, v novo leto pa vsto- pimo z optimizmom, smelostjo in veliko energije za nove skupne uspehe. Srečno v letu 2013 vam želi župan Občine Šentrupert Rupert Gole Občina Šentjernej Spoštovani bralci Udarnega lista! Za nami je leto dogodkov, ki so nam prinesli marsikatero novo spoznanje in novo izkušnjo. Prizadevali smo si za vsestranski razvoj naše lokalne skupnosti in za naše skupne vrednote. Leto, ki prihaja, tako kot lansko že napoveduje negotovosti. Svet in z njim tudi Slovenija je na poti iskanja najboljših rešitev za izhod iz finančne in gospodarske krize. Na preizkušnji bo sposob- nost sveta, da poišče rešitve, ki bodo zagotovile nov razvojni zagon in rešitev zaostrenih problemov varstva naravnega okolja. Vsaka kriza prinaša tudi priložnosti. V občini Šentjernej smo še vedno dokazali, da znamo najti pravo pot. Ni dvoma, da smo tega sposobni tudi sedaj. Imamo samozavest, ki je utemeljena na resničnih dosežkih. Potrebujemo pa dobre odločitve in dobro vizijo razvoja. Ne glede na razmere in izzive, s katerimi se soočamo danes, so v življenju vselej nekatere temeljne resnice. Ena izmed njih je, da smo v naši želji po sreči, zdravju in blaginji vsi ljudje enaki. Veliko lahko naredimo za boljše odnose med nami, za človekove pravice in za boljše življenje vseh nas. Ob vstopu v novo leto želim vse lepo in veliko dobre volje, osebne sreče, zadovoljstva in uspehov vsem ob- čankam in občanom občine Šentjernej ter vsem bralcem Udarnega lista. Naj bo torej leto 2013 leto zaupanja, leto pogumnih in modrih odločitev in čas naših najboljših dejanj. Zato voščim vsem srečno v letu 2013! Župan Franc HUDOKLIN IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 15 Občina Škocjan Cenjene občanke in občani Občine Škocjan, spoštovani bralci Udarnega lista, vsem skupaj pošiljam prijazen predpraznični pozdrav! Adventni čas, čas skrivnostnega pričakovanja in tihega upanja, se počasi izteka. Smo tik pred večerom, ko se bomo spoštljivo poklonili novorojenemu detetu z betlehemskih poljan, ki naj nas utrjuje v medsebojni povezanosti, pripravljenosti prisluhniti, poslušati in pomagati. Med nami so mnogi, ki molče in potrpežljivo nosijo svoj križ; pristopimo, ponudimo roko v pomoč. Mnogokrat je dovolj že lepa beseda, prijazen nasmeh…pa je za osamljene in trpeče dan lepši in krajši. Občina Škocjan zaključuje dokaj uspešno leto. Projekt obnove lokalnih vodovodov je v celoti izpeljan. Istočasno z obnovo vodovodnega omrežja se je zgradila kanalizacija za optiko. Posodobljeni so krajši odseki lokalnih cest in javnih poti, namenu je predana mrliška vežica sv. Tomaž, nekatera dela so še v teku. Obnavlja se most preko Radulje in Mlake v Grmovljah; še v letošnjem letu se trudimo za zagotovitev prevoznosti preko novega mostu. Postorjenega je bilo še marsikaj, mnogo potreb še čaka. Verjamemo, da bomo z majhnimi koraki nekako realizirali vsaj tiste projekte, ki so za občane vitalnega pomena. Ob tem pa moram pohvaliti razumevanje občanov za aktualne vsesplošne razmere in neugodno finančno stanje v državi in občini ter se istočasno zahvaliti za pomoč in aktivno sodelovanje. Če stopimo skupaj, zmoremo še marsikaj, čeprav nam časi niso naklonjeni. Upam in pričakujem, da bo tudi v bodoče ostalo tako. Lep primer pripravljenosti medsebojnega sodelovanja potrjujejo visoke obletnice delovanja naših gasilskih društev, saj smo letos praznovali kar tri častitljive obletnice: PGD Grmovlje 100 let, PGD Do- brava 80 let in PGD Bučka 85 let. Čestitamo in še naprej: skupaj na pomoč! Spoštovani: za zaključek vam v imenu Občine Škocjan želim povedati še tole: Zdravja, osebnega zadovoljstva, poslovnih uspehov, srečo v srcu, nasmeh na lica in iskrice v očeh naj vam prinaša leto 2013. Pa srečno! Jože Kapler, Župan Občine Škocjan Občina Šmarješke Toplice Spoštovane bralke in bralci Udarnega lista! Pred vrati so božično novoletni prazniki in nenazadnje je december čas, ko delamo obračune za nazaj in načrte za prihodnost. V letošnjem letu smo v Občini Šmarješke Toplice po večletnih prizadevanjih v Šmarjeti odprli lekarno. To je velika pridobitev za občino, saj lahko naše občanke in občani kakor tudi turisti zdravila dobijo v neposredni bližini zdravnika, ki v polnem delovnem času deluje že polni dve leti. Tako smo poskrbeli za popolno zdravstveno in lekarniško dejavnost v domačem okolju in smo nad to prido- bitvijo upravičeno ponosni. Največja investicija na infrastrukturnem področju v letošnjem letu pa je izgradnja krožišča s pločnikom, kolesarko potjo in javno razsvetljavo v Šmarjeti. Tako se nekako zaključuje gradnja zadnje faze obvoznice Šmarjeta, pripravljeni pa so tudi že projekti za gradnjo pločnika, kolesarske poti in javne razsvetljave naprej proti osnovni šoli in nadalje proti Šmarješkim Toplicam. Trenutno tečejo vse aktivnosti, da bi z gradnjo pločnika do šole lahko čim prej nadaljevali. Velika pridobitev v letošnjem letu je tudi sprejem občinskega prostorskega načrta OPN. Z novim prostorskim dokumentom smo pridobili veliko novih zemljišč za urejanje centralnih dejavnosti v Šmarjeti, Šmarjeških Toplicah, Dolenjem Kronovem, Beli Cerkvi in Zburah. Prav tako smo pridobili nova stavbna zemljišča za širitev vrtca in šole, turistično-storitveno-industrijske cone v Dolenjem Kronovem ter novih površin za turizem v Klevevžu in tudi po vaseh. S tem bodo v prihodnosti omogočena številna nova delovna mesta v naši občini. Tudi za prihodnje leto načrtujemo veliko projektov, med njimi pa bo zagotovo najpomembnejša izgradnja vodovoda po južnem pobočju Vinjega vrha. Lepe praznike ter srečno in uspešno tudi v letu 2013! mag. Bernardka Krnc, županja Občine Šmarješke Toplice IZ NAŠIH OBČIN 16 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Občina Žužemberk Spoštovani in cenjeni občani in prijatelji Občine Žužemberk in Suhe krajine! Vsesplošna svetovna kriza in težke gospodarske razmere v Sloveniji vplivajo na vse nas. A kljub temu smo uspeli uresničevati zastavljene načrte in peljati investicije v dobro vseh občanov in občank ter vseh, ki obiskujejo Občino Žužemberk. Uspešno smo dokončali projekt izgradnje Cestne in komunalne infrastrukture Žužemberk, ter izgradnje vodovoda Reber-Žužemberk z vodohranom Reber, oba sta bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več ali manj uspešno se je zaključila izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja, ki je projekt konzorcija 6 dolenjskih občin in je prav tako sofinanciran iz EU. Modernizirani so bili odseki lokalnih poti, ne- davno je bila otvoritev mostu čez reko Krko med Draščo vasjo in Bregom, uspešen projekt dveh sosednjih in prijateljskih občin. Uspešno poteka oživljanje industrijskoobrtne cone Sejmišče in stanovanjske cone Klek v Žužemberku, kjer počasi a vztrajno mlade družine gradijo svoja nova domovanja. Uspešni smo pri pridobitvi sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada za projekt 5 občin za tako imenovani Suhokranjski vodovod, ki se bo po vsej verjetnosti začel graditi v letu 2013. Priznati moram, da smo ena izmed najuspešnejših občin pri pridobivanju evropskih sredstev na število prebivalcev. Res počasi, a vztrajno poteka sprejemanje novega Občinskega prostorskega načrta, ki ga dejansko vsi nujno rabimo za ra- zvoj na vseh področjih življenja in dela. Mnoga društva in klubi ter posamezniki so uspešno zastopali občino na mnogih prireditvah in tekmovanjih, tudi na mednarodni ravni, in ponosni moramo biti na vse. Ponosni moramo biti tudi na vse, ki kakorkoli sodelujejo pri izvedbi prireditev ob prazniku občine, 15. juliju in Trških dneh. Žal so se mnogi občani v teh težkih razmerah zaradi stečajev znašli v težkem položaju, pa tudi njim smo s skromno enkratno občinsko pomočjo priskočili na pomoč. Seveda vsem potrebam ni moč ustreči, vsekakor pa se skromna ekipa v občinski upravi trudi narediti čim več. V letu 2013 je pred nami mnogo izzivov, na katere smo sposobni odgo- voriti. Med najpomembnejšimi je vsekakor kohezijski projekt Suhokranjski vodovod ter mednarodno srečanje mladih arhitektov in študentov arhitekture iz vse Evrope EASA 013 Žužemberk. In za uresničitev teh in ostalih, bomo naredili vse, kar je v naši moči. Pri tem bomo hvaležni tudi vsem vam, občankam in občanom ter prijateljem Suhe krajine. Naj bo božič vesel in novo leto 2013 uspešnejše! Naj vas spremlja zdravje, sreča in vse dobro. To Vam v imenu občinske uprave, občinskega sveta in v svojem lastnem imenu želi Vaš župan Franc Škufca DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN Občini Mokronog-Trebelno in Gračišće pobrateni MOKRONOG – TREBELNO - Občini Mokronog-Trebelno in Gračišće sta podpisali listino o pobratenju, s katero želijo organizirano razvijati prijateljske odnose in spodbujati medsebojno turistično, gospodarsko, kulturno, športno in drugo sodelovanje. Osnovni namen pobratenja je vzpostaviti sodelovanje v turizmu (izmenjava izkušenj med nosilci turizma v obeh občinah, s poudarkom na zdraviliškem turizmu), tradiciji (spoznavanje kulturne in naravne dediščine občin), kulinariki (spoznavanje običajev in kulinarike občin), pomembna je tudi izmenjava izkušenj na strokovnem področju med društvi, lokalno oblastjo, športniki, na gospodarskem področju pa računajo na izmenjavo izkušenj pri delovanju občin. „Že do sedaj smo imeli z občino Gračišće dobre odnose, v bodoče pa jih želimo še nadgraditi. Iz pobratenja ne izhajajo nobene obveznosti, saj je nastalo iz obojestranske želje po sodelovanju. Zavezali pa smo se, da bomo z namenom raz- vijanja trajnega prijateljstva obeh občin ter naših občank in občanov spodbujali sodelovanje, dialog in izmenjavo izkušenj ter s tem aktivno prispevali k pozitivnemu razvoju,“ je povedal župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Najbolj prepoznavni dogodek je že tradicionalni: »Zasopimo na organić«, »Smotra vina«, »Festival istarskih maneštra«, najstarejša in najbolj znana prireditev pa je »Vidova«, ki se praznuje v čast Sv. Vida vsako leto 15. junija, ko ima občina tudi svoj občinski praznik. Na Hrvaškem sta listino o pobratenju sta podpisala župan Ivan Mijandrušić in župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. 17 18 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Zima v Krajinskem parku Kolpa KRAJINSKI PARK KOLPA - Tudi v Krajinski park Kolpa je prišla prava zima. V soboto 8. decembra je promet skoraj ohromel, saj so v Velikih Selih popoldne namerili 58 centimetrov snega. Zimska služba je v tem koncu odpovedala in tako so kot v dobrih starih časih sami usposobili povezave do državne ceste. V času sneženja je bilo zaradi močnega vetra precej neprijetno delati na prostem, zato pa je bila nedelja, kljub hudemu mrazu, toliko bolj pravljična. Kako – si lahko ogledate na fotografijah Tončke Jankovič in Borisa Grabrijana. DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN 19 Prvi in zadnji je skočil Primož Peterka NOVO - ŠVIC BOWLING MIRNA - Pri osnovni šoli na Mirni je na pobudo Smučarskega društva Zabrdje zrasla 8-metrska mala smučarska skakalnica. Otvoritveni skok je opravil skakalni as Primož Peterka, za njim so se v smučino podali najmlajši mirnski skakalci. Da bi začetniki lahko trenirali doma, se je porodila ideja o skakalnici poleg osnovne šole. Pred dvema letoma sta pobudi Smučarskega društva Zabrdje najprej prisluhnili takratna Občina Trebnje in Krajevna skupnost Mirna, k uresničitvi ideje pa je nato pristopila tudi novonastala občina. „Skakalnica je namenjena izključno najmlajšim, začetnikom, ki bodo naredili prve skoke, kasneje se bomo vozili po drugih skakalnicah po Sloveniji. Smo kar uspešni pri pridobivanju novih članov, upam pa še, da ne bi bili samo z Mirne, ampak bi pridobili še Šentrupert in Mokronog,“ je povedal predsednik Smučarskega društva Zabrdje Jože Novak, ki upa še, da bi z novim občinskim prostorskim načrtom lahko v Zabrdju dobili 20- in 40-metrsko skakalnico, ki bi omogočili treninge za otroke do 13 let na pragu domačega društva. V drugi polovici decembra 2012 odpira svoja vrata prvi bowling center v Novem mestu. Ker vam želimo ponuditi zabavo in prijetno preživljanje prostega časa, postavljamo v sklopu že obstoječega Švic bara na Kočevarjevi ulici 1 v Bršljinu 4 bowling steze. Kaj je bowling? Bowling je šport, ki v osnovi precej spominja na kegljanje, vendar se hkrati od njega tudi zelo razlikuje. Poglavitne razlike med kegljanjem, ki je v Sloveniji bolj razvito, in bowlingom so število kegljev (pri bowlingu deset, pri kegljanju devet), krogle (za bowling so večje in imajo luknje za prste) ter način igranja in štetja. Primeren je za vse generacije in je lahko, kot ostali športi, profesionalen in zapleten, rekreativen in sproščujoč ali pa zgolj zabava, ob različnih priložnostih. Tako boste tudi pri nas lahko organizirali praznovanje rojstnega dne, kolektivna srečanja ali pa se zgolj družili s prijatelji. Sindikatom, društvom in drugim združenjem bomo nudili ugoden najem bowling stez. Ob petkih in sobotah se boste lahko zabavali ob dobri glasbi in atraktivnih svetlobnih učinkih na nočnem bowlingu. Da pa ne boste lačni in žejni, bomo za vas poskrbeli v Švic baru, kjer vam bomo, poleg pijače in napitkov, ponudili tudi okusne prigrizke in slastne pizze. Skupaj z vami se veselimo, da vam bomo končno lahko ponudili nekaj novega v Novem mestu in vas vabimo, da nas obiščete, ter se zabavate skupaj z nami. Pokličite nas in si zagotovite svoj termin bowlanja že danes. ŠVIC BOWLING Tel.: 041/635-014 V DECEMBRU 2012 ODPIRAMO NA KOČEVARJEVI ULICI 1 (BRŠLJIN – nekdanja Pionirjeva menza) 20 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Krkaši zavezani prostovoljstvu in krvodajalstvu Prenovljen kulturni dom v Straži STRAŽA - V Straži so v sredo, 21. novembra predali namenu prenovljene prostore tamkajšnjega kulturnega doma. Gre za največji projekt v tej dolenjski občini, vreden 1.250.000 evrov. Osrednja dvorana sprejme 193 obiskovalcev. Kulturni dom v Straži je bil zgrajen leta 1957 in je bil zadnja leta v zelo slabem stanju, zato se je vodstvo občine Straža lotilo temeljite obnove in dozidave objekta. Lani poleti so podpisali pogodbo z najugodnejšim izvajalcem, ki so ga na javnem razpisu izbrali med štirimi ponudniki, s podjetjem GPI Tehnika d.o.o. iz Novega mesta, ki je nosilec konzorcija, v katerem je še podjetje Pagras d.o.o. V dobrem letu je stavba dobila povsem novo podobo. V treh nadstropjih je skupaj 1220 kvadratnih metrov uporabnih površin. Glavna pridobitev je povsem posodobljena velika dvorana s 193 sedeži, velik oder in spremljajoči prostori za nastopajoče z ločenim vhodom. Poleg osrednje dvorane sta tudi dve manjši dvorani, za 75 in 30 ljudi. Prva bo namenjena različnim predavanjem in razvejani društveni dejavnosti, sejno sobo pa bodo izkoristili za vaje pevskih in dramskih skupin ter za seje občinskega sveta. V zgornjih prostorih so postavili še snemalni studio, ki bo poleg projekcijske kabine služil še snemanju glasbenih skupin in dogodkov, kar bo še povečalo možnosti za trženje objekta. V okviru kulturnega doma so v mansardi uredili bodoče prostore knji- žnice. Nova pridobitev je tudi dvigalo in urejen dostop za invalide. V avli bodo tudi prostori nastajajočega turistično informativnega centra, ki bo zaživel v prihodnje ter garderobni prostori, čajna kuhinja in sanitarije. Investicija je vredna 1.250.000 evrov. Od tega je dobrih 418.000 evrov prispevalo ministrstvo za kmetijstvo – agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v sklopu ukrepov za obnovo in razvoj vasi, ki so sofinancirani iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ostalo pa bo zagotovila občina. Da so v Straži zadostili pogojem na omenjenem razpisu pa so morali iz popisov izločiti določene sklope, ki jih bodo na objektu kulturnega doma vgradili nekoliko pozneje. Tako bo morala zahtevna avdio vizualna oprema, prezračevalna in nekatera osvetlitvena tehnika počakati na denar iz občinske blagajne za prihodnje leto. V času izgradnje so sproti izvajali določene racionalizacije predvsem na ogrevanju in klimatizaciji celotne zgradbe. Na odru straškega kulturnega doma pričakujejo večje število najrazličnejših dogodkov, saj prostori in oprema omogočajo izvedbo bistveno zahtevnejših programov. Hram kulture v Straži bo pomembno prispeval h kulturnemu življenju v občini, še posebej pa je dobrodošel za društveno ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost v kraju, ki je bila doslej brez primernih prostorov. NOVO MESTO – V torek, 11. decembra so v Krki slovesno prvič podelili priznanja za Krkinega prostovoljca leta 2012. Prejeli so jih Janez Jerič, Duško Gorenc, Ema Krašovec in Milan Kocbek. Že tradicionalno pa so se ob tej priložnosti zahvalili tudi vsem Krkinim krvodajalcemjubilantom, ki jih je bilo letos kar 222. Zbrane je nagovorila članica uprave in delavska direktorica Krke Danica Malnar Novak, ki je poudarila, da je družbena odgovornost zakoreninjena globoko v Krkinem poslovnem razmišljanju. Skrb za sočloveka je vsakodnevno vpeta v življenje številnih krkašev, zato ni na- ključje, da se v Krki odločili pokloniti tistim, ki se dejavno posvečajo dobrodelnosti. Zanimiva predavanja v metliškem Mladinskem centru METLIKA - V Mladinskem centru Prepričljivo je tudi prikazal, kako v Metliki so začeli s serijo predavanj, živimo v svetu poplave vizualnih kov katerih se bodo različni predavate- munikacij, ki sporočajo predvsem lji dotikali raznobarvnih (bolj ali interese kapitala in politike. Zato je manj) družboslovnih tem. Sezono je za oblikovanje lastnega, svobodnega odprl domačin dr. mnenja izjemno poBožidar Flajšman s membna zmožnost predavanjem na dešifriranja tovrtemo Ekološki in postnih komunikacij litični (s)likovni naoz. zvijač, s katerimi govori. nas zasipajo vsak Predavatelj je skozi dan in nas hočejo zgodovinski pregled pretentati. Predavakonkretnih vizualnje, ki se ga je udelenih nagovorov analižilo okrog 30 ljudi, ziral stanje sodobnese je končalo z odprga vizualnega komuto diskusijo. niciranja ekoloških Dr. Božidar FlajV Mladinskem centru je in političnih vsebin. šman je doktor znapredaval dr. Božidar Predvsem je izpostanosti s področja liFlajšman. vil odnos med vizukovne pedagogike, alnim in likovnim teoretik družbenih ter problematiko zavajanja in ozave- in političnih vizualnih nagovorov in ščanja v vizualnih nagovorih. Kvali- okoljski aktivist. Diplomiral je na tetna vizualna komunikacija lahko Pedagoški fakulteti v Ljubljani, mapove več in bolj jasno kot besedilo, gistriral na Akademiji za likovno ki jo spremlja. Lahko je tudi minlji- umetnost in oblikovanje v Ljubljani, va kot članek ali zaradi aktualnosti doktoriral pa je na Pedagoški fakulsporočila v različnih časovnih inter- teti v Ljubljani. Doktoriral je na valih postane kultna in njeno sporo- temo Likovna dejavnost in ekološko čilo univerzalno. Tako kot lahko ozaveščanje. Že desetletja publiciotrokom prek igre globlje predstavi- stično in oblikovalsko prepleta ekomo neko zadevo ali problem, lahko loški aktivizem s teorijo in prakso tudi mladostnikom in odraslim prek družboslovja, likovne umetnosti in vizualizacije in likovnosti učinkovi- grafičnega oblikovanja. teje posredujemo neko sporočilo. DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 šport 21 Delavske športne igre 2012 S tekmovanjem v namiznem tenisu (20.11.) smo zaključili Delavske športne igre za leto 2012. V pomladanskem in jesenskem delu iger smo uspeli realizirati vseh 18 tekmovanj v moški in 16 v ženski konkurenci. Letošnjih tekmovanj se je udeležilo kar 2707 tekmovalk in tekmovalcev (več kot 90 na posamezno tekmovanje) iz 37 moških in 23 ženskih ekip. Medtem ko smo največje število sodelujočih na eni tekmi med ekipnimi športnimi panogami zabeležili na odbojki v pomladanskem delu (144), pa je bilo med tekmami v individualni športni panogi, kljub slabemu vremenu, najbolj množično kolesarjenje (126). Najmanj tekmovalcev smo gostili na smučarskem teku (52). V četrtek, 20. decembra bomo organizirali tradicionalno športnozabavno prireditev, kjer bodo najboljše ekipe in posamezniki prejeli priznanja za svoje dosežke v prete- klem letu. Končni vrstni red za leto 2012 in kratka reportaža z omenjene prireditve bo objavljena v naslednji številki Udarnega lista. Delavske športne igre 2013 bomo odprli 23. februarja s tekmo v veleslalomu v Kranjski Gori. Rekreacijske lige v odbojki, košarki in malem nogometu Medtem ko smo tekmovanja rekreacijske lige v odbojki že končali, smo v zaključni fazi zbiranja prijav za rekreacijsko ligo v košarki in zimsko ligo v malem nogometu. Odziv ude- ležencev je tudi letos navdušujoč, o čemer priča število prispelih prijav. Prve tekme v obeh ligah bodo na sporedu v nedeljo, 6.1. 2013, in sicer v Športni dvorani Marof (košarka) in Športni dvorani Leona Štuklja (nogomet). V play off-u izredno izenačene odbojkarske lige je prvo mesto po rednem delu ubranila ekipa MIVKA MOKRONOG, ki je v finalu z izidom 2:1 premagala ekipo LEKARNA NOVAK. V boju za 3. mesto so odbojkarji BVC Novo mesto premagali SEP Mokronog (2:0). Končna lestvica rekreacijske lige v odbojki: 1. MIVKA MOKRONOG 2. LEKARNA NOVAK 3. BVC NOVO MESTO 4. SEP MOKRONOG 5. MOKRONOG VETERANI 6. NEUIGRANI 7. TABORNIKI šport 22 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Vsem športnikom, športnicam, udeležencem delavskih športnih iger in rekreativnim športnikom želimo srecno in uspešno leto 2013! Agencija za šport Novo mesto, Kettejev drevored 2, www.as-nm.si, T: 07 393 29 30, F: 07 393 29 39 NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto se v letošnjem letu lahko pohvali z vrsto aktivnosti, ki sodijo v načrt prenov in ureditev otroških igrišč v Mestni občini Novo mesto. Tako so postavili novo igrišče na Šegovi ulici, nova igrala ob tamkajšnjem košarkarskem igrišču, obnovili pa so tudi igrala na otroškem igrišču ob Težki vodi. Na Seidlovi cesti pod bloki v Plavi laguni so uredili novo otroško igrišče, ki je nadomestilo več posamičnih igral, ki so bila razpršena po naselju in niso več ustrezala standardom za tovrstne objekte. Igrišče je zdaj opremljeno s sodobnimi in varnimi igrali, opozorilnima tablama, klopmi in koši. Pri projektu, vrednem približno 25.000 evrov, so tesno sodelovali tudi s KS Ločna-Mačkovec. Med večja investicijska dela sodi nedvomno izgradnja novega štiristeznega kegljišča na Portovalu, ki so ga najbolj veseli dolenjski kegljači, saj so prej delovali v ne- Dejavna Agencija za šport Novo mesto primernih prostorih v centru mesta. V domu športov na Loki so zamenjali okna in obnovili sejno sobo, pred kratkim pa so nabavili tudi vozilo za operativna dela. Kot je povedal direktor Agencije za šport Novo mesto Srečko Vov- ko, so v letošnjem letu uspeli postaviti tudi galerijo športnikov leta v Mestni občini Novo mesto od leta 1986 do danes. šport DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Srečanje v spomin na prof. Marjana Špilarja NOVO MESTO - Atletski klub Krka, Kostja Virant (bivši atlet in slikar krajinar), njegova soproga Neva Vranešič Virant (likovna pedagoginja) in Gostilna Jakše so ob zaključku razstave “Slovenska krajina in tihožitja” organizirali srečanje v spomin na prof. Marjana Špilarja - nekdanjega slovenskega rekorderja v metu kopja, trenerja, športnega pedagoga, ravnatelja in častnega člana AK Krka. Srečanja so se udeležili nekateri njegovi bivši atleti in atletinje, športni prijatelji in družinski člani in edini slovenski nosilec zlate olimpijske medalje Primož Kozmus. Ob kratkem kulturnem programu, v katerem je nastopila uspešna mlada novomeška violinistka Laura Bartelj, sta o Marjanovem dolgoletnem prispevku novomeški in dolenjski atletiki spregovorila Kostja Virant in prof. Janez Penca. Štirje naslovi državnih prvakinj v Novo mesto LJUBLJANA, NOVO MESTO - V gimnastičnem centru v Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v športni gimnastiki. V stopenjski gimnastiki za dekleta so nastopile tudi gimnastičarke Gimnastičnega društva Novo mesto. Na najpomembnejši tekmi sezone so se mlade gimnastičarke res potrudile in prikazale visok nivo pripravljenosti. V prvih štirih stopnjah, kjer je nastopilo 29 Novomeščank, je bila konkurenca izredno izenačena. Za mesta na stopničkah so odločale malenkosti. Telovadke GYM Novo mesto so se odlično znašle in v vseh štirih stopnjah dosegle ekipne medalje ter kar sedem posamičnih medalj. Prav vse tekmovalke dolenjskega društva so pokazale dobre nastope, borbenost in pravo športno veselje. Tekmovalno ekipo čakajo priprave na naslednjo sezono, ki se bo začela januarja. 23 Uspešne igre mladih dolenjskih namizno teniških igralcev Mladi upi Namiznoteniškega kluba Krka so odlično nastopili na 1. TOP-u za mladince in mladinke, ki se je pod okriljem NTZS in NTK Križe odvijal v Tržiču. NTK Krka so zastopali Tilen Novak (1. skupina), Aljaž Šmaljcelj (2. Skupina) ter Miha in Peter Hribar (3.skupina). Tilen Novak se je kljub temu, da je imel zaključno žogico proti kasneje drugo uvrščenemu Patriku Sukiču in zmagi nad tretje uvrščenim Denijem Kožuljem, moral zadovoljiti s 6. mestom. S tremi zmagami in štirimi porazi mu je le malo manjkalo do uvrstitve na zmagovalni oder. »Če bi premagal Sukiča v prvi tekmi, bi lahko bil na koncu drugi,« je pojasnil trener Uroš Slatinšek. Zmago je slavil Ludvik Peršolja iz Peter Hribar v akciji NTK Letrika Nova Gorica, drugi je bil Patrik Sukič iz Keme Puconcev, tretji pa Deni Kožulj iz Logatca. V drugi skupini je Krkaš Aljaž Šmaljcelj pometel s konkurenco, saj je bil neporažen. Vsega skupaj je v sedmih tekmah izgubil samo dva seta. Na 2. TOPu bo tako igral prvič v prvi skupini mladincev. Drugo mesto je zasedel Dejan Krautberger iz Mute, tretje pa Andrin Najdič iz ljubljanskega Kajuha Slovana. V tretji skupini je zmago slavil Peter Hribar, ki je dobil šest tekem, eno pa izgubil. Tudi on bo tako na naslednjem TOP-u zaigral v višji, drugi skupini, kar je lep uspeh, glede na to, da je šele prvo leto kadet. Miha Hribar pa je z dvema zmagama in petimi porazi zasedel 7. mesto v skupini. S.G. Rezultati Občinskega posamičnega osnovnošolskega šahovskega prvenstva 2012/13 NOVO MESTO - Na OŠ Grm Novo mesto je bilo v sredo, 28. novembra , občinsko posamično osnovnošolsko šahovsko prvenstvo za fante in dekleta. Na njem je v štirih kategorijah sodelovalo 85 mladih šahistov in šahistk iz Novega mesta in okolice, ki so prikazali solidno šahovsko znanje. Po odigranih sedmih krogih so bili končni rezultati naslednji: Najboljši v vsaki konkurenci so se uvrstili na področno osnovnošolsko prvenstvo, ki ga bo gostila Osnovna šola Drska Novo mesto. Robert Rudman (V tabeli so končni rezultati v vseh štirih kategorijah) Fantje (osnovna šola) 1. Matevž Hvala (Šmihel Novo mesto) Do 12 let 2. David Kos (Center Novo mesto) (roj. 2001 in mlajši) 3. Jure Kobe (Brusnice) 1. Vid Dobrovoljc (Bršljin Novo mesto) Do 15 let 2. Maj Zirkelbach (Šmihel Novo mesto) (roj. 1998 in mlajši) 3. Miha Radež (Otočec) Dekleta (osnovna šola) 1. Katarina Peklar (Šmihel Novo mesto) 2. Nina Knoll (Grm Novo mesto) 3. Larisa Peterlin (Center Novo mesto) 1. Hana Bajt (Center Novo mesto) 2. Tara Pleško (Grm Novo mesto) 3. Urška Resnik (Šmihel Novo mesto) IZ NAŠIH OBČIN 24 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 4 desetletja Renaulta v Novem mestu Zgodovino je začela pisati katrca Vse se je začelo 28. septembra 1972, ko je Renault prenesel proizvodnjo renaulta 4 z Litostroja na novomeški IMV. Proizvodni proces je obsegal sestavo in varjenje karoserij, površinsko zaščito, montažo in končno dodelavo, s širitvijo in posodobitvijo pa je tovarna postopoma začela izdelovati tudi pločevinske dele. Delež lokalne integracije je dosegal 50 %. Renaultu 4, katerega proizvodnja je stekla februarja 1973, sta se zatem pridružila še renault 12 in renault 16. Načrti so bili ambiciozni: širitev tovarne in povečanje zmogljivosti na 150.000 vozil na leto, enakopravno vključevanje v sistem Renault in razvoj prodajno-servisne mreže. Že leta 1976 so stekla obsežna dela za širitev objekta in povečanja proizvodne Iz manjšega obrata je zrasel objekt, ustrezen za proizvodnjo avtomobilov zmogljivosti: nov obrat mehanske obdelave, čistilna naprava, nove proizvodne hale, obnova obrata za površinsko zaščito, nova linija montaže in kataforeze ter nove stiskalnice. Zahvaljujoč visoki kakovosti procesa je leta 1979 stekla proizvodnja prvih katrc za izvoz (Francijo). V proizvodnjo so dodali nov proizvod, renault 18. Leta 1980 je bil slovesno odprt nov industrijski železniški tir z viaduktom, ki je vodil neposredno do industrijskega objekta. Kazalo je, da bo Novomeščanom uspelo uresničiti drzno zastavljen cilj, a sta svetovna naftna kriza in ne ravno tržna naravnanost takratnih oblasti prekrižala načrte. Sledil je občuten padec proizvodnje, dobršen del načrtovanih naložb ni doživel uresničitve. Leta 1973 je stekla proizvodnja katrce - v začetku so jih izdelali 12 na dan DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN 25 Petka je prinesla razvojni zagon Začetek 80-ih let sta zaznamovala negotovost in iskanje novih poti. Te je morda nakazal obisk francoskega predsednika Françoisa Mitterranda decembra 1983. Proizvodnja renualta 4 je bila v upadu, zato je bilo treba zagotoviti nove programe. Novomeščani so obnovili pogajanja z Renaultom, ki se je po dolgotrajnih usklajevanjih odločil, da v IMV prenese proizvodnjo renaulta 5. Pogodba o skupnem vlaganju je bila podpisana junija 1988. Petka je prinesla vrsto sprememb: v tovarni so dokončali pred desetletjem zaustavljene projekte (razširitev obrata za preoblikovanje pločevine, nov obrat končne dodelave, carinsko skladišče, odpremni center). Še pomembnejša pa je bila nova organizacija dela po načelih celovite kakovosti. IMV se je korenito preoblikoval: leta 1989 je bilo ustanovljeno podjetje za proizvodnjo in komercializacijo vozil Revoz, ki je postalo delniška družba, njen večinski lastnik pa Renault. Oktobra 1989 je bilo vse nared za otvoritev proizvodnje renaulta 5 s sloganom Odslej ga bo Evropa kupovala pri nas. Že v prvem letu proizvodnje je Revoz z več kot 70 odstotki izvoza postal največji izvoznik. Decembra 1992 je po skoraj 20 letih proizvodnje v Novem mestu in 575.824 izdelanih vozilih svojo svetovno pot prav v Novem mestu sklenila priljubljena katrca. S petko je tovarna dobila podobo sodobne avtomobilske industrije S cliom so prišli roboti Z začetkom proizvodnje clia leta 1993 se je začelo obdobje velikega napredka. Največja pridobitev je bil povsem nov obrat za površinsko obdelavo in lakiranje, ki je omogočal večje zmogljivosti in manjše vplive na okolje. Uvedli so nove metode in sisteme za večjo učinkovitost ter organizacijo dela (Plan pospeševanja napredka, Red in čistoča, ureditev po načelih »tovarna, v kateri živimo« …). Podjetje je prvič uspešno opravilo presojo sistema kakovosti in pridobilo certifikat ISO 9001, ki ga vse do danes uspešno potrjuje. Clio 1 je prinesel tudi prvega robota, ki je služil za nanos mase na notranjo oblogo vrat. Junija 1995 se je s proizvodnih trakov poslovila petka, ostal je clio 1. Sočasno so se začele priprave na naslednika, clia 2. Tovarna se je posodobila, nameščena je bila večina robotov v obratu za preoblikovanje pločevine, roboti za točkovno varjenje v obratu za sestavo in varjenje karoserij, kjer je delež robotsko izvedenih zvarnih točk dosegel 30 odstotkov, ter robot za nanos tesnilne mase na stekla … Največji zalogaj sta predstavljala nova linija demontaže vrat in oddelek predsestave armaturne plošče. Marca 1998 je stekla proizvodnja clia 2. Najpomembnejša naložba projekta clio 1 – nova lakirnica (nadaljevanje na naslednji strani) 26 IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Podjetje je tudi na področju ravnanja z okoljem naredilo velik napredek ter med prvimi tako v Renaultu kot v Sloveniji že leta 1999 prejelo okoljski certifikat ISO 14001. V tem času se je začelo tudi sodelovanje z neposrednimi sosedi, ki so skoraj vsako leto povabljeni v tovarno. Po odhodu Bernarda Coursata, prvega predsednika uprave Revoza, je krmilo podjetja prevzel Michel Bouton. Med njegovimi večjimi nalogami je bila ločitev komercialne in industrijske dejavnosti. Do te je prišlo leta 2002. V času clia 2 je bilo robotiziranih 30 % zvarnih točk, danes okoli 55 % S twingom v vrh po učinkovitosti Revoz si je zastavil ambiciozen cilj: postati najboljša tovarna Skupine Renault in kasneje Zveze Renault Nissan. Februarja 2004 je Renault postal 100-odstotni lastnik Revoza. Z odkupom prostorov Adrie Mobil je bila zagotovljena širitev za potrebe novega projekta. Stekla so naložbena dela: z novo linijo robotiziranih težkih stiskalnic je obrat za preoblikovanje pločevine dobil eno najučinkovitejših linij v Skupini Renault, nova linija za površinsko predobdelavo in zaščito pa je omogočila večjo zmogljivost v obratu lakiranja, 12-letno protikorozijsko zaščito in nižje izpuste v zrak. Proizvodni proces je obogatilo še več manjših naložb, n.pr. nova preskusna steza, nova linija odpirnih elementov … Februarja 2007 je bilo vse nared za začetek proizvodnje twinga, ki je s seboj prinesla več kot 1.000 novih delovnih mest. Tovarna je daljše obdobje obratovala s polno zmogljivostjo – v treh izmenah - in podirala rekord za rekordom. Leta 2008, ko je Revoz dobil prvo slovensko vodstvo – predsednik uprave Revoza je postal Aleš Bratož - so se začele priprave na proizvodnjo novega modela wind, ki se je javnosti predstavil marca 2010. V Revozu je bil izdelan 3.000.000.-ti renault. Sporazum, sklenjen med Zvezo Renault Nissan in Daimlerjem, je dodelil proizvodnjo naslednika twinga in štirisedežnega smarta od leta 2014 novomeškemu Revozu. Leto 2011 je bilo v znamenju priprav na prenovo twinga, serijska proizvodnja je stekla v novembru. Vse od leta 1989 pa do 2010 se je Revoz ponašal s titulo največjega slovenskega izvoznika - njegov delež se je gibal od 4,2 do 6,2 %. Prepričljivo Revozu do danes ostaja primat največjega izvoznika v Evropsko unijo, saj je večina izdelanih vozil namenjena v Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo … Iz projekta v projekt se je Revoz uveljavljal z vrhunsko kakovostjo, ki ga do danes uvršča v sam vrh Renaultovih tovarn, v zadnjem obdobju pa tudi z učinkovitostjo proizvodnega procesa, ki ga postavlja za zgled ne le znotraj Renaulta pač pa tudi Zveze Renault Nissan. Drugo mesto v Zvezi po tem kazalcu je zaenkrat najboljši dosežek, ki navdaja z zaupanjem, da se lahko v naslednjih letih Revoz povzpne na sam vrh. Nevenka Bašek Zildžović Revoz se je uveljavili kot ena najučinkovitejših tovarn Zveze Renault-Nissan IZ NAŠIH OBČIN Srečno 2013! Revoz d.d., Novo mesto DRIVE THE CHANGE IZ NAŠIH OBČIN 28 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 TRETJI JAVNI RAZPIS ZA INVESTICIJE V POKOLPJU Razvojne priložnosti regije JV Slovenije so zlasti v razvoju podjetništva in razvoju podeželja v povezavi z ohranjenim okoljem ter naravno in kulturno dediščino, kot prevladujočo značilnostjo regije. Za reševanje gospodarskih težav v Pokolpju, ki obsega sedem občin (Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Metlika in Semič ) je bil sprejet »Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011–2016« s sedmimi ukrepi, poleg podjetniških tudi ukrepa za izboljšanje prometne in energetske infrastrukture. V okviru Ukrepa 1 je za podjetja najpomembnejši instrument 1.1: Javni razpisi za spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest, namenjenim podjetjem z območja. Trenutno, najbolj aktualen je: TRETJI JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE ZAČETNIH INVESTICIJ IN USTVARJANJA NOVIH DELOVNIH MEST NA OBMOČJU OBČIN OSILNICA, SEMIČ, METLIKA, KOČEVJE, ČRNOMELJ, LOŠKI POTOK IN KOSTEL V LETIH 2013 IN 2014 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in- vesticij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije). 2. Investicija se mora izvajati na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok ali Kostel. 3. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov začetnih investicij je lahko najmanj 10.000 evrov in največ 500.000 evrov, podrobnosti so opredeljene v točki razpisa 2.14. (višina nepovratnih sredstev). 4. Rok za prispetje vloge (obrazci in zahtevane priloge) na naslov Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, je: - za sklopa B in B-turizem: torek, 5. februar 2013, do 12.00 ure - za sklopa A in A-turizem: četrtek, 14. februar 2013, do 12.00 ure PODPORNE INSTITUCIJE ZA IZVAJANJE AKTIVNOSTI PROGRAMA POKOLPJE SO: - na nivoju regije JV Slovenija: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto (spletna stran: www.rc-nm.si, tel. 07 33 72 980, el. pošta: razvojni.center.nm@siol. net) - na področju Bele krajine: Javni zavod Razvojno informacijski center Bela krajina, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj (spletna stran: www.ric-belakrajina.si, tel. 07 30 56 530, el. pošta: [email protected]). - na področju Kočevskega: RC Kočevje Ribnica, d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje (spletna stran: www.rc-kočevjeribnica, tel. 01 89 50 610, el. pošta: [email protected]) in Podjetniški inkubator Kočevje, Trata XIV/6, 1330 Kočevje (spletna stran: www.zavod-pik.si, tel: 08 20 51 520, el. pošta: [email protected]). Razpisno dokumentacijo in več informacij o javnem razpisu si pridobite na spletni strani www.mgrt.gov.si (javne objave) Zaključna prireditev Luč miru iz Betlehema projekta EPK 2012 NOVO MESTO – V nede- nato odšli po mestu, kjer so riti plamen upanja, miru in ljo, 16 decembra so v stolni mimoidočim ljudem pove- sožitja, še posebno v tem cerkvi sv. Nikolaja na Kapi- dali za akcijo in jim podari- času ekonomske krize in v Novem mestu tlju skavti sprejeli Luč Miru li svečke, ter jih povabili, da krize vrednot. Po maši je NOVO MESTO - V ponedeljek, 17. decembra se je s predstavo Upor Zemlje avtorja Igorja Lumperta in v produkciji Kulturnega centra Janeza Trdine zaključila Evropska prestolnica kulture 2012 v Novem mestu. Upor Zemlje je večmedijski projekt, ki vključuje različne umetniške zvrsti od videa, filma do plesa, petja in žive glasbe. Glavna tema dogodka obravnava naravne katastrofe (potrese, vulkanske izbruhe, tornade, poplave), ki so vse pogostejša oblika odpora, s katerim Zemlja bojuje boj za svoj obstoj proti današnji civilizaciji. Novomeščan Igor Lumpert je projekt Upor Zemlje zasnoval tako, da tokrat jezik umetnosti, govorica slik, glasbe, besede in giba komentira naravne katastrofe, ki se dogajajo na našem planetu. Prav za ta dogodek je nastala nova avtorska glasba Igorja Lumperta, ki povezuje različne glasbene svetove ter hkrati razvija inovativne oblike izpovedi in improvizacije, ki jih črpa iz pesmi Allena Ginsberga in ameriških Indijancev. Glasbo, ki jo je izvajala mednarodna jazz zasedba, so podkrepili video interpretacija s 16 mm filmom, ki ga je prav za ta projekt ustvarila večmedijska umetnica Željka Blakšić, jazz balet Plesnega studia Novo mesto ter vokali in citati v izvedbi Mešanega pevskega zbora Pomlad, Klavdije Kotar in Nine Štampohar. iz Betlehema, ki poziva poziva k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Tako je tudi letos zasvetila luč, ki jo prinašajo v mesta, na trge in domove ljudi. Prebivalce Novega mesta so tako simbolično nagovorili, da poiščejo mir v svojih srcih in ga delijo naprej. Dogodek je že tradicionalno povezal skavte iz stegov Novo mesto 1, Šentjernej 1, Črnomelj 1 in Tržišče 1, ter tabornike iz rodu gorjanskih tabornikov in royal rangerje. Izdelali in okrasili so podstavke v katere so postavili svečke. S temi svečkami so jih prižgejo pri maši v stolni cerkvi. Na začetku maše so škofu Andreju Glavanu prinesli plamen, ki je tako uradno zagorel tudi pri nas. Pri pridigi je škof pozval vse katoličane, da so dolžni ši- sledila še pogostitev in prijeten klepet ob domačih dobrotah in čaju. Luč miru bodo skavti delili še naprej, na Glavnem trgu v Novem mestu v četrtek, 20. in v petek, 21. decembra . Ne prezrite DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 29 SASHA LOPEZ feat. Broono & Ale Blake DJ Sylvain SpinRiders DJ Berlitz DJ Aliash C h r i s t m a s 21. december 2012 20:00 do 05:00 od Športna dvorana MAROF, NOVO MESTO Predprodaja vstopnic: www.eventim.si in prodajna mesta EVENTIMA: Petrol, Pošta, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi, M holidays, Alpetour in v trgovini forma F+, Novo mesto Organizator dogodka: medijski sponzor: After Party v Klubu Lokal PatRiot P a r t y 30 Ne prezrite DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Ne prezrite 31 Poslovalnica NOVO MESTO 1, G3 TR TO NI ES AV GL VO M O N Uresničite svoje načrte s stanovanjskimi krediti Abanke. Vabljeni v poslovalnico Novo mesto, Rozmanova ulica 40. www.abanka.si e tiskovin a tj podje celostna g rafična po doba Banka prijaznih ljudi renti, anspa r t , e d , fasa lighti jumbo ni, city o l s a z led Abanka 2012 Novo Mesto cerada 4.indd 1 19.4.12 10:16 razpoznavn i elementi Vizualna komunikacija Sodobno oglaševanje nagovarja potrošnika predvsem na vizualen način. Vizualna komponenta je zelo pomembna, saj so predvsem vizualne podobe tiste, ki mentalno sprožajo največ asociacij, ki jih v oglaševanju povezujemo z oglaševalnim izdelkom ali storitvijo. Tudi sicer se zdi, da postajamo vedno bolj vizualna družba, podobe polnijo naše časopise, revije, plakate, tv ekrane in računalniške monitorje bolj kot kadarkoli v zgodovini množičnih komunikacij. Smo kot ribe, ki plavajo v morju podob, te podobe pa nam pomagajo oblikovati razumevanje sveta in nas samih. Zakaj potrebujete vizualno komunikacijo? Vizualno komuniciranje je danes najpomembnejša oblika komuniciranja. Pomeni prvi vtis vaših potencialnih partnerjev in strank o vas in s tem predstavlja prvi mejnik, ki določa vašo uspešnost. Zato si danes v poplavi vizualnih podob podjetje mora in sme privoščiti le najboljše grafično oblikovanje ter storitve profesionalne ekipe grafičnih oblikovalcev, fotografov in spletnih programerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Izdelki s področja grafičnega oblikovanja morajo izražati inovativnost, kvaliteto in vsestransko odličnost. Poleg osnov grafičnega oblikovanja je potrebno slediti tudi najnovejšim trendom in ponuditi najbolj kreativne rešitve, ki so na voljo. Kaj so elementi vizualne komunikacije? Poleg uspešnega oglaševanja je pomemben del tržnega komuniciranja tudi skrbno oblikovana in pripravljena vizualna komunikacija oz. celostna grafična podoba podjetja pri kateri je za prepoznavnost podjetja pomembno celovito vizualno delovanje vseh njenih elementov, ki so: logotip, blagovna znamka, vizitke, mape, vabila, dopisni papir, ovojnice, diplome, priznanja, obrazci, poslovna darila, pa tudi ostalih tiskovin podjetja, kot so: publikacije, promocijske tiskovine, brošure, knjige, katalogi, revije in časopisi, embalaža, plakati, prospekti, zgibanke, koledarji, vrednostni dokumenti, kakor tudi razpoznavnih elementov organizacije, ki so: usmerjevalne table, označbe na prevoznih sredstvih, zastave, medalje, plakete ter oblikovanje spletnih strani. Za uspešno oblikovanje ali preoblikovanje celostne grafične podobe je potrebno poleg inovativnega pristopa in kreativnih idej tudi dobro poznavanje naročnika, njegovih želja, možnosti in priložnosti. Kaj zajema grafično oblikovanje? Grafično oblikovanje zajema celotno vizualizacijo idej za tiskane in elektronske medije. Pri tem je cilj, ki ga želimo doseči, osnova celostna grafična podoba podjetja ter seveda kreativna ideja. Na oblikovanje gledamo kot na osnovno vizualno komuniciranje podjetja skozi različne medije. Storitve grafičnega oblikovanja so celostne: idejna zasnova, priprava materialov, foto- Konvikt d.o.o., Novi trg 10, 8000 Novo mesto, 031 342 239, [email protected] grafiranje, oblikovanje in obdelava, priprava za tisk. Naša prednost pred konkurenco so celostne storitve oblikovanja. Kdo vam lahko pri tem pomaga? Konvikt d.o.o., oglaševalska agencija, vam bo z bogatimi izkušnjami, strokovnim znanjem izvirnimi idejami in prepoznavnimi oglaševalskimi rešitvami pomagala do večjega tržnega deleža, boljše prepoznavnosti in uspeha na vse bolj konkurenčnem trgu ter s tem omogočila preživetje tudi v težkih časih. Oglaševanje preko agencije Konvikt vam ponuja številne paketne ugodnosti pa tudi ekskluzivne oglaševalske medije, pomagali pa vam bodo tudi pri oblikovanju celostne grafične podobe in ostalih elementov grafičnega oblikovanja, to je oblikovanje prepoznavnih oglasov za tiskane, elektronske in zunanje medije, kot so jumbo panoji na frekventnih lokacijah, oglaševanje na LED zaslonih na košarkarskih tekmah v ŠD Leona Štuklja, opazno oglaševanje na fasadah v najbolj frekventnem križišču v Novem mestu, oglaševanje na transparentih preko ceste v starem mestnem jedru pa tudi oglaševanje v city light vitrinah na večini avtobusnih postajališč v Novem mestu. Najbolje je, da se odločite za celovito komuniciranje, ki vam zagotavlja sinergične učinke ter ekonomsko najučinkovitejšo pot do tržnih ciljev ali z drugimi besedami »z minimalnim budgetom do maksimalnega uspeha«. Dobro je vedeti 32 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Med dvema trenutkoma se nenadoma odprejo vrata v nov čas, a sreča vendarle ni v tem času, temveč v nas. Naj vas toplina in iskrenost osrečujeta vse leto. Vaša Vrhunski glasbeniki v Jazz Clubu Gero ČRNOMELJ - Lani so v Črnomlju odprli Jazz Club Gero, ki deluje pod taktirko ljubitelja kakovostne glasbe in glasbenika Silva Grdešiča - Gerota. V kratkem obdobju delovanja tega kluba so v njem nastopili že številni odlični glasbeniki. Nahaja se v 400 let stari kleti bivše obmejne postojanke, ki je sedaj znana pod imenom Hiša nasprot sonca. Samo prizorišče ima odlično akustiko, nastopajoči in tudi publika pa se dobro počutijo, saj je omogočen neposreden stik med njimi. To zelo močno začutijo predvsem umetniki, saj sami pravijo, da dajo vedno vse od sebe. Med umetniki se je že razširil glas, da v klub zahaja odlična publika, ki poskrbi za super vzdušje. Na koncertih pobirajo vstopnino, Gero pa poskrbi za prostor in vino, včasih pa še kdo kaj prinese za pod zob ali za na zob. Obiskovalci so iz vseh generacij, stari in mladi. Prihajajo iz cele Slovenije. Dobrodošel je vsak, ki ga glasba zanima. Ne samo jazz, tudi druge zvrsti glasbe gojijo v njihovem klubu. Tako so nastopile Hellcats, ki igrajo heavy metal in Pero Lovšin, ki tudi ne igra ravno jazz glasbe. So povsem odprti in se z ničemer ne omejujejo. Seveda ni namen samo poslušanje glasbe, ampak naj bi bila to tudi oblika druženj, tako z glasbeniki, kot med seboj. Običajno med odmorom kakšen znan belokranjski vinogradnik predstavi svoja vina, na voljo pa je tudi belokranjska pogača. Klubske izkaznice ni nujno potrebno imeti, je pa pametno, saj je obiskovalec z njo deležen do 50 odstotkov popusta pri vstopnini. Ko nekdo pride prvič na koncert, izrazi željo po članstvu v klubu, na kar do prihodnjič izdelajo izkaznico. Na njej so navedene pravice in dolžnosti člana kluba, kakor tudi evidenca plačanih vstopnin za tekočo sezono. Doslej so v klubu že nastopili Uroš Perič, Oto Pestner z Gajo Jazz Quartetom, Rudi Javornik Quartet, Fake Orchestra, Hell Cats, Silvo Grdešič (na posnetku na sredi) s skupino Janeza Bončine – Benča Pero Lovšin in Iztok Mlakar. Iz Amerike je prišel basist Francis Mbappe, iz Zagreba pa skupina Tom & The Twisters, v začetku decembra pa so gostili skupino September z Janezom BončinoBenčem. 28. decembra pridejo v goste Vito Marence Flamenco Trio s flamenko plesalko in pevko Ano Pandur, novo leto 2013 pa začnejo že v četrtek, 3. januarja s srbsko blues skupino Šinobusi. Grdešič pravi, da je delovanje vsa kega društva ter tako tudi njihovega, odvisno od članstva. Bolj kot so člani aktivni, bolj stvar funkcionira. Voljo in energije ima na pretek. Občutek, da dela nekaj dobrega za ljudi, mu daje dodatno motivacijo. Jazz Club Gero se je lepo prijel, iz meseca v mesec imajo vse več članov. Obveščajo se po e-mailu [email protected], pa tudi preko spletne strani. DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 IZ NAŠIH OBČIN 33 Listina dobrote za Vladko Škof Osrednja slovesnost ob prazniku občine Metlika METLIKA - V ponedeljek, 26. je povezoval Toni Gašperič. V bonovembra je v Športni dvorani pri gatem kulturnem programu so Osnovni šoli Metlika potekala nastopili Mestna godba Metlika, osrednja slovesnost ob občinskem Folklorna skupina Mlinček, pevprazniku. Podelili so priznanja ski zbor Osnovne šole Metlika, Občine Metlika ter priznanja in recitatorki Eva Kavčič in Lavra plakete za dosežke na področju Plut, flavtistke Eva Janžekovič, Maša Laj, Tjaša Šikonja in Mojca športa. Častni občan je postal Vladimir Rebolj ter Oktet Vitis in HarmoGregor Bahč, plaketi občine Me- nikarski orkester Andreja Bajuka. tlika pa so prejeli Čebelarsko društvo dr. Jožef Starc Metlika in Prostovoljno gasilsko društvo Metlika. Plaketo na področju športa je prejela Daniela Orlič - Dana, priznanja pa Mojca Vraničar, Željko Goleš in Tjaša Sopčič. Zbrane je nago- Prejemniki priznanj Slavk Černič (PGD Metlika), voril metliški žu- Vladimir Bahč ter Vlado Auguštin (Čebelarsko pan Darko Zev- društvo Metlika) nik, prireditev pa LJUBLJANA, METLIKA - Metličanka Vladka Škof je na svečani prireditvi, ki jo je v Narodni galeriji v Ljubljani v sklopu akcije Ljudje odprtih rok organizirala revija Naša žena, prejela zahvalno listino za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela. Na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju je kar nekaj dobrotnikov, ki si prizadevajo za skupno dobro. Zahvalno priznanje je šlo v roke tudi Robiju Erjavcu iz Novega mesta, Ivani Pelko iz Škril pri Dolenjskih Toplicah in Danijelu Mižigoju iz Krškega. Zahvalne listine sta podelila mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, in Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica revije Naša žena, prireditev je z glasbo popestrila Nana Milčinski in Nežno, vodila pa jo je Ida Baš. Vladka Škof iz Metlike je bila odlična učiteljica, zato so jo povabili na Zavod za šolstvo za svetovalko za razredni pouk. Manjkalo pa ji je neposredno delo z otroki in tako se je “zapisala” Društvu prijateljev mladine Metlika, kjer brezplačno dela že več kot 30 let. Pre- dana je humanosti in vsemu dobremu, kar zahteva od nje ogromno truda, a vedno znova najde moči za to, da se osebno angažira pri reševanju vsakega problema posebej. Trudila se je, da je društvo vključeno v projekt Botrstvo v Sloveniji, spremlja uspešnost otrok in namensko uporabo darovanih sredstev, ki jih porabijo za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev družin, ki so se znašle v stiski, in omogočajo brezplačna letovanja in tabore otrokom iz družin, ki same tega ne bi zmogle. V društvu poteka vrsta programov za kakovostno preživljanje prostega časa vseh otrok v metliški občini in širi prostovoljno delo in medgeneracijsko pomoč. Vladkina zamisel je bila tradicionalna prireditev Ex tempore mladih likovnikov Bele krajine, ki je praznovala že 30. rojstni dan. Zavzeto deluje v raznih organizacijah in društvih, med katerimi imata posebno mesto Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije in Društvo upokojencev Metlika. Je vzornica starim in mladim - v Metliki in širši okolici. Vladka Škof je dobila pomembno priznanje. 34 Dobro je vedeti DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Dobro je vedeti DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 D e ce mbr 35 s ko r a z va je n a j iz kuhinje BOŽIČNI PUNČ Z VISKIJEM Hladni koktajl, ki ogreje srce. Sestavine: *100 ml viskija * 400 ml polnomastnega mleka (po želji lahko polovico mleka zamnjamo s sladko smetano) * vanilijev sladkor * led * kozarec za mešanje (pokrit) Priprava: V večji kozarec za mešanje damo dovolj ledu. Čezenj vlijemo viski – uporabite lahko katerikoli mešani viski. Viskiju dodajte čajno žlico vanilijevega sladkorja. Za bolj sladkosnede lahko dodate tudi več sladkorja. Na koncu mešanico zalijte z mlekom in vse skupaj dobro premešajte. S pomočjo cedila nalijte koktajl v kozarec, zraven pa dodajte slamico ali kakšno drugo dekoracijo. HRUSTLJAVČKI Z BELO ČOKOLADO - 200 g rjavega sladkorja - 200 g zmehčanega masla - 200 g polnozrnate moke - 1/2 žličke soli - 2 rumenjaka - cca 100-150 g grobo nasekljane bele čokolade (če vam je ljubša, lahko uporabite tudi običajno čokolado) Vse sestavine razen čokolade zmešamo z mešalnikom. Na koncu primešamo še sesekljano čokolado. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj z žlico nanašamo maso za piškote, kupčke na koncu malo potlačimo. Pečemo 12-15 min na 180 stopinjah - dokler malce ne porjavijo. KLUBA MAROF 103 TOPLA VIŠNJEVA KARAMELA Sestavine: 300 ml vode 1 vrečka čaja z okusom višnje 30 g rjavega sladkorja 4 rezine limone Priprava: Sladkor segrejte, tako da dobite karamelo, nato karamelo zalijte z vrelo vodo. Malo pokuhajte, nato odmaknite z ognja ter v mešanico dodajte filter vrečko. Pustite stati 10 minut. Topel napitek nalijte v kozarce in okrasite z rezinami limone. SAMO ZA ODRASLE: karameliziran sladkor lahko najprej zalijete s šilcem viskija, nato dodate vrelo vodo in ostalo po zgornjem postopku. IZ NAŠIH OBČIN 36 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Zimske kratkočasnice že četrto sezono Igor Vidmar je v goste pripeljal Matjaža Smodiša. METLIKA _ V metliškem hotelu Bela krajina so v začetku decembra pričeli s četrto sezono prireditev Zimske kratkočasnice, ki jih pripravljata metliška območna izpostava JSKD in Ljudska knjižnica Metlika. V decembru in januarju bodo ob sredah različni gostitelji gostili zanimive osebe iz vse Slovenije. Na prvo kratkočasnico je novinar Dolenjskega lista Igor Vidmar gostil legendarnega košarkarja Matjaža Smodiša, v kulturnem programu pa je nastopil glasbeni ustvarjalec Anton Grahek iz Črnomlja. Teden dni pozneje se je z glasbenim urednikom na Radiu Slovenija Draganom Buličem pogovarjal glasbenik Janez Doltar, večer pa je popestrila mlada pevka Monika Bajuk. 19. decembra bo najbolj znanega Belokranjca Tonija Gašperiča gostila novinarka Dolenjskega lista Mirjam Bezek-Jakše, prvi gost v letu 2013 pa bo nekdanji košarkar in poslanec Peter Vilfan, ki ga bo 9. januarja gostila podpredsednica Državnega zbora Renata Brunskole. 16. januarja se bo s publicistom in alpinistom Tadejem Golobom pogovarjal urednik revije Playboy Borut Omerzel, 23. januarja pa bo modno strokovnjakinjo Jožico Brodarič v goste povabila novinarka Vesna Žist. Letošnjo sezono kratkočasnic bodo sklenili 30. januarja, ko se bo vodja izpostave JSKD Metlika Matjaž Rus pogovarjal z vsestranskim umetnikom Matjažem Pikalom. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso bi pocenilo ogrevanje v centru Mirne MIRNA – Mirnski občinski svetniki in svetnice so se 21. novembra seznanili s projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso – DOLB Mirna, ki bi predvsem pocenilo ogrevanje v kraju Mirna na območju okrog nekdanjega Preventa. Pred svetniki je bil tudi proračun za pri- hodnji dve leti. V projekt DOLB Mirna bi se v prvi fazi vključilo območje okoli nekdanjega Preventa – vsi bloki, vrtec in šola, zdravstveni dom in pošta ter nekaj individualnih hiš. Ogrevanje bi se, v primerjavi z obstoječim ogrevanjem na kurilno olje, pocenilo za od 25 do 30 odstotkov. „Prednost za sam kraj ali občino je v tem, da se zniža strošek ogrevanja. To je neposreden učinek. Posreden pa dejansko bolj čist zrak, kajti to ogrevanje na les je CO2 nevtralno. To pomeni, ne da se ne bi proizvajal CO2, ampak se ga proizvede toliko, kot če bi ta isti les, ki ga skurimo, v gozdu tudi zgnil,“ je pojasnil Tomaž Zver iz podjetja Kisik, ki je pripravil analizo ekonomske upravičenosti izvedbe projekta Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso DOLB Mirna. Prva ocena naložbe je pol milijona evrov. Do konca septembra 2013 odprt evropski razpis DOLB 3 je v prvi vrsti namenjen gospodarskim službam, zato je najboljša pot do uresniči- DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 tve tega projekta podelitev koncesije gospodarski službi, ki ima ustrezno znanje za izvedbo tovrstnega projekta, še dodaja Zver. Pred člani in članicami občinskega sveta je bil prvič tudi predlog proračuna za leti 2013 in 2014. Proračun za prihodnje leto naj bi bil na prihodkovni strani visok 3,2 milijona evrov, na odhodkovni pa 3,7 milijona evrov. Proračun za leto 2014 pa naj bi bil na prihodkovni strani visok 2,9 milijona evrov, na od- IZ NAŠIH OBČIN hodkovni pa nekaj več kot tri milijone evrov. Občina Mirna predvideva za prihodnji dve leti tudi zadolževanje za investicije, in sicer prihodnje leto v višini pol milijona evrov in v letu 2014 dvesto tisoč evrov. Občinski svetniki so predlog odloka o proračunu poslali v javno obravnavo, naslednjič pa bodo o njem razpravljali sredi decembra. Foto: Lapego 37 IZ NAŠIH OBČIN 38 DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 MOJCA čaka nove donatorje NOVO MESTO - Iz društva Mojca so sporočili, da so še daleč od tega, da bi zbrali potrebnih 97.000 EUR za letošnji Veseli december. Od 4000 poslanih prošenj donatojem, se jih je odzvalo manj kot 300, ki so podprli to veliko akcijo, pričakujejo pa odločitve o donatorstvu iz večjih podjetij v naslednjih dneh. Le tako dedek Mraz lahko obljubi, da se naslednje leto še vrne na Dolenjsko, sicer se bo za vedno poslovil. Si lahko predstavljate, kako bomo to povedali našim otrokom? V seznamu objavljamo in se zahvaljujemo donatorjem, ki so že prispevali. DAMJANA BOGATAJ ČERNIGOJ RUDOLF GORIŠEK KS BRŠLJIN ANDREJA MILAVEC s.p. KRKA, d.d., Novo mesto TANJA OPEKA SANEL MEŠIĆ FOTO ASJA D.O.O. JASNA SIMČIČ ODV. ĐURAN MARIJA dr.dent.med. T-MEDIJA d.o.o. GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE JURE d.o.o. Novo mesto JEKLOTEHNA ŠPOLJAR d.o.o. ŠIŠKO STEKLARSTVO d.o.o. ESPRI d.o.o. OŠ ŠMIHEL KATARINA MERVAR s.p. MARIJA KULOVEC UROŠ ŠUŠTERŠIČ s.p. FRANCI ZUPANČIČ s.p. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA MARJAN ANDERLIČ FERLEŽ SMILKA, spec.zobna ord. SINDIKAT NLB podr. Dolenjska GAZVODA d.o.o. RAVBAR JANEZ s.p. TILIA d.o.o. GEODET, d.o.o., Novo mesto NANOKINETIK d.o.o. ISKRA JOŽE REVIS d.o.o. FLOPIN d.o.o. TEKSTOR BOŽENA VERSI d.o.o. JOŽE HRIBAR s.p. TATJANA AHLIN - odvetnica MIRJAM ROMIH KAŠČEK PGD OTOČEC ob Krki LIU S JUNAKI d.o.o. TEA PETANČIČ s.p. MIRKO JERKOVIĆ s.p. Magras MARJETKA GOLOB s.p. LUDVIK PROSENIK ERCELES d.o.o. DRUŠTVO UPOKOJENCEV CVELBAR ANTON s.p. DOKSIA d.o.o. OŠ ŽUŽEMBERK DOLENSKE LEKARNE p.o. EVENTUS, Novo mesto, d.o.o. MARKEM d.o.o. SONJA KASTELIC s.p. BOJANA KOŠIR JOŽE GORENC s.p. FRANC LUKŠIČ s.p. ALFA-R d.o.o. BRAMAC STREŠNI SISTEMI d.o.o. LOGATEC ŠENTJERNEJ NOVO MESTO GRADAC NOVO MESTO KOPER DOMŽALE NOVO MESTO NOVO MESTO STRAŽA NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO STRAŽA STRAŽA NOVO MESTO NOVO MESTO BUČKA ŠMAR. TOPLICE NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO DVOR NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠMAR. TOPLICE NOVO MESTO NOVO MESTO OTOČEC NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠENTJERNEJ ŽUŽEMBERK ŠENTJERNEJ NOVO MESTO ŽUŽEMBERK NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO LJUBLJANA ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO ŠKOCJAN 20 € 50 € 100 € 150 € 20.000 50 € 20 € 200 € 100 € 20 € 100 € 100 € 100 € 30 € 100 € 200 € 85 € 20 € 15 € 100 € 25 € 50 € 50 € 50 € 150 € 20 € 50 € 50 € 70 € 200 € 15 € 50 € 50 € 30 € 100 € 30 € 20 € 50 € 50 € 100 € 30 € 100 € 50 € 20 € 100 € 30 € 100 € 60 € 70 € 200 € 200 € 100 € 20 € 4€ 100 € 15 € 100 € 100 € ALEŠ HAJNŠEK PENZION SREČA d.o.o. SINDIKAT PODJETJA URSA KS BUČNA VAS PGD VAVTA VAS GOSPODARSKA ZBORNICA Dol. In BK NASMEH ZOBOZDRAVSTVO d.o.o. PGD MIRNA PEČ AVTO VELKAVRH d.o.o. MOJCA JAMNIK KS OTOČEC KS URŠNA SELA MATEJ ŠPORAR - ODVETNIK ROLETARSTVO BAYER d.o.o. SAMEKS Novo mesto d.o.o. MUHIČ SILVA s.p. PGD BUČKA MOJCA KRNC SAJE GAZVODA PRIMOŽ s.p. MARIJAN HOČEVAR s.p. KOVINOPLAST LAHARNAR d.o.o. PGD HINJE KUŠLJAN d.o.o. L-TEK d.o.o. PGD AJDOVEC MLADEN BUČIČ TOM BARTOL d.o.o. OOZ NOVO MESTO OŠ CENTER HORTENSIA ERAJ PLASTIKA BEVC d.o.o. JP EDŠ d.o.o. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KS BIRČNA VAS DRUŠTVO UPOKOJENCEV DVOR KS MESTNE NJIVE KARLEX d.o.o. TISKARNA VESEL d.o.o. KS BRUSNICE ŠKOF FRANC s.p. KLAVDIJA BOŽIČ s.p. BRIKPLASTIKA d.o.o. TRAC d.o.o. ANICA JERŠIN s.p. ENSI d.o.o. ANDREJA CESAR ZDENKA LINDIČ DRAGAŠ ROK VOVKO s.p. JOŽE REPŠE Elpris DARKO PRISELAC s.p. SKT d.o.o. OKLEŠEN d.o.o. ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. MIROSLAVA MARAS POGAČAR DRUŠTVO IDU Novo mesto KS MALI SLATNIK ELTAS d.o.o. NOVO MESTO ŠMAR. TOPLICE NOVO MESTO NOVO MESTO STRAŽA NOVO MESTO NOVO MESTO MIRNA PEČ NOVO MESTO ŠMARCA OTOČEC URŠNA SELA NOVO MESTO NOVO MESTO BRUSNICE NOVO MESTO BUČKA NOVO MESTO OTOČEC ŠENTJERNEJ NOVO MESTO HINJE ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ DVOR LJUBLJANA ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO LJUBNO OB SAVINJI ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO DVOR NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO BRUSNICE NOVO MESTO NOVO MESTO MIRNA PEČ ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO MIRNA PEČ NOVO MESTO BRUSNICE NOVO MESTO NOVO MESTO STRAŽA NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠENTJERNEJ 30 € 50 € 20 € 100 € 50 € 250 € 50 € 100 € 50 € 5€ 50 € 200 € 100 € 50 € 10 € 50 € 100 € 20 € 100 € 55 € 150 € 50 € 30 € 200 € 50 € 10 € 50 € 100 € 100 € 50 € 60 € 150 € 50 € 200 € 30 € 200 € 50 € 100 € 300 € 100 € 20 € 50 € 150 € 30 € 30 € 20 € 20 € 72 € 50 € 50 € 100 € 50 € 260 € 100 € 20 € 150 € 200 € KODA d.o.o. STANIŠA JOŽICA DOLENJSKI LIST d.o.o. MATJAŽ RECELJ zobozdr.ord GEOSVET, d.o.o. ZAPIS PLUS d.o.o. GUCULOVIČ ALIJANA SIMONA STRAŠEK Oriks MIRJANA LALIĆ s.p. IVAN ŠENICA s.p. ARCANA d.o.o. ZORAN LEKO s.p. KS ŠMIHEL ROLING d.o.o. SIGNAL d.o.o. OŠ PREVOLE NOVAK, Novo mesto, AG Novo mesto d.o.o. PODGORJE d.o.o. Šentjernej JOŽEFA AUERSPERGER Denig DENI GUCULOVIĆ s.p. MARTINČIČ d.o.o. PRISELAC IVAN s.p. Elektro PRISELAC JOŽE s.p. DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM DULC d.o.o. BV & S d.o.o. Novo mesto DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOCJAN DRUŠTVO UPOKOJENCEV STRAŽA VALIDACIJSKE MERITVE d.o.o. IVAN ŠTANGELJ INLES CENTER MOŽE d.o.o. BERUS d.o.o. BOŠTJAN BERUS s.p. RHI d.o.o. GRABNAR ANI KOBRA TEAM d.o.o. JURE NATEK MARIDA JELOČNIK JURE MLAKAR s.p. KS MAJDE ŠILC JOŽICA KUPLJENIK s.p. KLUB MAKSA PERCA KAREL HACE ZZV Novo mesto ALEŠ ŽURA s.p. MIRO GAŠPERŠIČ ŽARKO POVŠE s.p. ANTON LUZAR DRAGICA FERBEŽAR PGD CEROV LOG GRUBAR PETER DEKORPLAST d.o.o. JELKA d.o.o. LERO LEŠNJAK d.o.o. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Šentjernej Inocena IGOR ŠMAJDEK s.p. MATEJA KAMBIČ NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO GROSUPLJE NOVO MESTO NOVO MESTO STRAŽA NOVO MESTO DVOR DVOR BRUSNICE NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO HINJE NOVO MESTO NOVO MESTO ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠKOCJAN STOPIČE ŠKOCJAN STRAŽA NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ LJUBLJANA LJUBLJANA DVOR NOVO MESTO OTOČEC NOVO MESTO NOVO MESTO NOVO MESTO ŠMAR. TOPLICE NOVO MESTO NOVO MESTO BRUSNICE NOVO MESTO ŠENTJERNEJ NOVO MESTO ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ NOVO MESTO NOVO MESTO 50 € 20 € 100 € 100 € 200 € 10 € 10 € 20 € 20 € 50 € 50 € 20 € 50 € 100 € 50 € 100 € 100 € 200 € 800 € 20 € 30 € 100 € 50 € 50 € 50 € 50 € 100 € 50 € 20 € 100 € 10 € 50 € 50 € 50 € 20 € 25 € 150 € 50 € 10 € 50 € 200 € 50 € 50 € 25 € 1,000 € 50 € 70 € 100 € 10 € 30 € 40 € 30 € 50 € 60 € 20 € 20 € 30 € 15 € ne prezrite 2013 Naj bo dobro in zadovoljno JANUAR N P T SS Č FEBRUAR P S N P T MAJ N P T S P T S Č P S N P T JUNIJ Č P S N P SEPTEMBER N S MAREC Č T S S N P T S Č P S N P JULIJ Č P N P OKTOBER P S APRIL Č T S N P T S S Č P S P S P S AVGUST Č P S N P NOVEMBER P T Č T S Č DECEMBER P S N P T S Č sporočili ste nam DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 41 Ustvarjalček Dragi mladi bralci, v decembru ste verjetno deležni kakšnega darila, če ste bili med letom dovolj pridni. Če pa se slučajno najde kakšen, ki je ostal brez darila, naj hitro nariše pravilno pot med Božičkom in izgubljenimi darili, nam pošlje rešitev, mi pa bomo dvema priskrbeli zanimivo darilo. Pošljite nam rešitev na naš naslov Udarni list, Novi trg 10, 8000 Novo mesto. Od Emone do Ljubljane KOČEVJE - Dijaki 4. letnika Gimnazije Kočevje, ki obiskujemo izbirno skupino zgodovine, in dijaki maturitetnega tečaja smo se v četrtek, 25. oktobra, odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. V sklopu obveznega dela mature smo se sprehodili po Stari Emoni in si ob predstavitvah vsebin referatov, ki smo jih pripravili za maturo (vsak na svojo izbrano temo), ogledali različna zgodovinska obeležja, ki so zaznamovala Ljubljano vse od rimskih časov do današnjih dni. Na ta način smo združili obveznosti, ki smo jih imeli za maturo, in 2000-letnico rimske Emone, na katero se Ljubljana že pripravlja, praznovala pa jo bo leta 2014. Ob spremstvu profesoric zgodovine z naše šole Lilijane Trampuž in Lucije Kos Bartol smo šesturni sprehod začeli ob rimskem zidu in opazili okrogle bele kamne, s katerimi je arhitekt Plečnik ločil originalni del od dodanega. Po Emonski cesti smo nato šli do Trga francoske revolucije, se tam spraševali, če je Slovenija še vedno tak evropski prstan, kot jo je videl Valentin Vodnik. Ob Auerspergovi palači smo se spomnili velike vloge, ki jo je ta družina imela za Kočevje, v palači, kjer je danes mestni muzej, pa smo se ustavili le pri rimskih ostankih, posebno zanimiva je rekonstrukcija rimske ceste. Na Bregu smo se ustavili pri spomeniku ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ker plošče pisatelju in županu Tavčarju ni več, smo se kar tam spomnili na edino žensko, ki smo ji na našem obhodu namenili pozornost - Franjo Tavčar, darežljivo gospo županjo in vsestransko aktivno narodno damo. Mimo Židovske ulice prek Čevljarskega mosta smo Pod Trančo obudili spomin na sre- dnjeveško Ljubljano in plemiške Spanheime, ki so kraljevali na gradu. Na Mestnem trgu smo opazili, kako je današnji umetnik srednjeveške značilnosti vdahnil Krojaški ulici, občudovali kopijo Robovega vodnjaka, šli mimo skromne spominske plošče Janezu Bleiweisu, nekdaj zelo čaščenemu »očetu naroda«. Na ljubljanski Stolnici smo si ogledali vrata slovenske zgodovine, na njih prepoznali Gorazda in Hotimirja, prva karantanska kristjana, pa še knežji kamen, hrastoveljsko cerkvico, množico agresivnih konjenikov, pa tudi množico upornih kmetov. Ob kipu Valentina Vodnika smo se še enkrat spomnili njegovih pesmi, ob bližnjem Zmajskem mostu pa legende o nastanku Ljubljane. Nato smo se podali še k Trubarjevi hiši. Na Tromostovju smo posedeli ob spomeniku Franceta Prešerna in se seznanili z umetniškim obdobjem secesijo. Seveda smo se na poti vedno znova spominjali arhitekta Plečnika in občudovali njegovo delo. Na Wolfovi ulici smo se spomnili na marčno revolucijo, ko je bila prvič razvita slovenska zastava, ki tam še danes spominja na ta dogodek. Naša naslednja postaja je bil Kongresni trg, kjer smo si ogledali še en rimski vodnjak, se ob sidru dotaknili sprememb naše zahodne meje, ob kipu Emonca pa rimskega pokopališča. V starokrščanskem centru smo zopet občudovali dosežke rimske civilizacije in se zamislili ob krstilnem bazenčku. Ob Cankarjevi kocki smo se spraševali, če lahko njegov citat povežemo tudi z njegovim stališčem do jugoslovanskega vprašanja. Ob kipu Edvarda Kardelja smo se dotaknili naše komunistične preteklosti, pred parlamentom pa vseh faz osamosvajanja Slovenije. Poklonili smo Nagrajenci iz prejšnje številke: • Kladnik Gregor, Roje 1, 8233 Mirna • Tamara Gorišek Skumavec, Zapuže 3, 8310 Šentjernej se tudi polihistorju Valvasorju, spomnili smo se egipčanske mumije v Narodnem muzeju in poiskali rimski milnik v lapidariju. Ob stebru protesta smo se spomnili težkega vojnega časa mesta v žici. Naše popotovanje pa smo sklenili v parku Tivoli in posedeli pri kiparski upodobitvi Edvarda Kocbeka. Na vsaki od teh točk je eden izmed nas predstavil vsebino svojega referata, ostali pa smo reševali delovne liste z vprašanji, vezanimi na dane teme oz. spomenike ob poti. Na ekskurziji sem resnično užival, saj smo se na zelo privlačen način veliko naučili. Bila je nadvse poučna, a tudi izredno zanimiva. V zelo kratkem času smo podrobno spoznali Staro Emono in si Ljubljano ogledali na način, na kakršnega je najbrž ne bomo videli nikoli več. Izidor Volf, 4. a Gimnazije Kočevje; Foto: prof. Lilijana Trampuž 42 iz naših občin DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Matjaž Smodiš v dresu Krke Udarni list 148 x 85 mm Občina Šentrupert dobila v last zemljišča nekdanje vojašnice na Puščavi 9. november 2012 9:17:03 ŠENTRUPERT - Obrambni minister Aleš Hojs in župan Občine Šentrupert Rupert Gole sta v petek, 14. decembra podpisala pogodbo o brezplačni odsvojitvi zemljišč celotnega kompleksa nekdanje vojašnice na Puščavi s strani Ministrstva za obrambo RS na Občino Šentrupert. Na tem območju želi občina vzpostaviti Lesno predelovalni center Šentrupert. „Naslednje leto v februarju bo sprejet občinski prostorski načrt. Ta zemljišča postajajo s tem tudi industrijska cona. Trenutno že tečejo priprave za samo projektno dokumentacijo za pridobivanje gradbenega dovoljenja za posamezne člene lesno predelovalne veri- ge“, je o pomenu podpisane pogodbe povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole. O tem, kaj je botrovalo odločitvi ministrstva za prenos, pa je obrambni minister Aleš Hojs povedal: „Odločili smo se za prenose tistih zemljišč in neperspektivnih prostorov, ki jih ima ministrstvo za obrambo v svoji lasti, na tiste lokalne skupnosti, ki s temi nepremičninami oziroma zemljišči izkažejo nek javni interes. In župan te občine je to izkazal že s svojimi prejšnjimi projekti in mislim, da je prav prenos tega dela zemljišča eden od tistih kamenčkov v mozaiku, ki bo tej občini lahko zagotovil nadaljnji razvoj.“ Mirnska dolina je približno 58-odstotno poraščena z gozdom, letni lesni prirastek znaša več kot 50 tisoč kubičnih metrov. Iz posekanega lesa želijo v LPC Šentrupert, ki bo v prvi fazi velika 12 hektarjev, iztržiti najvišjo dodano vrednost, zato bi v coni predelali kakovosten les v polizdelke in kasneje tudi v končne izdelke, lesni odpad, ki bo nastajal skozi lesno-predelovalno verigo, pa bi uporabili za energente. V coni pa bi bil med drugim prostor za skladiščenje in sušenje okroglega lesa ter prostor za pokrito skladišče in sušenje lesnih sekancev in drv, vizija je tudi vzpostavitev tehnološkega parka, v katerem bomo združili znanje in tehnologije na področju predelave lesa. V prihodnjem letu naj bi se začele priprave na gradnjo prve faze LPC Šentrupert, ki naj bi zaživela leta 2014, predvidoma s štirimi ali petimi členi predelave lesa, kjer bi bilo lahko zaposlenih okoli 30 ljudi. Območje je sicer osnovno komunalno opremljeno, do njega vodi tudi industrijski tir, novi Občinski prostorski načrt Občine Šentrupert pa predvideva tudi razširitev centra na 220 tisoč kvadratnih metrov, kjer bi lahko zaposlitev dobilo okoli 200 ljudi. V Šentrupertu ocenjujejo, da bo naložba v prvi fazi stala od 6 do 7 milijonov evrov, od tega bo občina zagotovila projektno dokumentacijo za vzpostavitev celotne cone, ostalo pa zasebni investitorji, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev. Slovenska košarkarska legenda in eden najboljših slovenskih košarkarjev Matjaž Smodiš se je 100 po 12 letih vrnil v domači košarkarski klub. Novico je na nedav95 ni novinarski konferenci sporočil 75 Brane Kastelic, predsednik KK Krke in potrdil, da se bo Smodiš v drugi polovici januarja priključil prvi ekipi kluba na 25 treningih in na tekmah. Matjaž je trenirati že začel. 5 Brane Kastelec, predsednik KK Krka:“ Močno sem prepričan, da 0 lahko Matjaž s svojim bogatim košarkarskim znanjem, borbenostjo in nezvezdniškim obnašanjem, ki ga krasi, tej ekipi ogromno pomaga pri zastavljenih ciljih. Ti cilji niso le rezultatski, temveč tudi razvoj mladih, ustvarjanje zanimanja za kopšarko in podobno. To je le prvi del najinega dogovora. Po tej sezoni se bo Matjaž vključil v strokovno-organizacijsko delo na njemu primerni visoki ravni. Verjamem, da bova z Matjažem še dolga leta uspešno sodelovala. „ Matjaž Smodiš: „Ponudbe, ki mi jo je dal predsednik kluba, nisem mogel zavrniti, ker se mi zdi, da je to edini pravi način, da se vrnem v domače okolje in svojemu matičnemu klubu dam tisto, kar je on dal meni na začetku kariere. S tem bom zaključil na najlepši možen način svojo športno pot tam, kjer sem jo tudi začel. Sem presrečen, da je prišlo do tega dogovora, dal bom vse od sebe, vsi pa se zavedamo, da obstajajo fizični in zdravstveni limiti, kakšna bo vloga na igrišču. Dolgoročno bomo uspešno sodelovali tako z gospodom Kastelcem kot ostalimi člani novomeškega kluba, s tem samo poudarjam svojo pripadnost mojemu mestu, nazorno prikazujem, da sem lokalpatriot in delam v dobrobit novomeške košarke. Najlepša hvala KK Krka za dano priložnost.” 44 IZ NAŠIH OBČIN Nova odkritja na arheološkem najdišču Otok OTOK PRI PRIMOSTKU - Ko so arheologi na zaščitenem območju zaščitenega arheološkega najdišča Otoško polje v Otoku pri Primostku v Beli krajini lani v okviru predhodne arheološke raziskave zaradi predvidene gradnje izkopali sedem testnih jam, jih je presenetila večja količina keramike iz rimskega časa. Našli so tudi bronasto pisalo in železno bojno kopje, prav tako iz rimskega časa, ter nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine. Letošnja zaščitna izkopavanja, ki se jih je Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom arheologinje Katarine Udovč lotil septembra, so dala izjemne rezultate in prinesla presenetljiva odkritja. Našli so tri rimskodobne peči za žganje keramike in še tri kurišča ter precejšnjo količino keramike. Ob tem so našli tudi več predmetov, ki niso neposredno povezani z lončarsko dejav- nostjo - tri steklene zapestnice, pet bronastih novcev in sponko. Še posebno pomembne najdbe so peči za žganje keramike, kakršnih iz rimskega časa v tem delu Slovenije še niso našli. Na Ptuju so jih na primer našli več kot sto, peči z Otoškega polja pa so pomemben dokaz lokalne proizvodnje keramike. Gre za dva tipa peči, prva bolje ohranjena ima rešetko, druga pa ima oblikovan sistem za kroženje zraka. Pri prvi peči izstopa robustna, nenavadno oblikovana rešetka s trikotnimi in ne, kot je običajno, z okroglimi odprtinami. Tako obliko vodja Udovčeva pripisuje tudi zelo kvalitetni glini, s katero pa imajo pri izkopavanju kar nekaj težav, saj se lepi na najdbe in jih je zaradi tega težko očistiti. Tudi odkritje piluma in stilusa sta za to območje zelo redki najdbi, saj gre za podeželje, tovrstne najdbe pa so običajne predvsem za urbana naselja. DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Vabljeni na ogled stalnih in občasnih razstav! Vsem obiskovalkam in obiskovalcem želimo srečno in ustvarjalno leto 2013! Dolenjski muzej Novo mesto, Muzejska ulica 7, 8000 Novo mesto Muzej: 07 373 11 30, Jakčev dom: 07 373 11 31, Kočevski rog Baza 20: 041 315 165, www.dolmuzej.com IZ NAŠIH OBČIN DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 45 Dobrodelni bazar »Iz omare za otroke« NOVO MESTO- Območno združenje RK Novo mesto skozi celo leto zagotavlja različne pomoči za socialno šibke posameznike in družine. Vse družine, ki prejemajo pomoči, imajo tudi otroke, katere bo konec leta obdaril dedek Mraz. Sredstva za obdaritev so zbirali v petek in soboto, v in pred knjigarno Goga na dobrodelnem bazarju „Iz omare za otroke“. Na bazarju so zbirali prostovoljne prispevka za rabljene obleke, dobrote, ki so jih donirale članice Društva kmečkih žena Novo mesto ter ročna dela članic delavnic na RK. Skupaj s knjigarno Goga so organizirali dobrodelno dražbo oblek treh mladih modnih oblikovalk iz društva Squot. Z orga- nizacijo dobrodelnega bazarja so zbrali 993 evrov za novoletno obdaritev otrok. Območno združenje RK bo s podobnimi akcijami nadaljevalo, saj na tak način oživljajo mestno jedro, ekološko osveščajo ljudi in jih navdušujejo za ponovno uporabo oblačil. Jasna Kranjc s.p. Kompletna nega za vašega psa Pika kopanje razčesavanje in odstranjevanje vozlov striženje ali trimanje krajšanje krempeljčkov in nega blazinic praznjenje paranalnih žlez nega ušes Rozi KOMPLETNA NEGA ŽE OD 30€ Cofi Tija Pred obiskom se obvezno naročite na 040 122 004! Pasji salon Ajša, Tomšičeva 4, Trebnje Tel.: 040 122 004 www.pasjisalonajsa.com Jakob Ajša Miki 46 Ime:________________________________ Priimek:_____________________________ Naslov:______________________________ ____________________________________ Davčna številka:______________________ GESLO: Nagrade podarja: Konvikt Novo mesto 1. nagrada: CD zgoščenka 2. nagrada: CD zgoščenka 3. nagrada: CD zgoščenka Odgovore pošljite na dopisnici do 15. januarja 2013 na naslov: Udarni list, Novi trg 10, 8000 Novo mesto Rešitev nagradne križanke št. 89 REKLAMNA AGENCIJA 1. nagrada: Bogomila Jelenc, Florjanska cesta 20, 8230 Mokronog 2. nagrada: Slava Medved, Šmarješka 55, 8000 Novo mesto 3. nagrada: Neda Štrbenc, Žihovo selo 15, 8222 Otočec RAZVEDRILO SMEH Med obiskom na psihiatrični kliniki vpraša eden od obiskovalcev direktorja klinike, na osnovi česa se odločijo, koga bodo sprejeli na zdravljenje. »Zelo enostavno je,« pravi direktor. »Postavimo ga pred kad polno vode in mu damo čajno žličko, skodelico in vedro ter naročimo, naj kar najhitreje izprazni kad.« »Že razumem, pravi obiskovalec. Tisti, ki je normalen, začne zajemati vodo z vedrom...« »Ne,« pravi direktor. »Tisti, ki je normalen, izvleče zamašek z dna kadi. Želite sobo z balkonom ali brez???« Tema šolske naloge: »Če bi bil generalni direktor.« Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami. »Na kaj pa ti čakaš?« ga jezno vpraša učiteljica slovenščine. Janezek odgovori: »Na svojo tajnico!« DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 LEPOTICA MESECA DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Matija Slak Kdo je Matija Slak Matija Slak je rojen v Novem mestu, kjer tudi živi. Je poročen in oče sedemletnega Jerneja in šestnajstletne Manje, ki si je za svoj poklic prav tako kot on izbrala glasbo. V Avstriji že tretje leto študira violino in na glasbenih tekmovanjih, doma in v tujini, uspešno osvaja nagrade. Kot študent je bil štiri leta zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Maribor v opernem zboru, septembra 1993 se je zaposlil v Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto, kjer opravlja delo še danes. V glasbeni šoli je najprej opravljal delo učitelja nauka o glasbi in učitelja kitare. Kot učitelj nauka o glasbi je pod njegovim mentorstvom uspešno opravilo sprejemni izpit na srednji glasbeni šoli veliko učencev. Učenci kitare pa še danes nastopajo na internih, šolskih in javnih nastopih v domačin in širši okolici. Na šoli je uvedel računalniški sistem vodenja, evidentiranja in izposojanja knjig. 16. oktobra 1997 je prevzel funkcijo pomočnika ravnatelja, ki jo je opravljal do 30. decembra 2010. Leta 2006 je na Fakulteti za upravo v Ljubljani uspešno opravil strokovni izpit iz Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter se tako usposobil in pridobil pravico za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah. Sodeloval je pri pisanju dveh učbenikov priročnikov za učitelje za predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico, ki sta bila potrjena s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in sta uradno priznana učbenika za poučevanje v predšolski glasbeni vzgoji in glasbeni pripravnici. Bil je tudi producent pri izdaji dveh glasbenih pravljic, ki jih je izdala Glasbena šola Marjana Kozine na dveh zgoščenkah. Januarja 2011 je nastopil delo vršilca dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto, maja 2011 pa je bil izvoljen za ravnatelja Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 656 nadarjenih učencev. UDARNI LIST izhaja mesečno [email protected] Izdajatelj: Udarni list d.o.o Novi trg 10 8000 Novo mesto Uredništvo: časopis Udarni list Novi trg 10 8000 Novo mesto Trženje oglasnega prostora: 031/342 239, 040/731 700 Datum natisa: december 2012 Naklada: 20 000 izvodov Distribucija: Udarni list Uredniški odbor: Majda Luzar, Tanja Brate Uroš Kocjan Odgovorni urednik: Uroš Kocjan Likovni urednik: Mojca Papič Grafična priprava: Konvikt d.o.o. Tisk: Set Vevče d.d. Dopisniki strani IZ NAŠIH OBČIN: Majda Luzar, Rudi Vlašič, Uroš Kocjan, Tanja Brate, Tanja Fink, Marjan Menger, Nina Gorjup, Vesna Ostojič, Smiljan Trobiš Urejanje športnih vsebin: ŠD Udarni list Medij Udarni list, izdajatelja Udarni list d.o.o., s sedežem v Novem mestu, Novi trg 10, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 760. 25 STOPNIC 47 Majda Luzar Kaj vas pri delu navdihuje? Imam srečo, da se poklicno ukvarjam z glasbo, ki je vsekakor navdihujoča. Vsa moja energija je usmerjena v glasbeno šolo, zaposlene in učence, ki jih z veseljem že vrsto let spremljam na njihovi poti glasbenega in kulturnega razvoja. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Vstanem ob sedmih, spijem kavo, odpeljem sina v šolo in se odpravim v službo, v kateri preživim po navadi kar cel dan. Katere tri stvari imate vedno pri sebi? Denarnico, mobitel in veselje do dela. Česa ne bi mogli pogrešati v vašem delovnem okolju? V mojem delovnem okolju bi zelo pogrešal ljudi s pozitivno energijo. Kaj bi spremenili v današnji družbi? Če bi se dalo, bi spremenil današnji pogled na svet, ki je pretirano usmerjen v potrošništvo in kopičenje materialnih dobrin. Čas, v katerem živimo, nas neprestano preganja, zato ne znamo več uživati v lepih in preprostih stvareh. Od politikov si želim več sočutja in razumevanja do ljudi ter manj korupcije in boja za oblast in denar. Če bi imeli možnost, kateri dogodek bi izbrisali iz vašega spomina? Nobenega. Življenje je sestavljeno iz lepih in manj lepih dogodkov. Jemljem ga takšnega, kot je. Lepi trenutki nas razveseljujejo in osrečujejo, slabi pa nas opozarjajo na naše napake in nas utrjujejo. Če smo pametni, se iz njih lahko marsikaj naučimo. Kateri dogodek v vaši karieri se vam je najbolj vtisnil v spomin? Na začetku moje delovne kariere sem bil zaposlen v mariborski operi, vsaka predstava je bila zame nepozabno doživetje. Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni? Jih je kar nekaj, izpostavil pa bi pridobitev diplome na fakulteti in izvolitev za ravnatelja glasbene šole. Kateri kraji so vam pri srcu in kam se radi vračate? Rad potujem po evropskih mestih, vedno pa se rad vračam domov. Kaj počnete in s čim se ukvarjate v prostem času? Najbolj uživam, ko ob vikendih igram z ansamblom, s katerim z glasbo razveseljujemo stare in mlade. Kako prepoznate sposobnega človeka? Vsekakor po dejanjih in pozitivni energiji. Najljubša jed in kdo jo zna najbolje pripraviti? Štrudelj, ki ga pripravi moja žena. Ob poslušanju katere glasbe se najbolj sprostite? Zelo rad poslušam vse zvrsti glasbe od klasične glasbe, pop, rock do narodnozabavne, odvisno od razpoloženja. Kateri letni čas imate najraje? Vsak letni čas ima svoj čar, če pa že izbiram, potem vsekakor pomlad. Katero je bilo najlepše darilo, ki ste ga prejeli? Rojstvo hčerke in sina. Kaj vas v življenju preseneti? Ko me sredi dneva v hitrosti in naglici časa, v katerem živimo, pokliče prijatelj in me vpraša, če imam čas za kavo. Vedno si ga vzamem. Kaj vam lahko pokvari dan? Človek, ki obrekuje in govori laži. Vaša največja razvada je...? Gledanje televizije. Kje v domačem kraju se najbolj sprostite? V mojem domačem kraju se zelo dobro počutim, najbolj pa se sprostim doma na terasi. Katera so vaša življenjska načela? Vedno pomagaj, ne pozabi na družino in prijatelje, bodi pošten in ne kritiziraj. Kje se vidite čez 10 let? Doma v Novem mestu in v glasbeni šoli, kjer zelo rad delam s sodelavci ter pridnimi in nadarjenimi učenci. Kaj vas prizadene? Laž, neiskrenost in zahrbtni ljudje. Kako se glasi vaš moto? Delaj pošteno in kar te resnično veseli, uživaj življenje, ki ti je dano. Katero od človeških vrednot najbolj cenite? Poštenost in iskrenost. Z enim stavkom opišite, kdo je Matija Slak? Človek, ki živi za glasbo in uživa v lepih stvareh. 48 ZADNJA DECEMBER 2012, ŠT. 90 - 91, LETNIK 10 Franci Kek “Tu takú je…” Različni so pogledi na demonstracije. Eno je gotovo – ljudem je prekipelo. Res težke socialne razmere, v katerih so se znašli mnogi, in obenem dnevne informacije o novih in novih nepravilnostih različnih elit (na prvem mestu politične). Del gnusob, ki so pripisane določenim akterjem, je sicer politično motiviranih in so izmišljene ali le delno resnične ter obenem služijo medijem za dvigovanje rejtingov s pomočjo ekscesnih, na repu prinesenih »ekskluzivnih« novic. Ampak, dejstvo ostaja – na račun napačnih potez odločilnih v politiki in tudi v gospodarstvu ter tega, da je nekaj možno le za ene, za druge pa ne, smo priča umirajoči socialni državi. Vendar, ali je dovolj, da se vse zamenja? Prva faza demonstracij, ko je situacija »čista« in je glavno sporočilo, da tako ne gre več, prehaja v drugi del, ko je potrebno ugotoviti, kako naprej. Tu pride do velike preizkušnje zrelosti. Prišlo bo do boja za interpretacijo, do poskusov »primernega« kanaliziranja zahtev, do manipulacij. Ko je Uroš Lubej prebral tekst, ki ga je skupaj sestavilo nekaj skupin in posameznikov, so se takoj oglasili razni: »Kdo je on? On že ne bo nas predstavljal.« Pojavile so se neresnične zgodbice – da je bil že v vseh strankah, da dejansko predstavlja SDS, da ga je podtaknila levica ipd. Prišlo bo do različnih teorij zarote – od one, da si je proteste zaradi volitev privoščil dr. Danilo Türk, do moje, ki gre takole: »Načrt je bil, da se izgrednikom pri nasilju pridruži večji del sicer mirnih demonstrantov. To bi bilo mogoče, saj smo na študentskih demonstracijah tak scenarij že videli. Eskalacijo izgredov se tempira na čas pred sedmo uro, da v direktnem vklopu v večerna poročila ob sedmih ljudje vidijo nasilne demonstracije. Zatem tujina razglasi Slovenijo za nevarno (kar se je delno tudi zgodilo) in predsednik vlade obsodi Türka za nasilne izgrede (to je storil preko twitterja). Vendar se zadeva ni iztekla povsem po načrtih. Namreč, mirni protestniki niso podprli huliganov, pač pa pametno ugotovili, da so njihovi zavezniki policisti ter izgrednike izžvižgali. To je bil odločilen moment prve faze demonstracij.« No, in ker sem »gotov« tudi sam (poslanec 2008 – 2011), ljudsko sodišče naprošam, da pri sodbi »vsi so krivi«, upošteva olajševalno okoliščino, da sem po šestih neuspelih poskusih (od leta 1991 dalje) uspel zagotoviti sprejetje zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Mogoče kdo kmalu iznajde boljši sistem od demokracije. Za enkrat ga še ni. Je pa res, da so pomembne nianse, velike in male. Vsekakor pa ne vse-enost. To, da ljudem ni vseeno, je že dober začetek. P.s.: Napisano 12.12.12, sprotni odzivi in takojšnje objave na: twitter.com @FranciKek Prispevek izraža mnenje avtorja in ne predstavlja nujno stališča uredništva. Sreče ne spoznaš z glavo, ampak s srcem. (slovenski pregovor) Vse lepo v letu 2013! www.krka.si 895-A-2012_NY_UdarniList_Ad-128x97_SI.indd 1 12/11/2012 2:29:31 PM Dežurna služba Zdravstvenega doma Novo mesto NOVO MESTO - Zaradi adaptacije Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in izgradnje skupnega Urgentnega centra v prostorih Splošne bolnišnice Novo mesto se dežurna ambulanta Zdravstvenega doma Novo mesto preseli v prostore oddelka Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Novo mesto z dnem 20.12.2012 do izgradnje novega Urgentnega centra. Dežurna služba Zdravstvenega doma Novo mesto bo tako kot do sedaj organizirana ob delovnikih od 20. do 7. ure zjutraj prihodnjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bo dežurna služba organizirana 24 ur, od 7. ure zjutraj do 7. ure zjutraj prihodnjega dne. Prvi decembrski mož NOVO MESTO - Miklavž, prvi od treh decembrskih mož, je otroke na Glavnem trgu pozdravil v sredo, 5. decembra. Skupaj z novomeškim županom Alojzijem Muhičem sta otroke pozdravila z balkona na mestni hiši in prižgala praznične luči. Miklavž s spremstvom se je nato sprehodil med množico otrok in jih obdaril. Foto: Majda Luzar
© Copyright 2024